58. številka. V Ljubljani, dne 18. decembra 1915. II. leto. Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5-20, za pol leta K 2-60, za četrt leta K lvO. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za oelo leio 5 mark. za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Ilirska ulica št. 22, prvo nadstropje. Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostolpnimipe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin, pri trikratni po 16 vin., pri šest-sratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Ne pozabite na svole organizacije I Nad 500 dni že traja evropska svetovna vojna. Mnogo so se spremenile v tern burnem času družabne razmere, marsikdo'je odšel v vojno, vrne se, drugi se zopet ne vrne. Lice človeške družbe se bo vsekakor precej izpremenilo. Ljudje, ki so šli v vojno, prineso drugačne nazore o življenju iz vojne, in žene in tisti, ki so ostali še doma, bodo sodili realneje vrednost življenja in realneje se bodo tudi pobrigali zato. kako* naj zastopajo svoje človeške interese v tej mešani človeški družbi. Omenjali smo na tem mestu že večkrat, da postane sedanje stoletje socialno stoletje, stoletje družabne organizacije, organizacije posameznih stanov in koncem konca podrobneje izvedena organizacija posameznih razredov, ki bodo zastopali svoje interese ne kot posameznii-ki, marveč kot skupine. Vprašanje organizacije je že danes aktualno. Pomislimo le, kakšne ugodnosti dosežejo podjetniške organizacije, kako velik vpliv imajo na volitve v parlament in v razne druge korporacije, in kdo dvo^ mi, da se ne bo ta vpliv po vojni še povečal, ker so ti sloji »vzdrževalni« element držav in se vsa oblast današnje družbe naslanja še vedno nanj. dasi se je prav v sedanjem času1 pokirzalo, da so vsi državljani. enakovredni, kadar gre za stvari, ki se tičejo skupnosti. V vojni so delavci, v vojni so vsi državljani, doma delajo, pomagajo pri aprovizaciji, trpe bedo, vse, vse prenašajo, še več kakor imoviti sloji, ki jih sedanja draginja ne tare. Po vojni nastanejo tudi drugačne gospodarske razmere. Velike podjetniške organizacije ne občutijo vojne, ker tvori njih organizacijo podjetništvo in kapital. Delavske organizacije so pa izgubile zaradi vojne jako mnogo članov, imele so ! velike izdatke iz svojih majhnih prihrankov, kar jih vsekakor slabi. Toda, zakaj ne priskočimo vsi organizacijam na pomoč? Zakaj nismo vsi člani svojih strokovnih in gospodarskih organizacij, če verno, da je organizacija naša zaslomba, če vemo, da si z organizacijo v postavnih mejah lahko izboljšamo svoje življenske razmere, če vemo, da bodo po vojni rekli podjetniki, da hočejo obravnavati glede delovnih razmer le z organizacijo ter bodo posamezne nergače zavračali popolnoma opravičeno le s posmehom. Vsak kmet, vsak uradnik, vsak obrtnik, vsak podjetnik in tovarnar ima že svojo dobro izvedeno organizacijo iti se ponosno sklicuje nanjo, !e stotisoče delavcev pa imamo, ki malomarno plešejo po svetu kakor vešče okolo leščerbe, dokler ne poginejo v svoji bedi, često v lenobi in malomarnosti. Socialno bedo ne povzročajo1 direktno edinole družabne razmere, marveč tudi malomarnost siromašnih slojev, ki jih uspavajo v apatiji do organizacije najrazličneji vzroki. Bodočnost si morejo ustvariti le zavedni ljudje potom organizacije, le s po- j briganjem za svoje lastne interese. Kaj naj torej storimo? Vsakdo naj pristopi svoji organizaciji! Novo leto se bliža, novo leto mora postati tudi za delavstvo mejnik, ki zbudi novo življenje v naših organizacijah. Vsak delavec bodi mož, ki pozna naloge delavstva, vsak delavec premotri, kaj nas čaka, kako more postati svoje sreče kovač. Pomisli naj tudi obenem, da ostane zapuščen in beden, če se ne združi s svojimi tovariši, ki so doma, in sprejme tovariše, kil sc vrnejo po vojni domov kot član organizacije, kot zvest tovariš. Naše geslo bodi: Stoletje organizacije je tu, zato v svojem interesu vstopimo vsi v svoje delavske organizacije! Kdor toži; o visokih prispevkih, išče le izgovorov, zakaj potom organizacij se dosezajo mnogo boljši delovni pogoji, katerih uspeh je vedno mnogo večji nego je izguba plačanega prispevka. Trdna in vztrajna organizacija nudi zavednemu delavstvu garancijo za srečnejšo bodočnost delavstva. Samo ta! Zapomnimo si! ntrsipaaikucmi ■hiiiiiim i i * Mncnm zjrieuirsnreunKtu n in«wfMii irm n«mri n. inutnar j MimvRs stremSienla mec! Francoskimi SOdaliiSfl. Ententino časopisje nam vedno poroča o soglasju z, vojno med prebivalstvom posameznih ententinih držav. Dogodki v parlamentih so pa pokazali, da1 lepo slikanje soglasja ni prava resnična slika položaja. Saj nam je znano, da so nai Angleškem v lordski in v spodnji zbornici padle ostre besede zoper stališče, da naj bi se vojna nadaljevala do uničenja te ali one skupine. Francoski socialisti so vložili posebno interpelacijo, italijanski so odločno glasovali proti vladi, ki so najodločneje pojasnili položaj in grajali italijansko vojno politiko. Toda nezadovoljnost se ne pojavlja le v parlamentih. Agitacija proti vojni se nadaljuje tudi zunaj parlamentov zlasti v Italiji in na Francoskem. O razpoloženju na Francoskem nam vsaj nekaj pove strankina konferenca 12. pariške sekcije, na kateri so razpravljali o Zimmerwaldsl-varstvo, ki pa je pritožbo zavrnilo iz zgoraj navedenih razlogov. Sedaj so vložile rudniške uprave svojo pritožbo pri upravnem sodišču, ki so jo utemeljile s tem, da mezdni zakon (z dne 17. maja 1912, drž. zak. št. 107) določa samo, da morajo rudniški podjetniki prepustiti svojim delavcem svečavo in svetilo brezplačno, o načinu, kako se to godi, ne določa zakon ničesar. Dalje se opira pritožba na to, da tudi s stališča rudniško-policijske oblasti odredbe rudniške oblasti niso zakonito utemeljene, ker se ta odredba ni izdala na podlagi rednega postopanja (v zmislu §§ 220. i. dr. obč. drž. zak.) na podlagi gotovega dogodka. V tem primeru se tak slučaj ni primeril. Navajana