UDC U D K 91:165.4 »kras« = 863 PROBLEMATIKA GEOGRAFSKEGA VREDNOTENJA KRASA P e te r H a b i č * Uvod V p riza d ev a n jih za pospešeni gospodarsk i razvoj m an j razv itih k ra šk ih in d ru g ih p rede lov S lovenije, k ak o r tu d i v bo rb i za o h ran itev ekološkega rav n o tež ja v razv ite jš ih p rede lih , n arašča p o treb a po čim bolj sm otrnem isko riščan ju n a ra v n ih virov. To pa je m ed d rug im odvisno od s topn je p o ­ zn av an ja n jih o v e v red n o sti v gospodarskem in d ružbenem nap red k u . P o ­ m em ben delež k tem u p risp ev a jo tu d i sodobne geografske raziskave, ki n iso u sm erjen e le v u g o ta v lja n je posam eznih geografsk ih po javov in p ro ­ cesov, tem več tu d i v o p red e ljev an je n jihove v red n o sti in fu n k cije v bodo­ čem razvoju . T akšna u sm erjen o st geografije izh a ja iz p rak tič n ih p o treb in se v zadn jem času odraža v n e k a te rih raz p ra v ah (S. I l e š i č , 1974; I. V r i ­ š e r , 1975), pa tu d i v delovn ih n a č r tih geografsk ih raz iskovaln ih in š t itu ­ cij. Ob te j p riložnosti še ne razpolagam o z re z u lta ti p od robnejših analiz geografsk ih funkcij k ra sa v S loveniji, saj so naša p rizad ev an ja v te j sm eri šele n a začetku. P r i to v rs tn ih raz iskavah se sreču jem o s p roblem i, ki jih doslej p r i p reu č ev an ju k rasa nism o obravnavali. K er pa so n ek a te ra v p ra ­ šan ja v red n o te n ja k ra sa širšega značaja, bodo m o rd a naša razm iš ljan ja o n jih zan im iva tu d i za d ruge geografe. Splošno znanje o krasu V zad n jih le tih je izšlo dom a in po sve tu več zan im iv ih raz p ra v in m onografij o k rasu . S ko ra j vse o b ravnavajo razn o v rs tn e k rašk e pojave, n jihov n as tan ek in razvoj v raz ličn ih geoloških, k lim atsk ih in d ru g ih ra z ­ m erah po svetu. O teh delih smo lahko b ra li k ra tk a poročila tu d i v G e­ ografskem ves tn iku . P r i p o d robnejšem se zn a n jan ju z n jihovo vsebino spo­ znam o vso razsežnost in bogastvo nov ih spoznanj o n a ra v i k ra sa ko t svo­ je v rs tn eg a po java v to p n ih in p rep u stn ih , p redvsem k arb o n a tn ih pa tud i * D r., zn a n s tv e n i sv e tn ik , I n št itu t za r a z isk o v a n je k rasa pri S lo v e n sk i a k a d em iji z n a n o sti in u m etn o st i, T ito v trg 2, 66230 P o sto jn a , YU. d ru g ih k am ninah . T udi o jugoslovanskem k rasu je b ilo v zad n jih d ese t­ le tjih n ap isan ih v rs ta zan im iv ih razp rav , ko t je razv idno iz novejše b ib li­ o g rafije (M. H e r a k in drug i, 1976). Po obsegu in p reg ledn i vseb in i pa je nedvom no v o sp red ju k n jig a o k ra su I. G a m s a (1974). V n je j je av to r p rik aza l bogato splošno znan je o k ra su in k ra šk ih p o jav ih v S loveniji, J u ­ goslaviji in d ru g o d po svetu . V S loven iji sm o k ras n av a jen i de liti n a tr i osnovne tipe : alpski, d i­ n a rsk i in osam ljen i k ras. Z no tra j te h osnovnih tipov ločim o še posam ezne podtipe, k i jih členim o n a podlag i raz ličn ih k r ite r ije v (P. H a b i č , 1969). Po d ro b n ih m orfo lošk ih pa tu d i v ege tac ijsk ih značilnostih je J. K u n a ­ v e r (1973) razčlen il a lpsk i k ras n a več tipov, k i se sk ladajo nekako z v išinsk im i pasovi. T udi d in a rsk i k ra s v S loveniji delim o v tr i podtipe, ki so zonalno razpo re jen i. Na ja d ra n sk i s tra n i je značiln i p rim o rsk i kras, k a te reg a g lavn i p red s ta v n ik v S loveniji je m a tičn i K ras. V osredn jem delu D in arsk ih gora p rev lad a visoki gozdnati k ras, k i m u p rip ad a jo visoke gozdne p lano te N o tran jsk e in D olenjske. Na n o tra n ji ali panonsk i s tran i D in arsk ih gora p rev la d u je n izk i do len jsk i k ras. V sk ladu s posebnim i n a ­ rav n im i po tezam i se naveden i tip i d in a rsk eg a k rasa od liku je jo tu d i s posebnim i geografsk im i značilnostm i. K rasoslovje in geografija krasa V geografsk ih raz isk av ah k ra sa so se p redvsem uveljav ile geom orfo- loške in h id rogeog rafske m etode, m an j pa d ruge fizično geografske raz i­ skave. R azm erom a m alo je bilo s to rjen eg a p r i nas tu d i n a področju kom p­ lek sn ih geografsk ih raz iskav (I. G a m s , 1972). G eografija k rasa je zato še vedno zelo širok pojem , k i obsega vso dediščino razvo ja geografije od spo­ zn av an ja in op isovan ja posam eznih po javov in procesov te r n jihove ra z ­ p o red itv e po zem eljskem p o v rš ju do k ritič n e delitve vede na p roučevan je n a ra v n ih in d ružbeno gospodarsk ih zakonitosti. Na podlagi tak šn e delitve geografije je k ras veliko bolj o b rav n av an z naravoslovnega in fizično- geografskega v id