LISTEK. Spomini na zadnii solnčni mrk. Piše Videčov. Poleg bogoslovja, ki ae peča z aepoaredBim božjim razodetjem, kako se je Bog v svoji aeizmeraoati razodeval v atarem zakoaa po prerokih, ia v aovem po avojem Siaa, more zvezdoalovje poaredao aajbolj pričati o božji V8emogočaosti ia modroati. Le k aeba Bam je treba pogledati, aaj ai atorimo to po daeva, ko kraljaje solace gori, ali po aoči, kadar plava laaa z Beatetimi zvezdami kakor pastir med ovcami aa aebu, aohote se aam poraja čat hvaležaosti do ljubega Stvaraika, ki je razprostrl to kra8ao aebo. Eako prevzeti ia preaaajeai od modrosti božje še le morajo biti tisti BČeajaki, ki pozaajo zvezde, ajih gibanja ia pota ae vse bolj aego mi, oai, ki so 8i izbrali kot svoj staa ia aalogo svojega življenja, da proačajejo aebeafla teleea, ki takorekoč vedao gledajo v aebo, t. j. zvezdoslovci ali astroaomi. Ia res! Nekaj čadaega je, da v Bobeaem poavetaem staaa med ačeaimi krogi ai aajti ravao toliko pobožaih ia bogaboječib mož, kakor ravao med zvezdoslovci. So že tadi slavai ačefljaki dragih atrok prepričaai zagovoraiki katoliskc cerkve ali vsaj kršžaaatva, pa med zvezdoalovci jih je posebao veliko. la a5eai so ti možje! Čaditi ae moramo ajihovema zaaaja, a kako lahkoto aam a. pr. zračanajo, kje bo kateri daa hodila kaka zvezda, ob kateri ari se bo aocoj prikazala lnaa, kdaj bo mlaj, kdaj stopi solace v zaameaje akorpijoaa, t. j. med zvezde, ki tvorijo med seboj aa aeba podobo akorpijoaa. Celo sv. Corkev ae ravaa po izreka zvezdoslovcev ter določi velikoaočai prazaik ae le tedaj, ko 80 zvezdoslovci aapovedali, kdaj bo prva polaa laaa v epomladi. Todi kmet mora biti zvezdoalovcem hvaležea, ker oai ga opozorijo, kdaj mora saditi grab, da se preveč ae mladi, kdaj k jesihu prilivati vode, da ma dobro stori. Le repatice ali kometi delajo včaaih z\*ezdo8lovcem preglavice, ker aočejo vselej priti tedaj, kadar bi oai radi imeli. Tako ao 1. 1899. meseca aovembra pričakovali aekega kometa ia ao se celo bali, da ae bi treačil ob zemljo. Pomaili so aamreč, da ae je prikazal 33 let pred 1899. t. j. 1866. leta ia 33 let* pred 1866. t. j. 1833. leta tadi; zdaj so pa dosledao aklepali, da ae mora 1899. leta zopot pripeljati; pripravili so< si tadi že velikaafjke daljaoglede, da bi lahko opazovali repaSco, pa je ai hotelo biti. Zdaj ao poatali zveždoslovci aevoljai, da jih je vodila za aos ia v aekem časopiau so dali tej svoji aevolji duska z besedami: „33 let smo morali čakati, da b videli repatico, pa ai prišla, zdaj bomo aajbrže morali čakati se eakrat 33 let, da je zopet ae bomo videli." Najbrže je v svetovaem proatoru trčila ob kako drugo telo ia se porašila.Na repatice se torej zvezdoslovci ne zaaesejo nreveč mi pa ae aa zvezdoslovce, kadar kaj aapovedajejo o repaticab. Dragače ao pa zaaesljivi. Mi jim smemo verjeti, kadar aapovedajejo kak aolačai ali laaia mrk. 0 priliki zadajega aolačaega mrka, katerega smo namenili opiaati v aašem BSlov. Goapodarja" obsiraeje, kar takaj izvraojemo, ae je vse izpolailo, kar 80 aam aapovedali. Zamislimo sc torej ae eakrat v zadaji aolačai mrk ia ajega okoliačiae! Eakor zadajič, dae 30. vel. arpaaa, tako je aolačai mrk ali mrak vedao mladega ali o mlaja; zato pa je ae bolj temao, kjer je popolni mrk, ker če bi bil o polai luai, bi vsaj me8ec svetil. Pa o polai laai mesec po daevi aa aebB) bi torej solaca ae mogel zakriti. Mladega pa izbaja oa takrat, kadar je solacc aa izbodu ia se mota okoli aolaca, kakor poaočai metulj