nevarnost je le vobče mogoča, ni pa potrjena po izkušnji. Upravno sodišče se pa na okoliščine niti oziralo ni, mairveč je le izreklo, da je ,odlok rudniške oblasti rudniško-policijska odredba, da prepreči nevarnost pri vpo-rabi acetilenskih svetilk. Take odredbe sme odrediti rudniška oblast v zmislu § 221. rudniškega zakona. Rudniške oblasti morajo v zmislu tega paragrafa rudniškega zakona odrediti potrebne poizvedbe, kar se je v tem primeru zgodilo. Na podlagi odrejenih poizvedeb je izšla odredba in je bila celo dolžnost rudniške oblasti, da je izdala naredbe proti pretečim nevarnostim. Pritožba je bila torej kot neutemeljena zavrnjena, in ker so bili razlogi za pritožbo prisiljeni, je bila pritožujoča se rudniška uprava obsojena na 200 kron globe. * Po tej odločbi upravnega sodišča, ki je izšla dne 6. oktobra 1915, se mora ravnati s karbidnimi svetilkami pravtako kakor z varnostnimi svetilkami, to je, karbidne svetilke se morajo shranjevati pri rudniku ter jih morajo tam. v to določene osebe snažiti, polniti in skrbeti, da so v redu. To velja sedaj za falknovski revir, ker je tam izšla rudniško-oblastvena odredba ter jo je upravno sodišče takorekoč sankcioniralo. Svetovna vojna. Italijansko bojišče ob soški fronti je postalo zadnje dni mirneje. Velika četrta laška ofenziva, ki se je začela 9. novembra, je minila po velikanskih izgubah. Dogajajo se pač boji na posameznih oddelkih, vendar ne s tako ljutostjo kakor prej. Švicarski listi poročajo s soške fronte, da so izgube Italijanov na tej fronti take, ki jih zgodovina ne pozna. — Na pozicijo pri Gorici je padlo še več nego deset tisoč topovskih strelov vseh kalibrov. Zdi se pa, da so Italijani, videč, da je Gorica nezavzetna, prenesli svoje glavne operacije na tirolsko' mejo. Tam skušajo zavzeti Rivo, a napadajo tudi drugod1 ob tirolski meji. Italijani premikajo sedaj svoje čete; zato so ustavili železniški promet na nekaterih progah. — Avstrijska letala so minuli teden obmetavala z bombami italijansko pristanišče Jakin (Ancona). Italijansko časopisje sili, da naj se pošlje večja vojska v Tripolitanijo, kjer so Senuzi zavzeli vso deželo. Na Balkanu se dogodki razvijajo svojo čudovito pot in še danes nimamo prave jasnosti, kako se bodo' razpletli. Operacije proti; Crni gori se nadaljujejo in so pri Plevlju bili Črnogorci zopet hudo poraženi ter so izgubili devet topov in drugega vojnega materijala. Prodiranje proti Albaniji je težavno zaradi snega. Srbi se umikajo težko, beguncev je došlo jako mnogo v Skader. Avstrijski letalci so metali na Skader bombe. Posamezne srbske čete se rado-voljno udajajo. V zadnjih bojih so zopet izgubili Srbi nad 50 topov. Z jako velikim uspehom je začela operirati bulgarska vojska proti Angležem in Francozom, ki so prišli Srbiji na pomoč iz Soluna. Poslali so v boj okolo' 77.000 Francozov in okolo 73.000 Angležev s 600 poljskimi topovi, 130 gorskimi topovi in j z 80 haubicami. Bulgari so jih premagali v 72 urni bitki, si osvojili Rezen in Ohrida ob Ohridskem jezeru, to je zadnje ostanke Srbije, ter pognali Angleže, Francoze ih nekaj Srbov na grška tla. Kritiško vprašanje nastane šele sedaj. Grčija se je baje pogodila z entento, da j:i dovoli obmejni pas in Solun za operacije. Angleži in Francozi so res tudi v Solunu že prevzeli del uprave in Grčija je z dotičnega ozemlja umaknila svoje čete. Pravijo, da bo na tem ozemlju smela operirati tudi Bolgarija, ki je prekoračila mejo. Angleži in Francozi se umikajo že na grški zemlji, odženo vse prebivalstvo s seboj, uničujejo živila in poslopja, tako da ostane za njimi skoro sama puščava. Prebivalstvo, ki je ušlo odgonu, bo torej ostalo na svoji zemlji v največji bedi. Anglija zahteva tudi, da zapuste poslaniki osrednjih držav Solun. Nemška vlada je zahtevala v Atenah odločno, kar treba. Doslej so ujele na Balkanu zaveznice nad 25.000 Angležev in Francozov, ter nekaj topov pa tudi precej vojnega materijala. V Solun dovažajo še vedno mnogo čet, kar se godi zlasti na pritisk Francije, ki je zmagala v zadnjih sejah vojnega sveta proti Angležem. Grčija je v tej vojni v veliki nepriliki, ker jo ogroža od treh strani ententina mornarica. Albanci se bojujejo proti srbskim četam. Črna gora želi baje mir. Srbski in črnogorski dvor pojdeta v Italijo; srbska skupščina pa zboruje v Solunu. Kaji je z Rumunijo, še menda nihče prav ne ve. Doslej je hotela ostati nevtralna, če se bodo operacije na Balkana dalje razvijale, bo pod vtiskom, da prihajajo nje interesi v nevarnost, nekam krenila. Čaka še vedno in skoro ne verujemo, da ostane do konca te vojne nevtralna. Turki so dosegli več uspehov na Gal-lipoliju, kjer se vrše tupatam precej hudi spopadi. Zavrnili so v Kavkaziji ruske napade. V Tripolitaniji so pa Italijanom pri-zadjali velik poraz, o katerem Italijani niti v zbornici niso hoteli poročati. Na ruskem bojišču se vrše le topovski boji in boji med poizvedovalnimi četami. VečjO’ bitko je imela le Hindenbuir-gova skupina, ki pa je odbila ruske napade. Rusi zbirajo nekaji več čet ob bojni črti zlasti ob bukovinski meji. Na francoskem bojišču ni nič posebnega. Boji se vrše za posamezne zakope, ki jih skušajo nasprotniki s podminira-njemi razstreliti. Le topovski boji so nekoliko živahneji kakor so bili prejšnji teden. Domači pregled Nadrobna prodaja moke po mestnih vojnih prodajalnah. Da se vsaj nekoliko odpomore velikemu pomanjkanju moke, bo mestna aprovizacija prihodnji petek po vseh vojnih prodajalnah oddajala moko. Vsaka oseba je bo lahko dobila % kilograma. Na krušnih znamkah se bo1 zaznamovala oddaja na poseben način. Stare krušne znamke brez veljave. Aprovizačni odsek mestne občine ljub-' ljanske je svoj čas sklenil, da se vsled pomanjkanja moke lahko podaljšuje veljavnost starih krušnih znamk. C. kr. deželna vlada je sedaj odredila, da preneha nadaljnje uveljavljanje starih krušnih znamk. Tudi so razveljavljene stare karte, katerih rok je bil že podaljšan. Na to odredbo