ik a ko t z družbeno-gospodarskega. D ružbeno-geografske raz iskave so povečin i bolj k o t na sam k ras u- sm erjen e n a širše geografske p o k ra jin e , k je r se različno m en jav a jo k rašk i in n ek ra šk i p rede li. T udi sicer so ž iv ljen je in delo človeka te r n jegova o rgan iz iranost vezani na širše enote, k je r se m en jav a jo raz lične n arav n e in p ro sto rsk e v rednosti. P r i o b rav n a v an ju d ružbeno gospodarsk ih zakonitosti tip ičnega k rasa smo pogosto b rez u s trez n ih podatkov , k e r so sta tistične, u p ravne , gospodarske in d ruge enote m ešane, sestav ljene iz k ra šk ih in n e k ra šk ih obm očij, č e hočem o spoznati p ravo vlogo k rasa , se m oram o lo ­ t it i posebnih raziskav . P oskus podrobne geografske analize k ra sa so p red le ti izvedli I. G a m s , F. L o v r e n č a k in B. I n g o l i č , 1971). O k ra su k o t posebnem geografskem okolju im am o še zelo nepopolne p redstave . N a jv e čk ra t si k ras p red s ta v lja m o k o t pusto k am n ito pokrajino , brez p o v ršin sk ih voda, red k o naseljeno , z m alo obdelovaln ih pov ršin in s sk rom nim i n a rav n im i v iri te r zato gospodarsko m anj razv ito . T akšn i so zlasti posam ezni p red e li d ina rskega k rasa . Že m atičn i K ras pa se po posa­ m eznih p red e lih b istveno raz liku je , p ra v tak o tu d i n o tra n jsk i visoki kras, k i je za rad i večje v lažnosti in nam očenosti p re težn o gozdnat, m ed tem ko se n izk i do len jsk i k ras od liku je z bogatejšo odejo p rs ti in je zato ugodnejši za k m e tijs tv o te r gosteje naseljen . V isokogorski ali a lpsk i k ras im a zarad i gorskega podneb ja in obilne snežne odeje d robno razčlen jeno golo skalno pov ršje ; n ad zgorn jo gozdno m ejo so tam le sk ro m n i k am n iti pašn ik i. P r e ­ cej raz lične geografske poteze im ajo tu d i zap la te k ra sa v osredn ji S love­ niji, k je r se u v e ljav lja jo značilnosti p reh o d a od d in a rsk eg a k alpskem u k rasu te r od p rim o rsk e k panonsk i S loveniji. S lovensk i k ras je v sekako r p e s te r in raznovrsten , k a r m oram o p r i n je ­ govem geografskem v re d n o te n ju še posebej upošteva ti. Že n a m ajhnem p ro s to ru se sreču jem o z raz ličn im i tip i k rasa , p a tu d i s sp le tom posam ez­ n ih tipov z d rug im i n ek rašk im i p red e li P ra v m en java k ra sa in n ek rasa p red s ta v lja posebne težave p r i v red n o te n ju teg a posebnega geografskega okolja. Geografsko vrednotenje krasa P ri geografskem v re d n o te n ju k ra sa so p red m et našega zan im an ja p re d ­ vsem tis te n a ra v n e dobrine, k i om ogočajo, pospešu je jo ali ov ira jo b iv an je te r vp liva jo n a d ružbeno in gospodarsko dejavnost. To pom eni, da m oram o spoznati kom pleksno geografsko v red n o st k rasa le s pom očjo v red n o te n ja posam eznih n jegov ih sestav in . P rav o v red n o st k ra sa pa bom o spoznali še­ le v p r im e rja v i z n ek rašk im i p redeli. O bstoječe m etode in cilji v re d n o te ­ n ja n a ra v n ih ali d ružbenogeografsk ih te r p ro s to rsk ih p rv in so zelo ra z ­ lični. D elne valo rizac ije o b ravnavajo posam ezne po jave in ocen ju je jo n ji­ hovo funkcijo v geografskem okolju . P ri n ač rto v an ju gospodarskega raz ­ vo ja in p r i p rosto rskem u re ja n ju p o k ra jin e so delne valo rizac ije po trebne , za sk laden razvoj in op tim alno n ač rto v an je p a niso zadostne. Iz teg a izh a­ ja p o treb a po kom pleksnem geografskem o b rav n a v an ju posam eznih p o ­ k ra jin , v našem p r im e ru k rašk ih , p a tu d i po tem eljitem p reu čev an ju m ed ­ sebojne odvisnosti n a ra v n ih in d ružbeno geografsk ih zakon itosti v g eo g ra f­ skem okolju. Poskusi ekološkega vrednotenja krasa E kološkem u v red n o te n ju p rim o rsk eg a k ra sa je b il le ta 1976 nam e­ n je n poseben jugoslovansk i sim pozij v S plitu , p r ip ra v il p a ga je m edaka- dem ijsk i odbor za v ars tv o p riro d e p r i JA ZU . N a tem sim poziju je bilo p re d s ta v lje n ih n ek a j poskusov delnega v re d n o te n ja k rasa , m ed tem ko se kom pleksnega ekološkega v re d n o te n ja n ihče od udeležencev n i lo til. Še najbo lj v širino je segel re fe ra t J . R o g l i č a (1976), k i je skuša l o v re d ­ n o titi razno likosti in posebnosti p rim o rsk ih k ra šk ih pejsažev k o t pom em b­ ne sestav ine in v red n o sti k rašk e po k ra jin e . D rug i re fe re n ti so ob ravnavali posebej relief, jam e, vode, gozdove in d ru g e p rv in e k rasa . S popu lacijskega in socialnogeografskega v id ik a sta skušala p rim o rsk i k ras p rik aza ti M. F r i g a n o v i č (1976) in V. R o g i č (1976). R