UDK. 82!1.161.1.09-1 Eirodsld J. A.. A. M. Rančin Moskovska državna univerza POSNEMANJA A. D. KANTEMIRA IN G. R. DERZAVINA V POEZIJI JOSIFA BRODSKEGA Razprava obravnava »sekuidamost« poezije Josifa Brodskega kot izraz posebnega odnosa (ii 6e kvalitete!) pesnika ii njegovega ustvarjalnega odiosa do literarne tradicije poezije iz 18. stoletja (A. D. Kantemir, G. R. Deržavin).* The paper discusses the »secondary nature« of the poetry by Joseph Brodsky as an expression of the special attitude (not the quality!) of the poet and his creativity towards the literary tradition of the 18*^ c. poetry (A. D. Kantemir, G. R. Deržavin). Ključne besede: programska »sekundamost« poezije, verzni žanri, avtometaopis poezije, citat, načelo pos6ema6ja-tekmova6ja, tuja beseda Key words: programmatic »secondary nature« of poetry, verse genre, self-meta-description of poetry, quotation, the principle of imitation-competition, foreign words Poezija Josifa Brodskega je »drugotna«. Ta »drugotnost« ima poudarjeno programski značaj. Brodski uporablja tiste tradicionalne pesniške žanre (elegijo, sonet, stance, epi-taf, odo, eklogo itn.), ki jih v sodobnem slovstvu sprejemamo kot arhaične. Zanrska usmeritev na tradicijo je večinoma izražena že s samimi naslovi pesniških besedil Josifa Brodskega: nekaj pesmi različnih obdobij je poimenoval Elegija, Sonet, Stance; dve se imenujeta ekloga (Ekloga četrta /zimska/in Eklogapeta /poletna/);; ena - oda (Poslovilna oda). Elegije Brodskega imajo malo skupnega z različnimi žanrskimi preoblikovanji ruske klasične elegije iz obdobja 1800-1820, Poslovilna oda (1964) pa tradicionalnih strukturnih žanrskih zakonitosti ode sploh nima, izjemi sta njen velik obseg in kitica -osemvrstičnica (ki, na primer, ustreza osemvrstičnicam G. R. Deržavina). Vseeno pa je pri Brodskem, ki svoje pesmi identificira s klasičnimi pesniški žanri, razpoznaven že sam žanrski princip. Druga, čeprav ne manj pomembna, značilnost, ki poezijo Josifa Brodskega zbližuje s slovstvom, usmerjenim h kanonu, k sistemu pravil, je njegovo povzemanje »obrazcev«, tekmovanje z »avtorji-avtoritetami«. »Tuj« pesniški jezik je pri njem pogosto osnova za oblikovanje besedila. Ta literarna usmerjenost je postala motiv pesmi Spominu E. A. Baratinskega (1961), ki je svojevrsten avtometaopis poezije Josifa Brodskega: Hy, BOT H KOH^a^HCB ro^a, 3aTeM H npo^HTHe BaMH, HTO HamH qyBCTBa HHor,^a * Izvleček, ključne besede in povzetek so bili dodani v redakciji. 1 Brodski, J., 1992: ConuueuuH. B uemupex moMax. T. I. CaHKT-HeTepöypr. 61. Vse pesmi Brodskega so vzete iz te izdaje; v članku navajam ustrezen del (z rimsko) in stran (z arabsko številko). Ni slučaj, da je v pesniškem ustvarjanju Josifa Brodskega veliko citatov. Nekatere pesmi so skorajda montaža citatnih fragmentov. Takšna je npr. 1972. leto (1972). Citatne reminiscence so v poeziji avtorja pesmi Deli govora in Nove stance v avgustu pogosto-ma povsem zatrte, osnovni vir navedkov so tu besedila samega Brodskega. Pomena »lastne« in »tuje« besede kakor da se izenačujeta. Soodnosnost pesmi Josifa Brodskega s klasično poezijo se kaže tudi v poetiki posnemanja in tekmovanja s pesniki - ustvarjalci pesniških obrazcev. Primeri