se opozarja občinstvo, trgovci in peki Prodajalna kruha v Schreyevi pekariji se opusti. Vsled gnječe in nevarnosti, ki preti ljudem, čakajočim na kruh predi prodajalno Schreyeve pekarije se opusti ta prodajalna. Namesto nje se otvori nova vojna prodajalna na Rimski cesti Štev. 5, v bivši Mrakovi pekariji. Tudi bodo dobile druge vojne prodajalne več kruha, da se tako razbremeni dosedanja osrednja prodajalna. Nova prodajalna se je otvo-rila v četrtek. Špeh in mestna aprovizacija. Z ozirom na odločitev pri seji aprovizačnega odseka občinskega sveta ljubljanskega ter na to, da aprovizacija dosedaj ni še dobila novih prašičev, se Špeha do preklica ne bode oddajalo. Preskrba Ljubljane z moko. Graška »Tagespost« priobčuje naslednji dopis: V nekem poročilu iz Ljubljane je opozarjal Vaš cen j. list na kalamitete z moko, ki se pojavljajo tu in tam v našem mestu. Vaš poročevalec je istočasno namignil, da so nastale te kalamitete vsled tega, ker organi mestne aprovizacije moke pravočasno ne naročajo. Smatram, da ta očitek ni upravičen; opozarjam le na dejstva, da je občina za pravočasno naročanje moke vedno najnatančnejše skrbela in da ima pri centrali na Dunaju za naročeno, pa še ne dobavljeno moko običajno 800.000 do 900.000 kron v dobro. Na dan Vaše notice smo imeli v dobro 886.000 kron. Nato je bilo občini nakazanih 30 vagonov moke; od teh vagonov pa ni prispel še niti eden v Ljubljano'. Neglede na to je! podpisani župan odredil, da se nakaže centrali še 200.000 kron, tako da imamo vplačanih na račun prihodnjih dobav sedaj 906.000 kron. Kalamitete v Ljubljani torej niso nastale zato, ker moka ni bila pravočasno naročena, vzroke je, kakor je gotovo tudi Vašemu cenjenemu uredništvu znano, iskati marveč drugje. Take kalamitete niso nastale le v Ljubljani, temveč tudi v drugih avstrijskih mestih. Zahvaljujoč sc Vam, za sprejem tega pojasnila, beležim z vsem spoštovanjem dr. Ivan Tavčar, župan. Profesor Anton Bezenšek, ustanovitelj jugoslovanske stenografije, je umrl. Rodom je bil štajerski Slovenec. Nazadnje je služboval kot vseučiliški docent v Sofiji. Na kozah sta obolela pomožni desin-fekcijski sluga Štefan Petrič, star 30 let, stanujoč v Nunski ulici št. 17 in vrtnar v | deželni bolnišnici Anton Jerli, ki je stano- | val na Selu št. 46. Oba sta se oddala v c. j in kr. epidemijsko bolnišnico na Kodelje- j voi. Desinfekcija, zasilno cepljenje in iz- , olacija oseb, ki so bile v dotiki z bolniki, j se je izvršilo. Ukaz. Najvišji poveljnik južnozapadne fronte je izdal za vse v svoje območje , spadajoče kronovine naslednji ukaz: Vsako občevanje s civilnimi osebami in vojnimi ujetniki, ki ni vsled delavnega ali službenega razmerja neobhodno potrebno, je prepovedano. Ujetnike, ki prestopijo to prepoved, je naznaniti vojaškim sodiščem radi kaznovanja po § 296. c) voj. kaz. zak. Radi prepovedanega občevanja civilnih oseb z vojnimi ujetniki, je vrhutega lastnika gospodarstva, ki se je v njegovem gospodarstvu zagrešil prestopek, kaznovati s tem, da se mu odvzamejo vsi za delo odkazani vojni ujetniki. To odgodi-tev odredi vojaško poveljstvo, kamor morajo pošiljati politične oblasti vse tozadevne ovadbe. — Ako je dokazano, da je imela kaka ženska z vojnim ujetnikom ljubavno razmerje in je z njim spolno občevala, se mora od politične oblasti prve stopnje izrečena kazenska sodba (§ 1.) na krajevno običajni način razglasiti v občini, kjer dotična ženska prebiva. Ta ukaz je uporabiti na vse prestopke, ki se store po njegovi razglasitvi. Božična darila za vojake v fronti. Z Dunaja poročajo, da je božičnih daril za vojake v fronti nabranih: 1 milijon paketov cigaretnega papirja, 855.000 paketov cigaretnega tobaka, 90.000 sortimentov cigaret, 1 in pol milijona kosov mila, 8 milijonov dopisnic, 700.000 sveč, 500.000 žepnih nožev, 250.000 pip. Razentega dobe posamezni zbori še posebej darila. Naknadno prebiranje vseh letnikov, ki doslej še niso bili na naboru. Za vse čr-novojnike rojstnih letnikov 1865. do 1897., ki iz kakršnegakoli vzroka doslej še niso prišli na nabor, in sicer ne da bi bili po dotičnih razglasih nabora oproščeni, se vrši naknadno prebiranje na Kranjske m pri c. kr. domobranskem dopolnilnem okrajnem poveljstvu v Ljubljani Ambrožev trg št. 8 tele dni: I. Za rojstne letnike 1865 do vštevši 1896: 1. dne 26. decembra 1915 za politične okraje Ljubljana mesto, Ljubljana okolica in Postojna; 2. dne 27. decembra 1915 za politične okraje Kočevje, Krško in Kranj; 3. dne 28. decembra 1915 za politične okraje Litija, Logatec in Radovljica; 4. dne 29. decembra 1915 za politične okraje Rudolfovo, Kamnik in Črnomelj. — 11. Za rojstno leto 1897: dne 30. decembra 1915 za vse politične okraje na Kranjskem. — Na Štajerskem se vrše ti nabori dne 27., 28., 29. in 30. (če pa bo neobhodno potrebno tudi že 26.) decembra 1915 pri c. kr. de-želnobrambnih dopolnilnih poveljstvih v Celju, Gradcu in Mariboru. Vsi, ki še nimajo črliovojniškega legitimacijskega lista, pa so dolžni priti k naboru, naj si preskrbe legitimacijske liste takoj pri županstvih občin, v katerih stanujejo. Natančnejše določbe glede naborov se objavijo po lepakih za posamezne naborne okraje. Pripadniki tistih letnikov, ki so bili že pred tem naknadnim naborom vpoklicani v vojno službo, morajo odriniti v 48 urah k svojim polkom. Konskripcija leta 1898. rojenih črno-vojnikov. Pričela se je konskripcija leta 1898. rojenih črnovojnikov, ki bodo mo- rali tekom prihodnjega leta na nabor, da zadostijo svoji črnovojniški dolžnosti. — Glede generalnega prebiranja vseh črno-vojniških obvezancev, ki dosedaj še niso bili potrjeni, se poroča, da tozadevno še niso bile izdane nikake uradne odredbe. Vesti, da je že določen termin za ta prebiranja, so torej preuranjene. Predvsem se vršijo sedaj naknadna prebiranja onih v letih 1865. do 1897. rojenih črnovojni-ških obvezancev, ki dosedaj iz kateregakoli razloga še niso prišli k prebiranju. Vpoklic 44- do 501etnih