azm erom a sk rom no so bili p red s ta v lje n i razn i n ač rti gospodarskega in p rosto rskega razvoja, k i naj bi b ili po p ričak o v an ju o rg an iz a to rja o sred n ji in n a jp o m em b n ejši del sim ­ pozija. Iz re fera tov , razp rav e in zak ljučkov se je ja sno pokazalo, da je to v rs tn a ekološka, la h k o bi rek li tu d i geografska valo rizac ija k ra sa za­ h te v n a naloga, za k a te ro n i n a voljo p rav e m etodologije. Tradicionalna živinorejska in poljedelska valorizacija krasa P rv o tn a ob lika nase litve in gospodarske iz rabe slovenskega k ra sa je povezana p red v sem s p riro d n im i osnovam i za km etijs tvo . V p rv i v rs ti se je n a k ra su uveljav ilo ž iv inorejsko gospodarstvo in m an j poljedelsko. Med trad ic io n a ln im i ob likam i go sp o d arjen ja se u v e ljav lja d ina rsko alpsk i tip km etijs tv a , k i ga v n iž jih k ra šk ih p red e lih d o p o ln ju je ta m ed ite ran sk i in subpanonsk i po ljedelsk i tip . O ba tip a se časovno in p rosto rsko različno d opo ln ju je ta , k re p ita in slab ita , k a r se odraža v sp rem em bah k rašk e k u l­ tu rn e p o k ra jin e . N a k rasu sreču jem o in tenz ivno obdelane v rtove, v in o g ra­ de in p o lja v n iž jih k lim atsko ugo d n ejš ih p red e lih te r obsežne d eg ra d ira ­ ne pov ršine k ra šk ih n jiv in k a m n itih pašn ikov v v iš jih p rede lih , k i z opu­ ščan jem ž iv ino re je in po ljedelske obdelave počasi p re h a ja jo v grm išča in gozd. N ajobsežnejši in na jbo lj tip ičn i p r im e ri to v rs tn e sp rem em be v iz ra ­ bi k rašk eg a p o v rš ja so n a p reh o d u od p rim o rsk eg a v v išji d in a rsk i kras, p ri nas na m atičnem K rasu , n a P ivk i, v M atarskem podolju , n a ob ro b ju S lavnika, V rem ščice, N anosa, T rnovskega gozda in B anjšic. M ed na jpom em bnejšim i fa k to r ji trad ic io n a ln e k m etijsk e iz rabe k rasa , so relief, p rs t, k lim a in voda. S ta ln a n ase litev in po ljedelstvo s ta najbo lj odvisna od p rsti, p redvsem od n jen e količ ine in razpo red itve . P rs t je pogo­ je n a s kam ninsko podlago, z raz ličn im i apnenci in dolom iti, z n jihov im raz p ad an jem in ra z tap ljan je m te r sp iran jem d ro b irja v re lie fn e depresije , v p rev o tljen o k raško podzem lje. P ri razp o red itv i in ko lič in i p rs ti je p o ­ m em bna p re p e re lin a n e k a rb o n a tn ih k am n in z lasti iz so sedn jih n ek ra šk ih predelov , od k o d er so jo n ap lav ile pov ršin ske vode. P rs t i je m an j n a k ra šk ih v zp e tin ah in v v iš jih p redelih , bolj sk le n je n a in d eb e le jša p a je v v rtačah , dolih, su h ih in slepih do linah te r n a k ra šk ih po ljih . N a splošno je p rs ti več n a do len jskem k ra su ko t na n o tran jsk em in p rim orskem , n a j­ m anj pa je je v a lpskem k rasu . K ra šk a p rs t se ra z lik u je tu d i po tip ih , v v iš jih p red e lih p rev la d u je rendz ina, v s re d n jih v iš in ah pa r ja v a k a rb o n a t­ na p rs t, v n iž jih p red e lih je več rdeče k rašk e p rs ti ali te r r e rosse. K rašk a p rs t je zelo iz p o stav ljen a eroziji, k a r se odraža v vedno bolj golem sk a l­ n a tem p o v rš ju na D olenjskem , N o tran jsk em in P rim o rsk em (A. H r o v a t , 1953). O blika in in ten z iv n o st k m e tijsk e iz rabe k ra sa se z d ru žb en im ra z ­ vojem sp rem in ja ta . N ekdaj je b il k ras k m e tijsk o veliko bolj izkoriščen, v e ­ liko t ru d a je b ilo v loženega v p r ip ra v o sk ro m n ih obdelovaln ih površin . Za podrobno obravnavo k m etijsk e iz rab e k ra sa tu n i p ro sto ra , p o treb n a b i b ila posebna š tu d ija . K ot p rim e r sp rem em b v iz rab i k ra sa na j navedem o le n eka j ob lik iz rabe k ra šk ih v rtač . Z arad i ugodne debeline p rs ti v v r tač ah so b ile n ekda j te in tenz ivno obdelane tu d i v večji oddaljenosti od n ase ­ lij. V pliv n arašča joče d eag rarizac ije pa se je n a jp re j od raz il p ra v v iz ra ­ b i te h d ro b n ih k ra šk ih oblik ; tako je danes večina n jiv v m an jših in bolj o d d aljen ih v rtač ah opuščenih . B liže več jih naselij pa so v rtače ponovno in tenzivno obdelane. P ri Sežani, v D ivači in d rugod so v n jih u re je n i sodobni v rto v i n e a g ra m ih gospodin jstev . Z anim iv i so tu d i d ru g i p rim e ri u rb an iz iran e iz rabe v rtač . M noge so zazidane: v n jih sto je hiše, delavnice te r d ruge zgradbe. P r i g ra d n ji v v r tač ah so se izognili d ragem u izkopu tem eljev , p rid o b ili so p ro s to r za k le ti, garaže in podobno. M arsik je so v rtače ob h iša h zasu li in iz rav n a li p o v ršje okrog gospodarsk ih in d ru g ih poslopij. P osebna