okoli svetilke, zato pa ma lahko pride včasih aa pot, da ae more aijati aa vso zemljo; ko pa miae mladega, knialu zastaae za aolacem, ker je bolj počasea. V resaici 86 seveda aolace nič ae premika, ampak mesec ia zemlja hodita okoli ajega. Pa o vsakern mlaja ai rnrka. Ia to je ravao zaslaga zvezdoslovcev, da aam povojo, katerega mladega bo mrk ia kje ga bodo videli. Sploh ae labko reče, da je v 18 letib 42 solačaih Djrkov, torej približao dva na leto, seveda se povsod vaak ae vidi. Tadi aam povejo zvezdoslovci, kakaea bo mrk, ali popola ali aepopola. Popola je bil zadaji inrak, pa za aaae kraje ae, ampak za špaasko, aekaj Laškega ia droge kraje, pri aas sicer tadi ai veliko maajkalo, da bi bil popola, pa pri popolaeai bi aase oči še gledale druge čadae reči, dočim zdaj ai bilo dragega opaziti, aego laaiao ploakvo, ki je zakrivala žareče aolace, precejšaje pojemaaje svetlobe, ki je aaravo aaredilo nekaai bolj otožao; daevaa beliaa je prešla čisto v voa^eao rameao barvo. Včasib je meato popolaega obročast uirk, tako da pride rneaec v sredo solaca, pa ga ae zakrije vsega, aaipak pusti svetel obod okoli ia okoli ; tak uark je redka prikazea. Navadao imamo aepopolai iark. Če pride koledar družbe sv. Mohorja, gre piaec teh vratic vselej aajprej gledat, koliko vidaib mrkov bo prihodaje leto, potem sele, kateri daa v tedfla bo v prihodajeai letu pust. Le poaiisliiao, da je laaa v primeri a solacem tako majbaa, kakor proseao zrao v primera 8 krogljo, ki gre v dečkov klobuk, se moramo močno čaditi, kako more laaa Bolace sploh kaj zaalaajati ia kako ta seaca pade ravao aa zemljo, ki je tako mala, ia ae v svetovai proator! To je le zato mogoče, ker je laaa doati bližje zemlje aego aoiace. Luaa aaredi tem razločaejšo eeaco ali mrak, čim bližje je zemlji; pa zmiraj ai eaako bliza zemlje, kakor tudi zemlja z laao aiata vedao eaako bliza solaca. Če bi ae laaa kje dotikala zemlje, bi jo pokrila, bi vladala taai gotovo hada teaia. Oe bi bila laoiaa pot okoli zemljo v krogu ia bi bila zeailja v aredi tega kroga, bi bila laaa zmiraj eaako daleč od aje; pa tema ai tako; pot, po kateri se premiče luaa okoli zeaije, je nategajea ali podolgovat krog, takozvaaa elipsa, ki itaa dve središči ia v eaeai teh dveb ali v bližnjem ali oddaljeaeai je zemlja; taka je tadi »emljiaa pot okoli solaca. Da aiore sploh aastati airk, se morata luaiaa pot okoli zeialje ia zemljiaa pot okoli Bolaca sekati, križati, ker le tedaj atojijo solace, aiesec ia zenilja rea aavstric. Torej često poteaiai solace aamo aepopolaoaia, če laaa ne zakrije vaega aolaca. Redkeji je popola airk, pa tadi takrat ai za vae kraje popola, ampak le za mali del zemlje, dragje imajo ob iatem časa aapopola mrk, pa tadi taai, kjer je bil popola, se kaiala prikaže del solaca, tako da irnajo aepopola mrk, kakor so ga imeli v začetku zmračeaja. Eo pa se bliža popolai mrk in je videa le arp solaca, beži temai mrak po zemlji k aam, kakor včasih seaca oblakova, ki ga podi veter. Vaa pokrajina postaae bleda ia tadi obličje Ijadij obledi od mraka, mogoče marsikoma tadi od strahu. Živali se vzaemirjajo, beže k počitkn, kokos gre tadi spat, dasi že ai zaesla, rnisli pri svoji kratki pameti. da je večer; cvetlice, ki so se zjutraj koraaj razcvetele, a. pr. laaov cvet, se začao zopet zapirati; aazadaje izgiae zadaji aolačai žarek. Luaa zakriva celo aolace, čerarao je aiaogo maajaa. Edaj pa smo že videli opoldae laao kraljevati aa aeba? Ia vendar se to lahk . zgodi, kadar