potrjencev se izvrši dvakrat, kakor poroča »Tiroler Anzeiger«. Sredi januarja vpokličejo naj-brže letnike 44. do 46. Vračtmjanje »vojnih let« v vojaško službeno dobo. Cesar je izdal posebno armadno in brodovno povelje glede vraču-j' njen ja vojnih let v vojaško dobo, oziroma ! za odmerjenje pokojnine. Vse osebe, ki so izvrševale od 24. julija 1914. aktivno vojaško službo tudi člani raznih prostovoljnih formacij, orožniki, finančni stražniki, gozdarsko osobje, so deležne ugodnosti »vojnih let«. Izključeni so le vojni ujetniki, katerih ujetništvo se je v smislu službenega reglementa označilo kot neopravičeno. Občinski odbor v Idriji razpuščen. C. kr. deželna vlada je z odlokom z dne 26. novembra t. 1., št. 17.749, razpustila občinski odbor idrijski. Za gerenta je imenovan rudniški svetnik Hermagor Pirnat, kateremu so prideljeui prisedniki Franc Osvvald, c. kr. katehet, Josip Modrijan, Ivan Kavčič, Leopold Troha in Franc Štraus, mesar iz Idrije. — Predaja uradnih poslov se vrši danes. Občno konsumno društvo v Idriji naznanja svojim članom sledeče: 1. Divi, dendne znamke od skupljenega blaga za tekoče poslovno leto se bode jemalo nazaj dne 27., 28., 29., 30. in 31. decembra t. 1. v društveni pisarni vsak dan od 8. zjutraj do 12. opoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. Vsak član mora poleg znamk prinesti s seboj tudi obe članski knjižici. 2. Inventura se bo vršila a) dne 19. decembra v filijalki v Spodnji Idriji, b) dne 20. decembra popoldne v filijalki na Brusovsu, c) dne 21. decembra popoldne v filijalki Podgorami, d) dne 26. in 27. decembra v centrali v Idriji. Med časom inventure bodo prodajalne popolnoma zaprte. Člani naj si blagovolijo potrebno blago poprej nabaviti. Dividendne znamke, ki bi se do 31. decembra ne oddale, se pozneje ne bodo upoštevale. — Načelstvo. Idrija. Sodrug Leopold Alič umrl. Po dolgotrajni tuberkulozni bolezni in umrl sodrug Alič dne 6. t. m. brez vsakršne muke. V sodrugu Aliču je izgubilo idrijsko delavstvo zopet enega najboljših in najsposobnejših zastopnikov. Nad štiri leta je bil pokojnik občinski svetovalec, član krajevnega odbora rudarske zadruge, član predstojništva bratovske sklad-nicc ter predsednik podružnice »Unije avstrijskih rudarjev« v Idriji. Pokojnik zapušča ženo in dva mala otroka ter svoje stare starše. Star je bil komaj 40 let. Bodi mu večen spomin, žalujočim pa iskreno sožalje! Zahvala. Podružnica »Unije rudarjev v Idriji« kakor tudi žalujoči sorodniki so-druga Leopolda Aliča se tem potom iskreno zahvaljujejo vsem onim, ki so se udeležili, pogreba pokojnikovega. Posebno se zahvaljujemo slavnemu »Del. godbenemu društvu« ter vsem delavskim korporacijam, občinskemu zastopa ter sodrugom pogrebcem za njih sočutno udeležbo in trud ter izkazano zadnjo čast pokojniku. Spodnja Idrija. Pri našem županstvu se baje nahajajo netočnosti v izpolnjevanju uradnih dolžnosti, zaradi katerih se je logaška nadzorna oblast baje že večkrat pritoževala. Mi smo pristaši in zagovorniki reda in smatramo, da je deželni odbor izredno popustljiv, ker še.ni predlagal razpustitve tega županstva. Izvrševanje administrativnih dolžnosti je v sedanjem resnem času pač med najvažnejimi nalogami občin. 20.000 do 25.000 avstrijskih vojnih ujetnikov so osvobodile zavezniške čete v Srbiji. Tako poročajo iz časnikarskega! vojnega stana. Mnogo vojnih ujetnikov je podleglo epidemijam, usoda mnogih je še neznana. Srbi so pri svojem umikanju z vojnimi ujetniki silno grdo ravnali. Svetovni pregled Amerikanska nota Avstriji. Ameriški veleposlanik Pcnfield je izročil na Dunaju noto svoje vlade zaradi parnika »Ancona«, ki ga je 7. novembra potopil naš podmorski čoln ob sardinski obali. Pri tem so med drugimi utonili oziroma bili težko poškodovani tudi amerikanski državljani. Nota pravi: Avstrija je vendar vedela za vsebino diplomatičnih pogajanj, ki so se vršila med Ameriko in Nemčijo radi postopanja podmorskih čolnov. Navzlic temu je poveljnik avstro-ogrskega podmorskega čolna zaukazal, »Ancono« torpedirati, preden so posadka in potniki mogli na varno. Poveljnik se je torej pregrešil proti mednarodnemu in splošnemu človeškemu pravu. Njegovo ravnanje je tako, kakor bi bil nalašč umoril ljudi, ki se ne morejo braniti. Ameriška vlada mora smatrati, da je poveljnik podmorskega čolna ravnal proti danim ukazom, ali pa c. in kr. vlada ni dala podrejenim organom navodil, ki odgovarjajo mednarodnemu pravu in človečnosti. Tega pa ameriška vlada vendar-le ne more verjeti in zato smatra, da se je poveljnik podmorskega čolna pregrešil proti danim splošnim in posebnim ukazom ter zagrešil ta veliki izgred. Zedinjene države poživljajo c. in kr. vlado, da obsodi potopitev »Ancone« kot krivično in neopravičljivo dejanje, da kaznuje častnika, ki je to dejanje zagrešil in plača primerno odškodnino. — Zedinjene države zahtevajo čim najhitrejši odgovor, ker smatrajo, da avstrijska vlada ne bo odobravala ali zagovarjala dejanja, ki ga ves svet obsoja kot nečloveško in barbarsko. , Spor med Avstro-Ogrsko in Zedinjenimi državami zaradi potopa »Ancone« se poravna izlepa. Italijanska zbornica je odgodena do 1. marca 1916. Uspeh socialistov. Da se je Salandra vdal v vprašanju interniranih, vojni sovražnih Italijanov, je brez dvoma uspeh socialistov, ki so dokazali, da se je izvršilo na stotine internacij na podlagi anonimnih ovadb, pri katerih je igralo veliko vlogo osebno sovraštvo, strankarstvo, celo ljubosumnost zakonskih mož in ljubimcev. O Solunu. Gustav Herve, nekdanji antirnilitarist, ki ni popolnoma dosleden, izvaja v »Guerre Sociale« z dne 8. septembra, da sta angleška vlada in generalni štab si ubila »neumno idejo«, da pustita Srbijo na cedilu ter se umakneta iz Soluna. Vse težkoče na Balkanu je povzročila ta angleška neodločnost. Grški kralj, ki je sicer izdajalec, ima čisto prav, če se upira, ker ne mara bulgarskega sovraštva. Grški kralj čiita, da na Francoskem nekdanji minister, predsednik