oblika sodobne iz rabe m alih k ra šk ih g lobeli so tu d i sm e­ tišča. V v rtač e ne od lagajo le n av a d n ih gospod in jsk ih sm eti, tem več tu d i d ruge odpadke. V v rtač e so spe ljane odp lake iz naselij a li iz č is tiln ih n a ­ prav, v an je od lagajo b lato , k i ostane po čiščen ju k o m u n a ln ih in in d u s t­ r ijsk ih odplak, n p r. p r i V rhn ik i, N everkah , D ivači, S ežani in drugod. P r i več jih g rad n jah , k o t je av tocesta V rh n ik a — P o sto jn a ali te rm in a l p ri Sežani, so v rtače enostavno zasuli, p r i čem er so m o ra li paz iti n a poseda­ n je dna in v ta n am en izvesti posebne g rad b en e uk rep e . G ospodarska iz rab a k rašk eg a p o v rš ja se v raz ličn ih ob likah p rilag a ja d ružben im sprem em bam . V obdob ju razv ite paše n a p rim o rsk em k ra su se je gozd u m ak n il pašn iku , zdaj se p ašn ik u m ik a gozdu. Gozdove so v velik i m eri k rč ili s požiganjem , k i se je še ohran ilo m ed oblikam i k u ltiv ira n ja k rasa . D anes pa požigan je tra v e in g rm ič ja povzroča n a P rim o rsk em p re ­ cejšnjo škodo, k e r pogori vsako le to n eka j gozdnih površin . Gozdno-gospodarski pomen krasa P re tež n i del red k o n ase ljen ih v isok ih k ra šk ih p lan o t zahodne in južne S loven ije p o k riv a jo gozdovi. Gozd n a k ra su je zelo raz lične v red n o sti in sestave. R azlik v gospodarsk i v red n o sti gozdov n a k ra šk ih in n ek ra šk ih tleh še nism o p reučili, so p a veliko m an jše od raz lik v k m e tijs tv u m ed k rašk im i in n ek rašk im i p redeli. Na v isokem n o tran jsk em in dolenjskem , pa tu d i v delu a lpskega k ra sa so lep i ig la sti in bukov i gozdovi, od koder se zalaga z lesom v elik del slovenske lesno p red e lo v aln e in d u s trije . Gozd pok riva tu d i zn a ten del osam ljenega k rasa , n a m atičn em K rasu pa p re d ­ stav lja posebno p rob lem atiko . Pogozdovanje p rim o rsk eg a k ra sa pom eni in tenzivno in o rgan iz irano sp rem em bo d eg rad iran e pašn iške pov ršine v gozdno. P oleg o rgan iz iranega pogozdovanja po teka tu d i spon tano pogozdo­ v an je z opuščanjem paše in košn je n a K rasu . Tako se razen u m e tn ih b o ­ rov ih sestojev, k i jih v ečk ra t ogrožajo požari in raz n i zajedalci, ob n av lja na K rasu n a ra v n i gozd h rasta , g ab ra in jesena, č e p ra v j"e ta proces lahko k o risten , pa n iso znane še vse n jegove n ega tivne posledice v k u ltu rn i po­ k ra jin i m atičnega K rasa. S p rem em ba m ik ro k lim atsk ih razm er lahko vp liva n a trad ic io n a ln e po ljedelske k u ltu re , k i so p rilag o jen e bolj sušn im ra z ­ m eram . H k ra ti z raz ra ščan jem gozda obnav lja jo n a K rasu v inog rade in z in tenz ivnejšo obdelavo rodov itne zem lje sp rem in ja jo stan je , k i ga je za­ p u s tila m očna depopu lac ija v zadn jem sto le tju . Prom etna valorizacija krasa Čez k ras so iz n o tra n je S loven ije p ro ti m o rju spe ljane pom em bne p ro m etn e po ti. Ob železnici in cesti L ju b ljan a T rs t so se razv ila naselja , k a te r ih fu n k c ije so p reseg le loka ln i gospodarsk i pom en, n a p rim e r P o­ sto jn a in S ežana (V. K o k o l e , 1978). V endar se p ra v za rad i red k o n ase­ ljen eg a k rašk eg a za led ja t i k ra ji niso razv ili v več je ce n tre z in te n z iv n e j­ šim gospodarsk im razvojem . Ob p ro m etn ih po teh se je sicer po jav ila m a­ n jša in d u s trija , zasnovana p redvsem n a p red e lav i lesa iz b ližn jih k rašk ih gozdov. U godne p ro m etn e žile so om ejene n a vzdolžna podo lja in n a P o ­ sto jn sk a v ra ta k o t na jn iž jo prečno v rze l v D inarskem h rb tu . V isoke kra- ške p lan o te od Soče do K olpe so p rece jšn a p ro m etn a ovira, ki ostro loči n o tra n jo in p rim orsko S lovenijo . V elik del k ra sa je p rom etno n epo ­ m em ben in ločen od po ti m ed pom em bnim i gospodarsk im i središči. K ras je tu d i re sn a ov ira p red v id en i p lovni zvezi m ed P odonav jem in Jad ran o m . Čez k ras N o tran jsk e in P rim o rsk e pa bosta ka j k m alu sp e ljan a p linovod in naftovod . T rasa p linovoda je neko liko o d m ak n jen a od g lavn ih p ro m e t­ nic in ne p red s ta v lja posebnih problem ov, naftovod se bo pa tež je izognil za led ju k ra šk ih vodn ih virov, ki so že za je ti za oskrbo. K sed an ji ogrože­ nosti, k i jo povzročata cesta in železnica s škod ljiv im i tovori, se bo p r i­ d ruž ila še nova po ten cia ln a nevarnost. P r i g ra d n ji sodobnih p ro m etn ih po ti n a k ra su se p o jav lja jo te h n ičn i p rob lem i, k i sicer zah tev a jo d raž je g rad b en e rešitve, niso p a n e re š ljiv i k o t se je pokazalo p r i g