takih posnemanj so pri Brodskem: Ob smrti T. S. Eliota (1965), pesem, ki variira motive iz Eliotove poezije in povzema obliko pesmi W. H. Audena In memory of W. B. Yiets, Pisma rimskemu prijatelju (Iz Marciala) (1972), ki obnavlja poetiko antičnih poslanic in epigramov, in Ob smrti Žukova (1974), sodobna variacija Kalina G. R. Deržavina. Princip posnemanja - tekmovanja je značilnost slovstva tradicionalistič-nega tipa, ki je naravnano na trden sistem norm in pravil ter podrejeno zahtevam retorike. Tekmovanje je značilno za književnosti »refleksivnega tradicionalizma« (termin S. S. Averinceva), katerih literarna dela se ustvarjajo po ustaljenih modelih. V njihovi vlogi nastopajo žanri.2 Pri Brodskem je navezanost njegove poezije na kontinuiteto takih »tradicionalističnih« literarnih fenomenov, kot so antična (rimska) lirika in - če se zatečemo k neopre-delj enim in »približnim« terminom - poezija baroka in klasicizma, očitna. Zanj j e značilna retorika in njen kult »občih mest«, ki modelira literarna dela »tradicionalistične« literature. Brodski opisuje »lirskega junaka«3 kot manifestacijo, dvojnika lirskih junakov drugih pesnikov. Še več, »lirski junak« se lahko predstavi v potujeni tretji osebi: »coBepmeHHHH HHKTO, lenoBeK b nna^e, / noTep^BmHH naM^Tt, oT^HSHy, cHHa; / no rop6y ero nna^eT B Jiecax ocHHa, / ecnH kto-to nna^eT o HeM Boo6^e« (Laguna, 1973 /II, 318/). Zadnji primer je še posebej nazoren: avtobiografski »lirski junak« (sina in domovino je zapustil prav poseben »Jaz«, Josif Brodski) je človek nasploh, v svoji bivanjski metafizični osamljenosti in zapuščenosti, v večni situaciji izgnanca. Odpoved od neposredni lirski izjavi, emocionalnemu tonu in njegov previdni odnos do romantičnega poudarjanja vloge »Jaza«4 sta Brodskega prisilila, da se je navezal na pesniške izkušnje avtorjev iz preteklosti, še posebej na dela ruskih pesnikov iz 18. sto- 2 Glej: ÄBepHHueB, C. C., 1996: PumopuKa u ucmoKU eeponeücKoü Äumepamypuoü mpa^u^uu. MocKBa. 109, 159. 3 Ta izraz, ki je v sodobni literarni zgodovini ostal brez svoje terminološke opredelitve (ki mu jo je na začetku pripisoval njegov avtor, J. N. Tynjanov), izgublja v poeziji Josipa Brodskega vsakršen terminološki smisel: pomen »Jaza« je v njegovih pesmih istočasno in absolutno avtobiografski, ni ločen od realnega avtorja, in je maksimalno pogojen s križanjem različnih literarnih diskurzov, pesniških tradicij in - nenazadnje - s samo jezikovno kategorijo, osebnim zaimkom. Zato sem ta izraz primoran uporabljati v navednicah, saj primernejšega termina ni. 4 Primerjaj, npr., previden odnos do »romantične dikcije« in prepričanje, »da vam ne narekuje muza, temveč jezik, ki obstaja pri vas na določeni ravni neodvisno od vaše volje«, ki ga je izrazil v intervjuju z Johnom Gladom (BpeMU u mu. AjbMaHax jHTepaTypu h oö^ecTBeHux npoöjeM. 1990. MocKBa - New York) in stališče: »menim, da pesmi ne piše človek, ampak vsaka predhodna pesem piše naslednjo« iz intervjuja z Vitalijem Amurskim (AMypcKHH BHTajHH, 1998: »HHKaKofi MeJO,^paMU^ Bece^a c hoch^om Bpo,cKHM«. SaneuamÄeHHhie zojioca: HapH^cKHe 5ece,u c pyccKHMH nHcaTejsMH H no3TaMH. MocKBa. 