državne komisije, velik žurnalist in velik »ovirač«, vsak dan zahteva, da naj se ekspedicijska vojska z Balkana odpokliče, in vidi, da Anglija ne pošlje nobenih čet. »Bojim se,« piše Herve, da angleška vlada ne uvideva, da bi mi radi čimprej končali to grozovito vojno. Mi bomo vzdržali do konca, to je do popolne zmage kljub gnusu, ki ga imamo pred tem pobijanjem, ne tajimo pa, da se nam mudi, da ga čimprej končamo. Ne moremo dopuščati, da bi se z opustitvijo Balkana dopuščala Nemčiji pot za dobavo sredstev še za eno leto vojne. Naši angleški prijatelji bi morali bolj pomisliti, da je v Franciji že osemnajst mesecev — kar je nadčloveški čin — pet do šest milijonov mož pod orožjem«. Herve si hoče s tem olajšati srce, a se še ne zadovolji s temi argumenti. Jako rezko pokazuje na različ-nos francoskega in angleškega značaja. »Naši angleški prijatelji se nahajajo še v nadaljni zmoti, če ne računajo dovolj z našim občutkom, ki je tako različen od njihovega. Mi, ki je pri nas čut časti bolj razvit nego zmisel za interes, ne moremo niti trenutek odobravati ideje,, da naj zapustimo Srbe, dokler je le mogoča pomoč.« Končno svetuje Herve, angleškim prijateljem, da naj raje zaupajo vojaško vodstvo na kontinentu francoskemu generalnemu štabu. Vsak narod ima svojo specialiteto, v pomorski vojni je Anglija veščakinja, toda v vojni na suhem, »ki je zanjo slabo pripravljena«, je najbolje, če se podredi francoskemu vrhovnemu poveljstvu. Nato sledi presenetljiv okret, kajti Herve meni, »Italija, Rusija in Francija« bodo1 v slučaju potrebe brez Anglije priskočile na pomoč Srbiji. Italijani so pokazali doslej še manj vneme kakor Anglija. Grška in Bulgarija. Iz Aten poročajo: Šef grškega generalnega štaba Uusmanis je konferiral v ponedeljek z bolgarskim poslanikom, kar je vzbudilo tem večjo pozornost, ker je bil bulgarski poslanik po-preje dvakrat pri kralju v avdijenci. Zatrjuje se, da obstoja med Grško in Bolgarijo formalen dogovor, v katerem se je Grška zavezala, da se ne bo> protivila, ako smatrajo Bulgari za potrebno, da zasledujejo četverozvezne čete po grškem ozemlju. Deset milijard je dovolil nemški državni zbor za vojno. 65 socialnih demokratov je glasovalo za kredit, 41 pa proti kreditu. V nemškemi državnem zboru je imel državni kancler govor, v katerem je poročal o položaju. Kancler je govoril s ponosom, ki zbuja' pri ententi nevoljo. — Sodrug Scheideman je interpeliral kanclerja, da naj se izjavi, da je Nemčija pripravljena za mirovna pogajanja, — 33 so-cialnodemokratiških državnih poslancev je v zmislu regulativa državnozborske frakcije podalo posebno izjavo v imenu manjšine. Med poslanci, ki so podpirali izjavo so: Bernstein, Haase, Ledebour, Stadthagen in drugi. Med Nemčijo in Zedinjenimi državami ameriškimi je nastal nov spor zaradi potopitve ameriške ladje »Ancona«. Spor se tiče tudi Avstro-Ogrske. Železni denar. Na Nemškem so nakovali 22 milijonov komadov drobiža po 5 pfenigov. Kdor ne more spati, naj rabi Feller-jeve bolečine hladeči in živce krepčeči fluid iz rastlinskih esenc z znamko »Elza-fluid«. Ob nervoznem pomanjkanju spanja in pri vsakovrstnih bolečinah vpliva blagodejno, daje olajšavo, umiri živce in da spanje. Mnogo nad 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil. 12 steklenic velja franka 6 kron, edino pravih pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 334 (Hrvaško). To dobrodejno domače zdravilo bi ne smelo nikjer manjkati. Tudi Fellerjeve mehko odvajajoče rabarbarne kroglice z znamko »Elza-kroglice« so ob zapeki dobre. 6 škatlic velja franko 4 K 40 h. (vs) Znižanje rudarskih mezd na Angleškem. Premogovniški poravnalni odbor za Južni Vales je sklenil, da se znižajo rudarske mezde za 5 pencev od 1. decembra dalje, ker so cene za premog padle 1 za 9 pene pri toni in se je nakopalo premoga 1 milijon ton manj. Mezda iznaša vbodoče 26 odstotkov več kakor temeljna postavka za leto 1915. V Južnem Valesu kakih dvanajst rudnikov sploh ne dela in je zaraditega okolo 10.000 rudarjev brez dela. Predstojništvo rudarske južnovalev ške zveze je sklenilo opozoriti trgovinsko ministrstvo in predsednika premogovniškega poravnalnega urada na vznemirljivo dejstvo, da sc tako pogosto ponavlja ustavljanje obratov. Delavci in podjetniki pravijo, da je temu kriva vladna politika, ki ovira izvoz. Neki premogovniški podjetnik je celo rekel, da bi bilo bolj pametno, če se ustavi nekaj rudnikov za daljšo dobo in dovoli rudarjem prostovoljni vstop v vojsko, kakor pa delati ob teh razmerah, ko vlada po svojih metodah zai-branjuje izvoz premoga. Mnogo povpraševanj je po premogu, in v kraje, v katerih je imela doslej Anglija takorekoč monopol, uvažajo sedaj ameriški premog. Očividno je tudi, da Anglija ne more zopet pridobiti svojih prejšnjih trgov, dokler ne spremeni temeljito svojih ukrepov. — Škotski rudarji zahtevajo v imenu 90.000 delavcev 9 pene mezdne doklade. Sedanja mezda iznaša 8 šilingov 9 pene na dan. 82.500 Angležev ujetih. Nevtralni listi poročajo iz Londona, da se je sporočilo nost francoskega in angleškega značaja, vojakov v Nemčiji ujetih. Temu nasproti konštatira nemško armadno vodstvo, da je bilo že 31. decembra 1914 ujetih 82.500 Angležev. Koliko jih je bilo ujetih 1., 1915., se bo koncem tega meseca razglasilo. Važna izjava. V angleški spodnji zbornici je zahteval Snowden (delavska stranka), da obljubi državni minister Asquith, če bi, kaka nevtralna država ali vojujoče stranke predlagale mirovna pogajanja, ki bi temeljila na izpraznitvi zasedenih ozemelj, da takih predlogov ne bo zavrnil. Asquith je odgovoril, da so Anglija, Francija, Italija, Japonska in. Rusija sklenile, da zase ne sklene nobena posebnega miru. Ce se predlagajo resni mirovni pogoji od strani sovražnih vlad ali direktno ali po nevtralni deželi, se pogovore najprej o njih zaveznice. Do tega trenutka ne more ničesar drugega obljubiti. Če bi se predlagali mirovni pogoji, vlada želi, da se čimpreje