je popolai airk. Popolaoaia tema pa readar ai; od aoluca aamreč švigajo radeči plaaieai, laao pa še obdaja arebra robček; tadi popolnoma temaa ai, čeravao je nalaj, ker dobiva aekaj malo svita od zemljo iz tistih krajev, za katere solace ai airkailo ia ta avit vrača luaazeailji, kjer je temaa; ker laaa sploh dobiva od zeralje toliko avetlobe, kolikor je mi dobivamo poaoči od laae, če ae več, tndi zvezde aiigljajo kratko časa aa aeba, kakor zvečer. Pa to ae traja dolgo; aolace se začae poslavljati od aas proti izhoda, kmalu aas zopet pozdravi prvi žarek, za ajim dragi ia več, iz popolaega mrka je postal aepopola, dokler ačaaoma ai celo Bolace zopet vidao. Kdor hoče lepo opa- zovati aepopolai mrk, mora držati koa aipe na svctilko, da postane čraa od saj; akozi tako se lahko dobro gleda proti aolncu, ae da bi očem akodilo; 7 7odo je zato aepriličao gledati, ker je aemiraa. Merodajaa zato, kakaai mrk ima biti, je lnaina seaca. Lnna sama ai avetla, zato vrže s polo^ico, ki je proč obrajena od aolaca, 86Dco za seboj, ta pa se 7edao bolj zožaje, ker je aolaca maogo več; dasi ozka, je veadar ta 8eaca labko tako dolga, da seže do zemlje, ker je lana bliže zemlje; kamor pade seaca, je popolni mrk, okoli aje pa je nepopolai, ker tam 7idijo aekaj solaca. Ce se pa luaiaa aeaca ne dotika zemlje, ali če se zravea laaa ni popolaoma 7 ravai črti z zemljo ia solacem, imamo po^sod samo aepopolai mrk. Če sicer stoji 7 ra^ai črti, pa aeaca ae dosega 7eč zemlje, je aepopolai mrk posebao lep, ker je obročast ia puati pri aolncu okoli ia okoli 876tel obod. Če je kdo komar 7 lači, tedaj se aavadao ča.je: Bbeži z luči, aaj aisi iz atekla", tako bi lahko zemlja klicala mescu, kadar je solačai mrk. Ia 7 atarem veku je živel aa Grškem skromea raož z imeaom Dijogea, ki je rekel. da je aajvečje bogaat^o aič potrebo^ati. Macedoaski kralj Aleksander je sliaal že maogo pripovedovati 0 tem priproatem možu, ki je ži^el brez hiae zuaaj aa trga 7 aekem čebra, zato je mikalo obiakati ga. Kralj ga 7prasa, kaj si žoli od ajega imeti, Č68, kot kralj ma lahko izpolni maraikatero željo. Dijogea pa reče samo: nStopi rai, zlati kralj, iz aolaca, dragega ae potrebajem od tebe." Alekeaader ma je aaroreč ra^ao zaslaajal aolace. Tak poziv lahko da tudi zeralja meaca, kadar solace zakriva. Pa saj se laaa itak saraa rada araakae 7 ackatcrih arab na straa. Včaaih pa laaa mrkae, ne aolacc, tedaj pa atoji zenilja raed aolacem ia laao in zemlja zaslaaja, da aolačai žarki ae morejo do laae. Takrat pa aaaa zemlja aima aič očitati laai, ker je sama kriva, da je luaa temaa, aama si je tudi kri^a, da ae dobiva od polae lnae poaoči luči; tedaj pa aaj zemlja aama aa prsi trka ia inolči, če laaa godraja, da aima luči ae za sebe, ae za nehvaležno ji mačebo zemljo. Laaia airk je vedno 0 polni laai; kajti če bi bil o ralaju, bi aiti ae vedeli zaaj ia bi nam bilo vaeeao, ker takrat jo itak ae 7idimo. ker je samo po daevu med nami ia aam bc takrat kaže le uerazsvetljeno atraa. Tolikokrat ae rarkae mesec kakor aolace, pa ima zato 7ečkrat popolai mrk, ki traja celo uro, dočim solačai aamo aekaj miaut; to pa zato, ker je aasa zemlja, ki ma dela aenco, 7ečja od ajega. V 18. letih mrkae luaa 29krat, solace pa 41krat. Dva tedaa pred solačaim mrkora smo imeli letos aepopolai lunin mrk. Če bi bil piaec teh 7ratic Z7ezdoslo7ec, bi jih bil aapisal pred solačnim mrkoai, ker pa ai, zato ae ruora zadovoljiti, če srae pozaeje kaj povedati, ko so že dragi govorili.