10). Ti dve mnenji pesnik pogosto ponavlja v svojih esejih in intervjujih, najpomembneje pa je to, da se udejanjata v njegovih pesmih. letja. O pomembnosti ruske klasicistične poetike za Brodskega piše na osnovi pogovorov s pesnikom Vjačeslav V. Ivanov.5 Poezija 18. stoletja v Rusiji ne pozna individualizirane podobe avtorja: ta je v njej opredeljena z žanrom.6 Podobno je tudi v pesmih Josifa Brodskega, ki so nastale v okviru tradicionalnih posniških žanrov. Avtor Poslovilne ode in epitafa Ob smrti Žukova svojo odpoved osebnostno-emocionalnemu izražanju motivira z elementi poetike 18. stoletja in istočasno uresničuje, izraža svoj značilni stalni, invariantni motiv odtujenosti od lastne besede, od lastnih besedil: pesem, ki posnema arhaični, nesodobni obrazec, sprejemamo namreč bolj kot tujo besedo in ne toliko kot lastno avtorju. Zgledovanje po literarnih delih pesnikov 18. stoletja in ne npr. puškinovega obdobja lahko razložimo z večjo individualizacijo teh besedil, ki jih je zato težje posnemati, in s prizadevanjem izogniti se nevarnosti epigonstva: poezijo 19. stoletja je Brodski po vsej verjetnosti sprejemal kot normo, ki je kljub temu, da je že postala dobrina preteklosti, še vedno mikavna za sodobnega pesnika. Za razliko od resnih posnemanj po A. D. Kantemira in G. R. Deržavina je posnemanje Puškina postalo pri Brodskem element šaljive igrice, obarvano z ironijo, kot npr. v pesmi Huneju, ^eee^, meoj möuneü /sln. Nikakršen ni, Pevec, tvoj jubilej/ (1970) ali v šestem sonetu iz cikla Dvanajst sonetov k Marii Stuart (1974). Pesništvo 18. stoletja je v primerjavi s poezijo 19. stoletja moralo - prav zaradi svoje arhaičnosti - izgledati privlačno in živo. A. D. Kantemir in G. R. Deržavin sta morala pozornost Brodskega pritegniti kot pesnika neizrabljene, nezaznavne besede, ki sta oddaljena od stilne istovrstnosti: Kantemir je svoje satire ustvarjal v letih, ko se je nova ruska književnost šele oblikovala in se slogovni kanoni še niso utrdili, Deržavin pa - ko so se ti že zamajali. Večstilnost obeh pesnikov je zelo blizu Brodskemu, v pesmih katerega se poljubno združujejo besede najrazličnejših stilskih odtenkov. Zato njegovo posnemanje A. D. Kantemira in G. R. Deržavina ni slučajno, ampak je globoko motivirano. Brodskemu pripadata dve posnemanji Kantemira: Posnemanje satir, kijih je ustvaril Kantemir. O objektivnosti (1966) in poslanico Verzom (1967); druga pesem je varia- Zato ju ne moremo razumeti niti kot premišljeno pretiravanje niti kot provokativno dejanje, ki Brodskemu sicer ni tuje. Vsaj na prvi pogled nasprotne misli (npr. v intervjuju z Vitalijem Amurskim izražena ideja o pesniku kot figuri, ki v sodobni družbi »nadomešča« svetnika in je sposoben postati socialni obrazec) so se porodile iz nagnjenosti samega Brodskega k »samoprotislovju« in samoza-nikanju - nekakšni zaščiti pred dogmami in sodbami, ki bi zlahka postale neizpodbitne. Tako ali drugače, pesniški dar ni, po njegovem mnenju, osebna vrednost in zasluga samega avtorja, ampak nekaj, kar je v določnem smislu izven njega. 5 HsaHOB, Ban. Bc., 1995: CospeMeHHOCTb no33HH ^ep^asHHa, v: FaepuÄa ßepc^aeuH. 17431816. ^o,^ pe^. E^HMa STKHH^a h CBeT.naHU EntHHUKOH. Nordfield. Vermont. 407. 