posvetuje s parlamentom. Mirovno vprašanje. Vsi londonski listi pišejo k interpelaciji socialistov v nemškem državnem zboru, da Anglija pod nobenim pogojem ni pripravljena k predčasnim mirovnim pogajanjem. »Daily Mail« pišejo: Nesmisel je trditi, da je Anglija absolutna proti mira To ve tudi nemški državni kancelar. Zavezniki zahtevajo samo pravičnost napram Belgiji, Srbiji, Francoski in Evropi ter napram huinani-teti, ki jo onečašča zločin nemškega militarizma. Prava skrivnost, prava ovira za mir je cilj Nemčije. Kateri so ti cilji, ni mogoče reči, gotovo pa razširjenje Nemčije na račun sosedov. »Econotnist« piše: Ce bi mogel skleniti zunanji urad brez parlamenta po pametnem razsodku splošno častno izravnavo, predno bi segel najtežji bankerot po Evropi, bi moral biti narod hvaležen. To je vsebina zadnjega pametnega govora Bonar Lawa. List pra- vi nadalje: Ne morenm pozabiti, da' zvišuje vsak mesec narodni dolg tako zelo, kakor 3 leta burske vojne. Potek vojaških dogodkov je popolnoma negotov. Edino to je gotovo, da bo tem težje urediti finančni položaj, čim delj bo trajala vojna. Zdi se, da so Nemci smatrali govor državnega kanclerja za mirovni govor. Nikakor pa ta govor ni obsegal nobene besede o opustitvi belgijskega in francoskega ozemlja. Veliko vprašanje je, ali se da do- seči časten mir. Če je mogoče, bo> finan-cijalna onemoglost vseh držav, ki se sedaj bojujejo, boljše jamstvo proti obnoL vitvi sovražnosti, kakor vsi dogovori in vse mirovne pogodbe. Eksplozija v belgijski inunicijski tovarni v Havru. V pirotehničnih delavnicah belgijske'vlade v Havru se je zgodila 11..t. in. velika eksplozija. Delavnice stoje 3 km zunaj mesta v občini Graville St. Honorie. Eksplozija se je pripetila ob tri-četrt na deset v smodnišnici, kjer polnijo granate. Delavci večinoma Belgijci, so takrat delali. Tudi napolnjene krogle so eksplodirale. Proti poldnevu drugega dne še vedno ni bilo mogoče približati se kraju katastrofe. Poročilo pravi, da je bilo do tisoč oseb ranjenih, mrtvih pa da je razmeroma malo. V bližnjih hišah je zračni pritisk vdrl okna in vrata. Delavska stanovanja so razdejana. Zidovje, debelo 24 cm, je zletelo v zrak. O polnoči so našteli na kraju nesreče 110 mrtvih, med njimi 107 Bilgijcev. Iz Rusije ne dohajajo več privatna poročila dopisnikov. Najbrže se vrše tam važni dogodki, ki jih hočejo prikriti inozemstvu. Ruska duma zopet odgodena. S carskim ukazom je sklicanje dume in državnega sveta, ki bi morala 9. decembra začeti svoje delo, vsled izrednih okoliščin zopet odgodena, dokler odseki obeli korporacij ne končajo pripravljalnih del za provizorno razpravo o. proračunu. Pred padcem Bratianovega kabineta? »As Est« poroča iz Bukarešte: Voditelj konservativne stranke Marghiloman je v neki politični družbi izjavil, da bo Brati-anov kabinet najdalje v 6 tednih padel. Sledil mu bo centralnima državama prijazni kabinet Marghiloman - Carp - Majo-rescu. Upor na ruski vojni ladji. Na oklopni križarki »Gangut« v Helsingforsu so se uprli mornarji, ki so jiii druge bojne ladje obstreljevale in premagale. Od moštva so takoj ustrelili 30 mož, 400 so jih pa aretirali in odvedli v Petrograd. Pravilni naslovi za naše ujetnike v Rusiji, Poljski listi objavljajo dopis nekega avstrijskega ujetnika iz Rusije, ki pravi, da so netočni naslovi predvsem krivi, da toliko dopisov ne pride v roke adresatov. Glavna stvar je, da se natančno napiše kraj, kjer se ujetnik nahaja, in sicer po vrsti vas (derevnja ali sjelo), občina (volost), okraj (ujezd.) in gubernija. Pri imenu adresata naj se ne napiše njegov čin in četa1,, v kateri se je nahajal kot vojak, temveč ujetniška četa (rota), kateri je sedaj prideljen. Le častnike se naj označi tudi s činom, torej poročnik, stotnik itd. Kdor ne zna dobro rusko pisati, naj piše rajše z razločno latinico. Pravilno napisan naslov izgleda torej tako-le: Zgoraj: Cor-respondance des prisonniers de guerre. V sredi: Ivan Potočnik, prisonnier autrichien 5. rota. Spodaj na desni: Derevnja: Joze-fovka. Volost (štacija): Dombrovska. Ujezd: Kirgan. Gubernija: Tobolsk. Rusija. Pri mestih izostane seveda derevnja in volost. Pri častniku se napiše pred ime tudi čin, torej: Lieutenant J. P. Herve za časten mir. Opozicionalni soeialistiški list »Populaire de Centre« nadaljuje agitacijo za sporazum med francosko in nemško socialno demokracijo. Hervejeva izvajanja naravnost smeši ter pravi, da je po mnenju Hervejevein osvoboditev okupiranih dežel predpogoj za mir, a ne samo to, Herve zahteva še osvoboditev Poljske, Srbije, šlesviških Dancev, sedmograških Rumuncev, bosenskih Srbov, Hrvaške in Hercegovine, tridentinskih in tržaških Italijanov, Grkov i'1 Armencev v Mali Aziji, sirskih Arabcev itd. Torej prav dolgo vojno. List odločno nastopa proti tej taktiki in obsoja! ostro nesocialistiški duh, ki se je deloma ugnezdil v francoski stranki. Žrtve naših in nemških podmorskih čolnov v Sredozemskem morju. Z merodajne strani se poroča, da so bile od po-četka angleško-francoske ekspedicije v Solun od podmorskih čolnov centralnih držav v Sredozemskem morju potopljene: 2 francoska transportna parnika s skupaj 11.051 tonami;, 6 francoskih transportnih parnikov za vojni materija! z 22.135 tonami, 6 angleških pomožnih križark in transportnih ladij za čete s 37.612 tonami, 19 angleških transportnih ladij za vojni materijal s skupaj 71.567 tonami in isto blago, ki je je oddajala prej Nemčija. Velike skrbi dela Angležem položaj na severu, kjer sta, kakor se da sklepati iz raznih znakov, Pendžap in Kabul vstala proti angleškemu gospodstvu. Zdi se, da stoje stvari tudi v Afganistanu za Angleže slabo. Angleška vlada ne pusti skozi prav nobenih poročil, vendair se da sklepati iz dejstva, da pošiljajo neprestano' mnogo čet proti severu, da se godi tami nekaj, kar za Angleže ni dobro. Baje se 1 japonski transportni parnik za vojni materijal s 5118 tonami. Prostornina teh 34 sovražnih ladij znaša 200.000 