ra d n ji av toce­ ste m ed V rhn iko in P osto jno . S kora j n a vsakem k ilo m e tru ceste se je po­ jav ila m an jša ali več ja k ra šk a vo tlina, k i jo je bilo tre b a p rem ostiti. O čit­ ne so p ro m etn e p red n o sti n en ase ljen eg a in re liefno m alo razčlen jenega krasa , ki om ogoča ugodno razp o red itev nov ih h itr ih cest k o t m ed S eno­ žečam i, D ivačo in Sežano (L. A v a n z o, 1972; 1976). Turistična valorizacija S p ro m etn im položajem k rasa je tesno povezana n jegova tu ris tičn a funkcija . K ra šk i in z lasti ja m sk i tu rizem s ta del širšega tu ris tičn e g a go­ spodarstva , v en d a r v e lja jo zanj n e k a te re posebnosti, k i p re j ov ira jo kot pospešu jejo n ju n delež v celo tnem tu rizm u . P rim e r iz redno ugodne tu r i ­ stične valo rizacije k rašk e g a podzem lja , je nedvom no P o sto jn sk a jam a, ki je b a ro m e te r jugoslovanskega tu riz m a (F. H a b e , 1974). Do le ta 1978 je P osto jn sko jam o obiskalo že nad 15 m ilijonov tu ris to v . Toda 160-letna zgo­ dov ina posto jn skega tu riz m a pozna raz lične vzpone in zastoje, k i iz h a ja ­ jo iz sp lošn ih gospodarsk ih razm er, pa tu d i iz dom ačih organ izac ijsk ih in k ad ro v sk ih težav. B istveno d rugačno razvo jno po t im ajo Š kocjanske in druge kapn iške jam e ko t so V ilenica, D im nice, Z upanova in K rižn a jam a. R azv rstitev tu ­ ris tičn ih jam po lokalnem , nac ionalnem in m ed n aro d n em pom enu izhaja iz n jih o v e dosežene tu ris tičn e v red n o sti (I. G a m s , 1963). Z n an a pa je v rs ta po ten c ia ln ih tu ris tič n ih jam , k i še niso p rim e rn o ovredno tene. P o ­ ten c ia ln e tu ris tičn e jam e so zan im ive za n a d a ljn ji razvoj k rašk eg a tu r iz ­ m a in s tem za gospodarsk i n ap re d ek k rasa . R azen ja m so za tu ris tičn o gospodarstvo n a k ra su pom em bni še d rug i p o jav i k o t so izv iri, n a ra v n i m ostovi, k ra šk a p resiha joča jeze ra in podobno. Ob iz v irih V ipave, H u b lja in L ju b ljan ice so m an jša gostišča, p r i D ivjem je ze ru je u re je n m uzej v narav i, n a ra v n i p a rk v R akovem Škocjanu in C erkniško jezero pa še čak a ta n a ugodnejšo tu r is tičn o valorizacijo . V k ljub p rizad ev an jem in raz ličn im načrtom n i zadostne m a te ria ln e podlage za n ju n o v k lju č ite v v širše tu ris tičn o gospodarstvo. P oseben p rim e r svo je­ v rstn o ov redno tene k ra šk e p o k ra jin e je L ip ica p r i Sežani z u re je n im i po­ v ršinam i ob zn am en iti k ob ila rn i in z drugo tu ris tičn o in fra s tru k tu ro . K ra ­ ški tu r iz em naj bi im el v S loven iji posebno vlogo v sistem u tu ris tičn e p onudbe G ore—K ras— M orje. Ta sistem pa se v za d n jih le tih ne razv ija dovolj sk ladno in p ra v tu rizem n a k ra su p o treb u je vzpodbude. U pajm o, da nov i p rog ram tu ris tičn e g a razvo ja šk o c jan sk ih jam ne bo ostal le n a p a ­ p ir ju ( I n v e s t b i r o K oper s sodelavci, 1978). Industrializacija krasa Za n am estitev in razvoj in d u s trije v k ra šk ih p red e lih S lovenije so bi­ le poleg d ru g ih d ru žb en ih dejav n ik o v odločilnega pom ena obsto ječa p ro ­ m etna m reža, su rov inska baza in energ ija . Lesno p red e lo v aln a in d u s trija je raz p o re jen a ob železnici od Podpeči, Borovnice, V erda, Logatca, R ake­ ka, Posto jne , P re s tra n k a in P ivke do Ilirsk e B istrice. D rugod je lesna in ­ d u s tr ija nam eščena ob cestah in na obrob ju v eč jih k ra šk ih gozdnih kom ­ pleksov, n a p rim e r v Id riji, A jdovščini, C erkn ici in v L oški dolini. P odob­ no je tu d i n a D olenjskem . In d u s tr ija je m očno raz d ro b ljen a in enostransko usm erjena , sp rem lja jo pa jo še d ruge značilnosti začetnega in d u strijsk eg a razvoja. L esno p rede lovalno in d u s trijo n a k ra su postopno d o p o ln ju je ta k e­ m ijska in kov inska p rede lava , na p rim e r v Ložu, P odgradu , I lirsk i B is tri­ ci, Posto jn i, Senožečah, Sežani in drugod. V n e k a te rih p red e lih se n a pod­ lag i n ap re d k a v ž iv in o re ji u v e ljav lja p reh ram b e n a in d u s tr ija ko t v Never- kah , P osto jn i, Sežani itd. Z in d u stria lizac ijo in u rb an izac ijo k ra sa ras te jo p o treb e po vodi, h k ra ­ ti pa n a rašča jo tu d i odpadk i in odplake. Tako bo za n a d a ljn ji gospodarski n ap re d ek k rasa tre b a p r ip e lja ti več vode iz sosedn jih predelov , h k ra ti pa bo tre b a tu d i k raško vodo zav aro v ati p re d onesnaženjem . S te m se odpira v rs ta v p rašan j vodnogospodarske valo rizac ije k rasa . Vodnogospodarski pomen krasa K ot je p o m an jk an je p rs ti n a k ra su g lavn i om ejitven