6 Čeprav ta misel zavzema »obče mesto« v literarni zgodovini, pa jo lahko vseeno izpodbijemo in bistveno popravimo. Primerjaj, npr., mnenje Ju. M. Lotmana (HoTMaH M. M., 1996: OnepKH no HCTopHH pycKon KyjibTypu XVIII - Haiana XIX BeKa, v: Ms ucmopuu pyccKoü Kyjihmypu. T. IV / XVIII - Hanajo XIX BeKa/. MocKBa. 141). Zame ni toliko pomembna resničnost dane trditve kot v njej izražena »bralska« predstava o ruskem slovstvu 18. stoletja (pri natančnejšem raziskovanju bi se nam verjetno izrisala bolj zapletena slika). Brodski je dobro poznal književnost 18. stoletja, vendar ne kot raziskovalec, ampak predvsem kot bralec in je najbrž močneje občutil tiste obče značilnosti poezije tega obdobja, po katerih se ta razlikuje od poezije puškinovega in kasnejših obdobij: s stališča kasnejše poezije je pesništvo 18. stoletja v večji meri podrejeno zahtevam žanra. cija Kantemirovega pisma Mojim pesmim. Pesem O objektivnosti obnavlja eno izmed dveh govornih oblik, v kateri so umeščene satire ruskega pesnika iz 18. stoletja: poslanica - nagovor realnega ali izmišljenega, možnega naslovnika (druga oblika je dialog dveh oseb). Navidez je pesem Brodskega le utemeljevanje moralnega stališča, ki je podano v prvem verzu: »3na h flo6pa, Gohbho yneH, rpant hohth Ton^emt?« (II, 7), zagovarjanje upravičenosti moralnega pristopa in nujnosti razlikovanja med dobrim in zlim. O objektivnosti ohranja podobnost s satirami Kantemira v izraznih sredstvih in postopkih. Brodski prevzema tudi obliko pogojnega dialoga s sobesednikom in postopek ponazoritve teze in ideje s primeri - »prispodobami« iz stvarnega življenja in z uporabo v besedilu izvirnih, resničnih imen (pri Kantemiru sta v prvi satiri čevljar Reks in krojač Egor, v drugi pesnikov prijatelj generalmajor Nejbuš; pri Brodskem pa avtorjev znanec, pesnik Kušner). Za pesem O objektivnosti sta značilni tudi večstilnost in povezanost nizke in visoke leksike, ki opredeljujeta jezik satir. Razlike med avtorjema so vidne v argumentaciji. Kantemir je kot razsvetljenec racionalen, njegove satire dejansko razvijajo in utemeljujejo moralne sentence in maksime. Pri Brodskem pa je zveza med postavko in dokazom neredko ali zunaj racionalnega -asociativna ali iluzorna: th jih C ®eHH Ta^Hmt b hohh qacTt oceana? Ton^emt, KpH^a: »Eiaro He ne^t. Eiaro He rpeeT.« Ho 6e3 Jiy^a, hto hh nepe^t, cena He 3peex (II, 7) Sledi zmeden odgovor: ravno prav, da žarek, za razliko od sreče, greje - v pravem pomenu besede. Za poezijo Brodskega je značilna skrivnostnost, enigmatičnost: sam pomen v besedilu ni nazorno predstavljen, tega je potrebno v njem šele otkriti, »prebrati«. Cja6oH ^yme cMepTt ecTt npH3HB k 6ercTBy k HaType. TaK jih th, mhhj, 6y,^emt b rpo6y? Mhhj: nocToaHcTBo. Oh noiy^Hj 3jyro cy,t6y: Be^Hoe cTpaHcTBo. (II, 8) Zakaj je za »šibko dušo« smrt - »beg v Naravo« in kaj besedna zveza »beg v Naravo« sploh pomeni? Kako o svojem prebivališču v grobu, po smrti razmišlja naslovljenec v pesmi? Zakaj je namesto večnega miru - »trajnosti« prejel »večno popotovanje«? Bojazen zgodovine, človeškega sveta, v katerem blaginja ne slavi, in misel o smrti kot uničenju ali razkrajanju v naravi, kot v osvoboditvi od bremena sta protipostavljena motivu odgovornosti in trpljenja - nespornima