prostornin-skih ali 150.000 utežnih ton. Za transport na kopnem bi bilo treba kakih 200 vlakov po 50 tovornih vozov. Delno prikrivanje teh izgub s strani sovražnega časopisja da sklepati, da so bile izgube iz vojaških ozirov prav občutne. Počasno in negotovo1 izvedbo solunske ekspedicije je gotovo deloma pripisovati uspešnemu delovanju avstro-ogrskih in nemških podmorskih čolnov. Ne glede na neposredne izgube tam niso nikdar gotovo vedeli, s katerim delom- odposlanega materijala! smejo v Solunu računati. To je gotovo povzročilo veliko negotovost in zmešnjavo ter jo povzroča še nadalje, ker podmorski čolni prav priznanja vredno nadaljujejo svoje delo. Razen tega so podmorski čolni v mesecih oktobru in novembru po mednarodnem pravu potopili še več parnikov, ki niso imeli na krovu niti čet niti vojnega materijala za solunsko ekspedicijo, in sicer 2 ruska, 5 francoskih, 14 angleških, 2 grška (s konterbando) in 1 norveški parnik (s konterbando) s skupaj 79.650 tonami. Nadalje so- potopili naši podmorski čolni ta čas še 10 italijanskih parnikov s 25.325 tonami. V tem časa so torej avstro-ogrski: in nemški podmorski čolni po mednarodnem pravu v Sredozemskem morju potopili sovražnih in nevtralnih ladij; kakih 300.000 ton prostornine. Umetni kavčug. V Frankobrodu v to-varni Louis Peters se je posrečilo sintetičnim kemičnim potom izdelati kavčug. Prve plašče za avtomobile so že izdelali ter so se izkazali trpežne. Na Kitajskem imajo- zopet cesarja. Dosedanji predsednik Kitajske Juančikaj je sprejel cesarsko čast. Obenem je poročil svojega sina s princezinjo iz rodu pregnane cesarske rodovine Mandžu. Egipet v nevarnosti. Iz Genfa se poroča; »Temps« izjavlja, da je gotovo, da imata Turčija in Nemčija namen napasti Egipet z večjo vojsko. Anglija si naj to nevarnost sama sebi pripiše, zakaj branila se je, poslušati resnico, da; bi bilo lažje preprečiti ta korak v Srbiji, namesto da ga je pričakovati neposredno ob Sueškem prekopu. Na Balkanu bi bile Angliji pomagale nje zaveznice, ob Sueškem prekopu pa ne sme upati na njih sodelovanje. — Po poročilih »Rječi« iz Rima so v Egiptu zopet razkrili obsežno zaroto, ki kompromitira mnogo oseb. Revolucionarno gibanje v Indiji. Neki potnik, ki je dospel iz Indije, slika globoki vtisk, ki so ga napravili angleški porazi. Zaman skušajo Angleži prikriti svojo- nesrečo. Zlasti pri Hindih je ugled Angležev trpel. Vsak čas se dogajajo v Kalkuti atentati na policijske uradnike, vendar pa v južni Indiji še ni ničesar opaziti o kakem večjem vstaškem gibanju1 proti Angležem, dasiravno store izobraženi Indijci vse, da bi d-obili ljudske mase na svojo stran. Iz Amerike, kjer obstoja tajna indijska organizacija, sta dospeli dve ladji z orožjem in municijo-. Eno tako ladjo so Angleži v Bengalskem zalivu potopili, druga ladja je svoj tovor izkrcala. Zaradi prepovedi izvoza je mnogo pokrajin miniranih. Namesto nemške trgovine se razvija sedaj japonska trgovina, ki prinaša sedaj na trg je izrazil podkralj, da bo Angliji lahko obračunati z Afganistanom, samo če se ji posreči emira v Afganistanu do- konca evropske vojne zadržati. Nov narod pritlikavcev so našli v francoski koloniji Kongo. Največji ljudje tega naroda so poldrugi meter visoki. Žive v okraju Mongimbo v okroglih ilovnatih kočah sredi divjega pragozda. Vodi jih starešina, ki vlada absolutno. Ti pritlikavci imajo posebno navado: moški jedo samo meso, ženske pa samo rastline in korenine. Tudi v svojih legendah delajo skrben razloček med moškimi in med ženskami. Uče, da je človek nastal iz krastače, ženska pa iz ježa. So pač tudi te male zamorke ugledljivega značaja! Tiskovne razmere na Nemškem. Urednik krščansko-socialnega lista »All-gemeiner Tiro-ler Anzeiger« je potoval sedaj po Nemškem in poroča: Na Nemškem ni bilo- treba zabraniti prebivalstvu čita-nja inozemskih listov. V večjih mestih so med vojno ravnotako kakor v miru naprodaj inozemski listi: »Matin«, »Echo de Pariš«, »Temps«, »Stampa«, »Corriere della sera«, »Tribuna«, »Times«, »Daily Mail«, »Daily Telegraph« itd., da, ti časopisi se celo kolportirajo in noben človek ni razburjen. Nemško časopisje čuti cenzuro le malo. Čudna osveta. V redakciji newyor-škega anglofilskega lista »Corld« je nedavno zavladala strohovita panika. Z jutranjo pošto je prispel skrbno zavezan omot naslovljen na častite politične urednike »Wo-rlda«. Ze so hoteli omot odpreti, ko zasliši eden izmed adresatov razločno tikatakanje iz paketa. »Peklenski stroj!« V divjem strahu je bežalo vse in redakcija je bila prazna, kakor da bi se bila hudičeva rnašina že razletela. Seveda so takoj obvestili policijo, ki je odposlala v redakcijo dva veščaka, da preiščeta nad vse sumljivo pošiljatev. S skrajno- opreznostjo-in ob napetem pričakovanju policijske komisije in zopet zbrane redakcije sta veščaka zavoj razvezala in peklenski stroj razkrila. Obstojal je iz starega budilnikai, ki je bil zvezan z dvema starima nerabnima baterijama;, katerih žica je bila zopet napeljana v dobro- zaprto škatljico. Veščaka sta po daljšem preudarku tudi to škatljico odprla. Tokrat sicer ni nobeden zaklical »peklenski stroj«, toda navzlic temu učinek ni bil nič manjši. Navzoče uradniki in uredniki so v divjem begu zapustili pisarne. Kričal ni nobeden in sicer radi tega ne, ker so' se vsi držali za nosove. V škatljici se je nahajal namreč prašek, katerem, pravijo v Ameriki radi njegovih pestilenčnih lastnosti »hudičev smrad«. Tega hudičevega smradu se Worldova redakcija ni mogla ves dan otresti in list je izšel tisto jutro v zmanjšani obliki. Na dnu škatljice so našli pozneje listič, na katerem je bilo zapisano, da prašek ni navadni »hudičev smrad«, temveč še vse kaj hujšega, namreč epstrakt iz Worldovih člankov. Vestnik organizacije. Do 30. novembra niso- še obračunali v južnih revirjih Unije rudarjev avstrij-kih: Ljubno: Ljubno;, Trieben, Blei-berg, RajbI, Kreuth, Dienten, Wolfsegg, Parschlug, Breitenau in Grillenberg. — Trbovlje: Zagorje in Črna. — Prosimo. da obračunajo takoj. Pozor blagajnikom Unije rudarjev avstrijskih! V teku tega meseca dobe od unijske centrale vse skupine in vplačeval-nice na leto 1916 se glaseče potrdilne znamke I., II. in III. razreda. Pošiljatvi bo priloženo potrdilo1, ki ga naj blagajniki svojeročno podpišejo in vpošljejo z obračunom za december unijski centrali. — Obračun za mesec december se mora zaključiti z 31. decembrom ne glede na vplačane prispevke in vposlati s potrdilnimi znamkami I., II. in III. razreda do 15. januarja prihodnjega- leta unijski centrali. — Po sklepu obračuna za december torej od 1. januarja 1916 se smejo- rabiti za kviti-ranje tudi doplačanih prispevkov le znamke z letnico 1916. Vpisninske in proste znamke ni treba vpošiljati, ker se njih račun prenese na prihodnje leto-. Napovedati pa se mora stanje teh znamk. — Preden blagajniki obračunajo z unijsko centralo, morajo pobrati vse stare potrdilne znamke I., II. in III. razreda pri pomožnih blagajnikih in jim takoj vročiti nove znamke, da se ne prekine pobiranje prispevkov. —• Končno je napovedati v plačilni listi zadnji plačani teden. — Posebna okrožnica se ne bo razpošiljala. Sodruge blagajnike torej prosimo-, da se ravnajo po teh navodilih. Unijsko vodstvo. H kašlju in hripavosti inklihirajo le osebe, ki se ne razumejo na negovanje ust. Treba je usta in žrelo vsak dan s srtanjšanim Fellerjevim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko »Elza-fluid« grgljati. To osvežujoče, de-sinfekujoče in raztopivše izmivanje ne odpravi samo slabi vpliv prahu, dima- in vdihanih bolezenskih kali, marveč okrepča tudi zliznice grla ter jih omogoči, vpirati se uspešneje vplivom mrzlega zraka. Kdor rabi Fellerjev rastlinski fluid na ta način, se najbolje varuje pred kašljem in hripavostjo. Tudi raztopi to izmivanje sline, pospešuje izmeček in odpravi bolečine. 12 steklenic tega priznanega domačega sredstva pošilja povsod franko- za le 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 334 (Hrvaško). Kdor trpi na zamašenju; naj vzame Fellerjevo milo odvajajoče Rha-barbara-krogljice z znamko »Elza-kroglji-ce«, ki se jih lahko obenem naroči. 6 škat-ljic stane franko samo 4 K 40 vin. One pospešujejo tek in prebavo in imajo prednost pred vsemi drastično vplivajočimi (ter s tem črevesje oslabujočimi) odvajalnimi sredstvi-. Veselili bi se, ako bi naši čitate-lji to opombo vpoštevali. Vedno zopet se čuje hvaliti Fellerjeve Elza-preparate. (f) Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore. Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Naročite takoj Žepni koledar 1916 pri s. Ign. Sitterju v Trbovljah ali pa pri svojih zaupnikih. Rudarski koledar za leto 1916 je popolnoma razprodan. rboVb hbb'®"h reža B ” Tjsri h « »ja n b o^^lrasi ■ * IRKl'*’ H SRH B “ SM?W ^.»■SBgssSssMsg HssHyJBs;}BI,s; ™ ssaa Dolžnost vsakega delavca je, da je elan svoje strokovne organizacije! j. regšsSr©w®na zadrisgga z omejeno zavedo. TSsBMMrine sa š@Se, Saspan-siv& im urad®. HsjiROtier-Refše plaisate ia uaMa za sfissdl© ss-a veseli«©. .■. Letite sakUnIke Majmodernejša MTSdfea za tiskarcje Sistow, fomjig!, B»r©-£&?.r5 KBgszSkaSii 84<*S. $t©r@©tlpila. Litografija. Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje. Zdravnik blagajne. • Ordinira dopoldne. . Za člane: Dr. Tomo Zarnik v Zagorju. od 9. do 11. ure V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše St. Lansbert in Kolovrat Dr. ivan Premrov, Gradec pri Litiji od 8. do pol 12. ure sodnem okraju Litija, izvzemši člane iz predilnice Dr. Karol Wisinger, v predilnici v Gradcu pri Litiji od 8. do 9. ure Za člane iz predilnice v Gradcu pri Litiji Dr. Rudolf Repič, Št. Vid pri Zatični od 9. do 11. ure V sodnem okraju Višnjagora Člani iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St. Lanbert in Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pls3rni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika. Člani iz predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagora, se morajo pri zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S pritožbami se je obračati na načelnika blagajne Načelstvo. A. & E. SKABERN LJisblJaM, Mestai trg št. 1© špecijalna trgovina pletenin, trikotaž in perila prijsoirofs) sw©|© veliko xaS©ge*,, kakor 't Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokclenice, snežne kučme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletena srajce in spodnje hlače iz volne, veldblodje dlake in bombaža. Perilo za d«me in gospode iz sifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki itd. Na debelo in drobno. L iwap Jax m Ljubljana ====== Dunajska ceste is©®. II — prSpoFoea svojo fooggato za*©g©šj Mih šili in stroje za planje (StrittastH >zi rodbino in obrt. Vozna kolesa. Pisit SltOji Sil. Ceniki se dobe zasloni in Iranko. nam Žepni koledar za dslavte sploh in pišete mfim z=. leto ISIS dobe sodrugi seda| lahko pri zaupnikih in vsi, ki so naročili koledarje pri upravi lista „De!avca“ po pošti. Kdor naroči več kot 10 koledarjev dobi popust. ©krajna bolniška Masama v IJubllani. Pisarna: Turjaški trg štev, 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne-Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta. Zdravnik blagajne Ordinira dopol. [popol. Stanovanje Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje ‘/211 — 1/21 Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag. Dr. Robide ivan splošno zdravljenje 11-12 2-3 Dalmat. ul. št. 3, pritlič. Dr. Buck Emi! očesne in ušesne bol. 10 12 2—3 Frančišk, ul. št. 4. pritličje Dr. D. !gam 10.—12. dop. Mestni trg. Gr. tiraifjlior Alojzi1 1.—3 pop. Poljanska cesta 18/1. Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez to ordinirajo zdravniki lo v nujnih slučajih. Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddali v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne. Načelstvo. ® ® V H ® ® za lastnike in moštwo s I Ljubljana, Breg štev. 20. i