i fa k to r za in te n zivnejš i razvoj km etijs tv a , tako pom eni neugodna razp o red itev k rašk ih voda osnovno oviro h itre jšem u razv o ju n ea g ra rn eg a ž iv ljen ja . H idro teh- n ična dela, povezana z oskrbo, m elio racijam i, osuševanjem in n am ak a­ njem , z energetsko izrabo k ra šk ih voda, z izg radn jo večnam ensk ih ak u m u ­ lacij in podobnim , so b ila in bodo pom em ben fak to r p r i u s tv a r ja n ju bo lj­ ših ž iv ljen jsk ih pogojev n a k ra su (S. M i k u l e c in A. T r u m i č, 1976). K ras s svojim i obsežnim i b rezvodnim i površinam i in raz tre sen im i n a ­ selji p o treb u je dobro o rgan iz irano vodno oskrbo. Z nap red k o m urban izac ije in z razvo jem in d u s trije loka ln i viri, kapnice, v odn jak i in m an jši s tu d e n ­ ci, k i so zadostovali za p rv o tn o oskrbo, ne m orejo k r iti vseh po treb . Za sodobno oskrbo naselij s p itn o vodo je po treb n o p recej razsežno in drago vodovodno om režje, k i dovaja vodo iz d d a ljen ih več jih k ra šk ih izvirov. Ob narašča joč i osk rb i p a nara šča jo tu d i težave z zaščito obsežnih k ra šk ih zaledij vodn ih v irov. K je hočem o o h ran iti čisto vodo, m oram o om ejiti skoraj vso gospodarsko ak tivnost. Iz vodn ih reze rv a to v je tre b a izločiti in tenzivno k m etijsk o obdelavo z uporabo u m e tn ih gno jil in sodobnih škropil, uv es ti je tre b a uč inkov ito čiščenje kom u n a ln ih odplak, om ejiti p ro m et s s tru p en im i tekočinam i, n a ftn im i d e riv a ti in podobnim . V arstven i režim p rak tičn o onem ogoča obstoječo obliko nase litve in gospodarske iz­ rabe, ka j šele h itre jš i gospodarsk i nap redek . K er im a kras, k i zavzem a dobro tre t jin o S lovenije, k a r t r i če tr tin e vseh razpo ložljiv ih v irov p itn e vode, bo tre b a v p rih o d n je tem eljito ov­ re d n o titi vodnogospodarske p red n o sti k ra sa in ocen iti n jih o v pom en tu ­ di za n ek ra šk e p red e le S lovenije. Iz k ra šk ih izv irov U nice p r i P lan in i se že o sk rbu je P osto jna . Ta pom em bni vodni v ir je p red v id en za oskrbo bo ­ doče in d u s trijsk e cone p ri Sežani, v ne ta k o oddaljen i p rih o d n o sti p a naj bi o sk rboval tu d i del K oprskega p rim o rja . K raško za led je izv irov v M alnih obsega poleg gozdnih Ja v o rn ik o v in S nežn ika tu d i celo tno C erkn iško in Loško dolino te r P ivko, p rak tičn o ves gospodarsk i p ro s to r ce rk n išk e in posto jnske občine. U činkov ita zaščita tak šn eg a k rašk eg a zaled ja je v se k a ­ kor težav n a naloga. Sam o za u re d ite v odplak iz obsto ječih naselij in to v a rn bodo p o tre b n a ve lika m a te r ia ln a sredstva . V odnogospodarska valo rizac ija k ra sa z izrabo in zaščito voda te r z d rug im i h id ro teh n ičn im i posegi n a k ra šk ih p o ljih od m elioracij do večna­ m ensk ih akum ulac ij p red s ta v lja posebne p roblem e, s k a te r im i se red k e je sreču jem o v d rug ih p red e lih S lovenije. H k ra ti ko je zaščita vodnega v ira pom em ben om ejitven i fa k to r gospodarskem u n ap re d k u k rašk e p o k ra ji­ ne, pom eni n a d ru g i s tran i d ragocen p risp ev e k k h itre jšem u gospodar­ skem u razv o ju sosedn je n ek ra šk e p o k ra jin e . S takšn im i n asp ro tji se s re ­ čujem o v m a n jš i ali večji m eri povsod na k rasu . Sklep Z n ek a te rim i, še zdaleč ne izčrpan im i p rim e ri sm o sk u ša li p r ik az a ti načine in ob like geografskega v red n o te n ja k rasa . O cen jevan je sedan je v red n o sti iz rabe in n jen e sk ladnosti s p riro d n im i in d ružben im i raz m era ­ m i vodi k spoznavan ju p rim e rn o sti in p red n o sti posam ezn ih de javnosti v bodočem gospodarskem n ap re d k u k ra šk ih predelov . P o k ra jin sk i tip i k rasa v S loven iji so raz ličnega obsega in pom ena. G eografsko valo rizac ijo k rasa z ov red n o ten jem površin , p rim e rn ih za km etijske , gozdarske, p rom etne, tu ris tične , in d u strijsk e , u rb an e , varo v a ln e in d ruge n am ene bi m o ra li iz­ dela ti po obm očjih d ru žb en o p o litičn ih skupnosti, k e r so le te neposredn i up o rab n ik i in u p rav lja lc i k rasa . P ri v re d n o te n ju k ra sa p a je tr e b a u p o ­ štev a ti tu d i š irše reg iona lne prob lem e k rašk ih , n ek ra šk ih in m ešan ih ob­ močij z n jih o v im i posebnostm i, m edsebo jn im dopo ln jevan jem in n a sp ro t­ ji. Š irša vloga k ra sa v S loven iji se kaže v n jegov ih vodnogospodarsk ih p rednostih . O pozoriti p a je tr e b a tu d i n a p red n o sti doslej n e izrab ljen eg a kraškega p rosto ra . G ospodarsk i in p ro sto rsk i razvoj p re težnega dela Slo- ven ije iz h a ja ta iz n je n