lastnostima človeka; vključevanje blaginje in dobrote v svet je delež vsakega smrtnika. Osnovni motiv pesmi je potrditev raznovrsnosti bivanja, razlik, diferenciranosti predmetov, ki zapolnjujejo prostor in čas. Raznovrsnost, nepodobnost, diskretnost, razdrobljenost materialnega sveta omogočajo človeku svobodo, beg pred silami, ki razosebljajo in enotijo, omogočajo mu, da se izogne ubijajočemu ponavljanju, tavtologiji. Ti motivi iz pesmi O objektivnosti so značilni za celotno poezijo Josifa Brodskega in nimajo analogij v Kantemirovih pesmih. Pesnikovo sprejemanje obrazca Kantemirovih satir je opazno v motiviki etične teme, razmišljanja o naravi Dobrega in Zla; na splošno pa za Brodskega neposredna refleksija na problematiko Dobrega in Zla ni značilna7. Drugo posnemanje Kantemira je poslanica Verzom. Mihail Kreps, ki je to delo primerjal s pesniškim pismom Kantemira Mojim pesmim, je opazil, da pri Brodskem »zveni prepričanje o nesmrtnosti njegovega pesniškega daru optimistično - tema horačevskega spomenika je zaokrožena, čeprav po drugem metaforičnem ključu: stvaritelj gre skozi ena vrata, njegovi verzi - skozi tisočera. (_) Pri Brodskem nastaja slika večnega živega stika med njegovo poezijo in številnim bralstvom (^).8 Pesmi se po mnenju Mihaila Krepsa razlikujeta tudi v tem, da delujejo verzi Brodskega mnogo bolj aktivno kot pri Kantemiru - kot da bi bili živa bitja, ki so neodvisna od avtorja; verzi nagovarjajo avtorja. Pri Kantemiru prošnja verzov ni izražena v obliki premega govora, nasprotno pa so pri Brodskem predstavljene besede dejansko prošnja verzov, namenjena pesniku; verzi imajo svojo posebno usodo, ki se razlikuje od avtorjeve. Opozicija »pesnik - njegove pesmi« je v ustvarjanju Brodskega stalna: pesnik je odtujen od besede, ki živi svoje posebno življenje. Brodski spreminja poimenovanje izvirne pesmi, saj izpušča svojilni zaimek »moja«. Verzi - osebe v delu Brodskega kot da ne pripadajo ustvarjalcu, niso povsem »njegovi«: soavtorsko pripada tudi Kantemiru. Brodski prevzema od Kantemira in hkrati razvija sebi bližnjo temo. Zdi se, kakor da Josif Brodski s svojimi posnemanji ustvarja svojevrsten sodobni ekvivalent Kantemirovi poeziji, v katerem je izražen nov pesniški smisel. Medtem ko se osredotoča na stil samega obrazca, pa Brodski dopušča odstopanja v ritmiki: namesto silabičnega verza uporablja avtor pesmi O objektivnosti in Verzom v prvem primeru mešani daktilsko-trohejski metrum, v drugem pa trohej z nekaterimi odstopanji od ustaljene metrične sheme. Zaradi neprivajenosti takim verznim meram in zaradi svoje redke rabe pridobivajo le-te semantično avreolo »arhaičnosti«. Na poezijo Deržavina se Brodski navezuje s pesmijo Ob smrti Žukova - z variacijo Deržavinove pesmi Kalin, ki je pesniški epitaf pred kratkim preminulemu A. V. Suvoro-vu. Tako Deržavin kot Brodski sta napisala pesem slavnima vojskovodjema v letu njune smrti (1800, 1974). Obe pesmi vsebujeta sorodne metaforične izraze in podobne obrazce: »kto nepe^ paTtro 6y,^eT, nanaa«, »Me^ saKanaa«, »hto th saBO^Hmt necHro BoeHHy / ®jieHTe n0,06H0, mhhhh cHHrHpt?« pri Deržavinu9 in »B Be^HOCTt yxo,HT nnaMeHHHH ^yKOB«, »Me^ 6hj Bpa^tHX Tynen«, »Ben, 6apa6aH, h, BoeHHaa ^jeHTa, / rpoMKO CBHCTH Ha MaHep CHerHpa« (II, 347) pri Brodskem. 