eg a trad ic io n a ln eg a ag ra rn eg a v red n o te n ja . U god­ n e jša t la za k m etijs tv o so om ogočila k o n cen trac ijo p reb iv a ls tv a in k a p i­ ta la, k a r je b ilo podlaga za h itre jš i razvo j in d u s trije in u rb an izac ije v n a ju g o d n ejš ih k m e tijsk ih p red e lih o sredn je S lovenije. To p a je sprožilo tu d i n a jv eč je k rčen je obdelovalne zem lje, k i je n i m ogoče več n ad o m esti­ ti. V n asp ro tju s ko n cen trac ijo p reb iv a ls tv a v n a jb o lj v ita ln ih obm očjih S lovenije (S. I l e š i č , 1968) pa so obsežne k rašk e p lan o te tu d i v v išinah m ed 200 in 500 m, k i so k lim atsko še ugodne za b ivan je , osta le p razne. N a n jih je kom aj 2 do 5 odst. obdelovalne zem lje, n ase lja so red k a , im a­ jo pa n a jn iž ji delež km ečkega p reb iv a ls tv a , m očno depopulacijo in po ­ dobne d ružbeno geografske po jave (V. K l e m e n č i č , 1971; L. G o s a r , 1976). P razen k ra šk i p ro sto r bi lahko ob razm erom a ugodn i p rom etn i legi in izven vodnih rezerv a to v sp re je l zn a ten de l n ov ih in d u s tr ijsk ih in u rb an iz iran ih površin , n a p rim e r v za led ju T rsta , K o p ra in Gorice, n a D o­ len jsk em in d rugod . S tem bi dobili k ra šk i p red e li S lovenije b istveno d ru g ačen pom en. S p redv ideno p rosto in d u strijsk o cono p r i Sežani in z n a d a ljn jim razvo jem kop rskega p ris tan išča se že n ak azu je jo nove v red nosti m a tičnega K rasa. V te j sm eri bi b ilo tre b a o v red n o titi tu d i d ruge k rašk e p red e le S lovenije. Bibliografija A vanzo, L., 1972: O p ro je k t ira n ju av toceste V rh n ik a — P osto jna . Nova p ro izvodn ja , 23, 2— 3, 107— 111, L ju b ljan a A vanzo, L., 1976: O p ro je k tu av toceste n a odseku Senožeče — S ežana — d ržav n a m eja. N ova p ro izvodn ja , 27, 5— 6 , 162— 165, L ju b ljan a F riganovič , M., 1976: P o p u lac ijsk i a sp ek t P rim orskog k rša . Ekološko valo ­ r iz ira n j e P rim orskog k rša , JA ZU , 24— 43, S p lit Gams, I., 1963: Ja m sk i tu rizem , razvo j v p o lp re tek li dobi in se d an ja p ro ­ b lem atika . T u ris tičn i v es tn ik 11 (1963), 293— 295, L ju b ljan a Gams, I., 1972: G eografsko raz iskovan je k ra sa v S loveniji. G eogr. vest. 44 (1972), 57—74, L ju b ljan a Gams, I., 1974: K ras. Zgodovinski, n a ravoslovn i in geografsk i oris. Slov. m atica, 1— 360, L ju b ljan a Gams, I., F. L ovrenčak , B. Ingolič, 1971: K ra jn a vas. Š tu d ija o p riro d n ih pogojih in ag ra rn e m izk o riščan ju k rasa . G eogr. zbor. 12, 221—264, SAZU, L ju b ljan a Gosar, L., 1976: V pliv g ib an ja km ečke delovne sile n a ob likovan je a g ra r­ nega p rosto ra . D ok to rska d ise rtac ija , U n iverza v L ju b ljan i H abe, F., 1974: P o sto jn sk a jam a, b a ro m e te r jugoslovanskega tu rizm a. Naše jam e, 16, 95— 100, L ju b ljan a Habič, P., 1969: H id ro g ra fsk a ra jo n izac ija k ra sa v S loveniji. K rš Ju g o s la ­ vije , 6 , 79— 91, Z agreb H erak, M., B. M agaš, A. Sarič, F. H abe, 1976: P rilo g b ib lio g ra fiji k rša J u ­ goslavije (1666— 1974). K rš Jugoslav ije , 9/3, 81— 149, Z agreb H orvat, A., 1953: K rašk a ilovica, n jene značilnosti in v p liv n a zgradbe. DZS, L ju b ljan a Ilešič, S., 1968: R egionalne raz lik e v d ružbeno gospodarsk i s tru k tu r i S lo­ ven ije . Geogr, vest., 40, 3— 18, L ju b ljan a Ilešič, S. 1974: N ačelna ra z g lab ljan ja o geografiji v socialističn i E vropi. G eogr, vest., 46, 75— 80, L ju b ljan a In v est b iro K oper s sodelavci, 1978: T u ris tičn i kom pleks Š kocjansk ih jam , p ro g ram tu ris tičn e g a razvoja, nač in u re ja n ja s p red logom zazidave. K ras, Sežana K lem enčič, V., 1971: P ro s to rsk a d ife ren c iac ija S loven ije po se litven i m o­ b iln o sti p reb iv a ls tv a . G eogr, zbor., 12, 135—220, L ju b ljan a K okole, VI., 1978: P o sto jn a k o t reg ionalno središče. G eogr, vest., 50 81— 93, L ju b ljan a K u n av e r J., 1973: The H igh M ountainous K ars t of Ju lia n A lp in the S ystem of A lp ine K arsts . IGU E u ro p ean reg ional C onference, S ym po­ sium on K arstm orphogenesis , H ungary Rogič, V., 1976: Socia lnogeografsk i a sp ek t P rim orskog k rša . Ekološko va- lo r iz ira n je P rim o rsk o g k rša , 44—52, S p lit Koglič, J., 1976: R aznolikost, specifičnosti i v a lo riz iran je k ršk ih pejzaža. Ekološko v a lo riz iran je P rim o rsk o g k rša , 7— 17, S plit T rum ič, A., S. M ikulec, 1976: H id ro teh n ičk i aspek t v o dopriv rede P rim o r­ skog k rša . E kološko v a lo riz iran je P rim o rsk o g krša, 71— 89, S p lit V rišer, I., 1975: Nove m eje geografije . G eogr, vest., 47, 3— 9, L ju b ljan a THE PRO BLEM ATIC S OF G E O G R APH ICA L K A R ST E V A L U A T IO N P e te r H a b i č (S um m ary) F o r successful econom ic developm ent of u n d erd ev elo p ed k a rs t r e ­ gions an d to keep th e ecological balance in m ore developed reg ions of S lovenia a th o ro u g h know ledge and social econom ic ev a lu a tio n of n a tu ra l sources an d space possib ilities of Slovene k a rs t a re necessary . T he k a rs t is specia lly d elica te n a tu ra l en v iro n m en t being d iffe ren tly eva lua ted , con­ served and used d u rin g th e cen tu ries . In flu en ced by s tru c tu re , c lim ate and re lie f d iffe re n t k a rs t phenom ena occur com posing d iffe ren t k a rs t types. N a tu ra l phenom ena and k a rs t ty p es a re m ostly s tu d ied by karsto logy . W hile a t geographic k a rs t ev a lu a tio n th e stud ies a re o rien ted tow ards these n a tu ra l goods w hich re n d e r possib le liv ing and w hich in fluence to econom ical k a rs t use. In S lovenia th e k a rs t is com posed of th re e basic types: alpine, d inaric and iso la ted k ars t. A lp ine k a rs t is classified accord ing to th e a ltitu d es to severa l sub types (J . K u n a v e r , 1973). S im ila ry is possib le to d ivide d in a ric and iso la ted k a rs t in severa l rounded off landscape an d typo log i­ cal u n its (P. H a b i č , 1969). D iffe ren t k a rs t ty p es d iffe r a f te r th e ir geo­ g rap h ica l function . S lovene k a rs t is geograph ica lly no t y e t enough ev a­ lu a ted because a su itab le m ethodo logy fo r com plex ecological or geogra­ ph ical k a rs t v a lo riza tion is no t y e t accepted. W e try to perceive th e geo­ g raph ical k a rs t value on th e base of k a rs t defin itio n a fte r p a r tic u la r eco­ nom ic an d social functions. T he fo rm er ty p e of se ttle m en t an d econom ic k a rs t ex p lo ita tio n w as m ostly connected w ith n a tu ra l possib ilities fo r ag ricu ltu re . In h ig h e r ly ing reg ions d inaric-a lp ine ca ttle b reed in g fa rm in g ty p e p redom inated , w h ile in low er ly ing k a rs t reg ions m e d ite rra n e a n and su b panon ian ag ric u ltu ra l types. F or ag ric u ltu re on k a rs t th e d is trib u tio n and th ickness of soil are of ex tre m e im portance in th is reg a rd th e k a rs t depressions a re b e tte r th e re fo re th e re th e pop u la tio n is m ore dense th a n on k a rs t e levations. H igher k a rs t is m ostly u n d e r wood an d n o t popu la ted . K ars t exp lo ita tion changes w ith social developm ent in fluencing to o rig in of special k a rs t landscape types. In tra ffic v iew th e k a rs t has d iffe ren t value, h ig h k a rs t p la teau s are iso lated reg a rd in g th e com m unications, w h ile low er ly in g k a rs t basins are m uch m ore favourab le . A cross th e k a rs t im p o rta n t tra ffic rou tes are lead ing from ce n tra l S lovenia to w ard s sea and th e y have favou rab le in ­ fluence to econom ic developm ent and popu la tion . W ith favou rab le tra ffic conditions th e developm ent of k a rs t to u rism is connected , w h ich is th e best reflec ted in P osto jna , w h ile several o the r n a tu ra l k a rs t phenom ena are not ye t sa tisfac to ry inc luded in th e system of to u ris tic econom y A lps —• K a rs t — Sea. In d u s try on k a rs t is s itu a te d along m ain tra ff ic ro u tes and depending on w ood from k a rs t fo rests. In last tim e re s tr ic te d o rien ta tio n of tim b er tra d e is p a r tly com pleted by m eta l and chem ical in d u stry . B y u rb an iza tio n and in d u stria liza tio n of k a rs t th e needs fo r w a te r are increasing and the sam e tim e augm ent th e w aste w a te rs and th e p roblem s w ith conservation of k a rs t springs, w hich a re a lread y caugh t fo r w a te r supp ly or a re in te n ­ ded to be. To k a rs t value essen tia lly in fluence all hyd ro tech n ica l w orks on k a rs t connected w ith w a te r supply , d ra in ag e or irrig a tio n , w ith con­ s tru c tio n of several pu rposes accum ulations and energe tic use of k a rs t w aters. G eographical k a rs t value increases w ith rise of u rb an iz a tio n and in ­ d u s tria liza tio n in ag ra rian regions of S lovenia, w h ere th e fav o u rab le ag r i­ cu ltu ra l areas a re m ore and m ore th rea ten e d . On the scarcely popu la ted k a rs t th e re a re s till m any possib ilities fo r location of in d u s try and se ttle ­ m ents, w h ich w ill not th re a te n th e a g ric u ltu ra l areas; specially reg ard in g its w a te r econom y advantages, rich w oods and fav o u rab le tra ff ic s ituation .