7 Taka refleksija se sicer pri Brodskem sem ter tja pojavlja, npr. v pesmi Jevgeniju iz cikla Mehiški divertissement (1975); ni presenetljivo, da je pesem globoko zakoreninjena v tradiciji ruskega pesništva, saj vsebuje aluzije na poslanico G. R. Deržavina Jevgeniju. Življenje Zvansko, na pesnitve Jevgenij Onjegin, Bronasti jezdec in pesem Tük Mope, dpeenuü ^yme^y6e^ _ /sln. Tako morje, stari ubijalec/ A. S. Puškina. 8 Kpenc, MHxaHj, 1984: O no33uu Mocucpa EpodcKozo. 128-129. 9 ^ep^aBHH, r. P., 1957: CmuxomeopeHua. .^enumpad. 283. Vse pesmi Deržavina v tem članku so vzete iz te izdaje; v besedilu zato navajam samo strani. Postopek retrospektivne analogije - Brodski upodoblja Žukova v podobi Hanibala, Belizarja in Pompeja -je značilna za žanr zmagoslavne ode in jo najdemo tudi pri Deržavinu, sicer ne v Kalinu, a v drugih pesmih. Po mnenju Mihaila Krepsa Brodski, za razliko od avtorja Kalina, podobo vojskovodje in njegove vojske deheroizira. Metaforični izraz »Me^ Ghh Bpa^tHX Tynen«, ki opisuje slabo tehnično opremljenost sovjetske vojske, pridodaja pesmi odtenek ironije.10 S to trditvijo se ne moremo strinjati. Mojstrstvo vojskovanja Žukova in heroizem njegovih vojakov-zmagovalcev se zaradi tega, ker je bila sovjetska vojska tehnično šibkejša od nemške, nista zmanjšala, nasprotno - pridobila sta še večji pomen. Pomanjkanje sredstev še poveličuje zmagoslavje. Obrazec »Me^ Ghh Bpa^tHx Tynen« je svojevrsten smiselni ekvivalent Deržavinovemu verzu »C ropcTtro poccH^H Bce noGe^^aTt« (283). Suvorova in Žukova povezuje tudi usoda - oba sta umrla v nemilosti. Prvi - »flo6necTeH (...) CTpafla^e^ e^HHHH« (283);" drugi - »KOH^HBmHH ^hh cboh rjiyxo, b ona^e, / KaK BenH3apHH hjh EoMnen« (II, 347). Kljub prepričanju Mihaila Krepsa12 pa izgleda, da vrstice o posmrtnem srečanju Žukova s njegovimi vojaki »b o6jacTH a^cKon« (II, 347), ne pomenijo »v peklu« in zato pesem Ob smrti Žukova ne vsebuje motiva greha ubijanja, ki se pripisuje vojskovodji in njegovim podrejenim. Pridevnik »a^cKHH« je tu uporabljen v pomenu »posmrtni, onstran groba« in ne izvira iz besede »A^« /sln. podzemlje, pekel/, ampak iz »Ah^« /sln. Had - podzemlje v grškem bajeslovju/. Podobna raba besede »A^« je značilna za poezijo iz začetka 19. stoletja. Tako je npr. v Elegiji iz Tibulla K. N. Batjuškova stražar Hada Kerber - Cerber imenovan »a^cKHM ncoM« /sln. Hadski pes/, v pesmi istega avtorja Tassu pa »A^« ni nasproten Raju, ampak - kot »Ah^« - Olimpu (»to b a^, to Ha OjHMn«).13 Mešanje krščanskih pomenov, simbolov in antičnih mitologem, ki je značilno za rusko poezijo 18. in začetka 19. stoletja, je privedlo do njihovega medsebojnega zamenjevanja. Sinonimnost samostalnikov »A^« in »Ah^« v poeziji je temeljila tudi na fonetični bližini obeh besed. Komaj sprejemljivo je mnenje V V Ivanova o tem, da se Brodski, sicer privrženec klasicističnega purizma, za razliko od Deržavina izogiba ljudskih izrazov, pogovornih, »nizkih« besed (izjema je beseda »npaxopa« - sln. škornji).14 Deržavinovim izrazom »Kja^a«, »cojoMa«, »cyxapt« /sln. kljuse, slama, brezčutnež/ ustreza pri Brodskem 10 Kpenc, MHxaHj, 1984: O no33uu Hocu