se v ljubezni izgubil. Vsemu se odrekam. Vi pa se vsemu odreči ne morete. Ne smete. Dajte svoje srce otrokom! In potem je odšla. Preko obraza ji je bil razlit čudovit mir. Trpki izraz njenih rdečih ustnic je poživljal komaj viden smehljaj. Pred izhodom je obstala in tiho dejala: „Na svidenje!" Ta čas so se šipe zabliskale v jutrnjem solncu. Zdrvel sem v sobo in zaril glavo v svoje trde blazine. Solnce je ugasnilo mojo luč. In tisti čas, ko sem strmel v jutrnjo zarjo, ves sproščen, ko sem se kopal v solncu in mislil na Silvo, je hitela ona v smrt. Tudi njen grob ne živi sebi. IZ PORTUGALSKEGA PESNIŠTVA A. DEBELJAK Quem canta, seu mal espanta; quem chora, seu mal aumenta: eu canto para espalhar a paixao que me atormenta. Cantiga popular. Lani je Antonio Sergio objavil Zgodovino Portugalske, ki jo je vse-učiliški profesor J. Moneva y Puyol takoj prevel v španščino ter uvodoma poudaril, da je ta zgodovinar in sociolog popolnoma prenovil prikazovanje poglavitnih dogodkov iz portugalskega razvoja. V prvem delu tolmači postanek narodnosti do prevrata v letu 1385. in nastop dinastije Aviz, ki pomeni premoč pristaniškega meščanstva in zaposta-vitev kmetskega sloja. V drugem obravnava portugalski sunek v Afriko, Azijo in Ameriko. V tretjem rešeta sodobne poskuse za svobodnomiselne reforme v metropoli, ki pa doslej niso zadoščali. Politika fiksacije, domače ustalitve, se mora dopolniti s prevozno politiko. Kajti portugalsko ljudstvo, v bistvu brodniško in svetovljansko, se čuti poklicano, da objame vso zemljo in pride v stik z vsemi plemeni. V primeri s kastiljskim duhom je po Sergiju portugalski duh bolj človečanski, meščanski, svo-bodnovernejši. Na Francoskem prevladuje mnenje — poroča Ph. Lebesgue, Mercure de France, 15. X. 1932. — da je Portugal nekakšna španska pokrajina, katere si kastiljski kralji zbog nekih dinastičnih nezgod niso mogli pri- 286 pojiti svojim kronskim posestvom. Proti temu nazoru govori Salvador de Madariaga v svojem spisu: Španija, češ, ta ima celinsko misijo, Portugalska pa prekmorsko. Slično govori Joao de Castro v obzorniku Descobrimento, II, 1932. 2e v Groberjevem „Grundrissu", II, 2, smo čitali, da so na Portugalskem Iberci bolj pomešani s Kelti nego v Španiji. Odtod drugačni odtenki v jeziku in slovstvu. V stiku s tujci so si Portugalci izbrusili posluh in razvili vokalizem svojega jezika do neverjetne popolnosti. Med vsemi slovstvenimi panogami pa so z največjim uspehom gojili liriko, predvsem bukoliko. Epski Poema de mio Cid je bil že spisan, ko se je Portugal osamosvojil od Galicije (1095) in se raztegnil proti jugu, kjer so gospodovali Mavri. Portugalska literatura se pričenja brez epike. Trubadurska lirika je prišla na Portugalsko tedaj ko na Sicilijo in Špansko, sto let po svojem razcvitu v Provenci. Ustanovnik portugalske dinastije je bil francoski princ iz burgundske hiše. Cele kolonije Francozov so prišle na Portugalsko in pomagale odrivati Mavre proti jugu, pri čemer clunyski benediktinci niso bili neznatno udeleženi. Po svojem zemljepisnem položaju — dolga morska obala, soseščina z Galicijo, kjer je svetovna božja pot v Santiagu privlačila tujce — je bila Portugalska kar na stežaj odprta tujim vplivom. Marsikak križar se je na potu v Sveto deželo ustavil ali se celo trajno ustanovil tu. Ni čudno, če so severni francoski trouveres neposredno vplivali na posamezne portugalske pastirske popevke (pastorelas). Prevladoval pa je kajpada vpliv provencalskih trubadurjev, prihajajoč skozi Španijo, preko aragonskega, leonskega in kastiljskega dvora, s katerimi se je portugalski tesno zvezal z dinastičnimi porokami. Trubadur-ščina se je tako razbohotila, da je bilo že preveč. Navzlic tehnični dovršenosti pogrešajo portugalsko-provencalske cantigas de amor raznoterosti in svojskosti. Samo satirične zabavljice, cantigas de maldizer, so bile slikovite in osebne kot provencalske sirventes. Poleg ljubavnih popevčic so med letom 1220. in 1280. cvetele zlasti sočne cossantes, za katere po Aubreyu Bellu ni vzporednih tvorb po drugih slovstvih: tako so sveže in ljubke. »Portuguese literature is thus opened with a golden Key" (portugalska književnost se je torej otvorila z zlatim ključem), je zapisal omenjeni Anglež. To so dognale šele raziskave zadnjih let, neredko med tujimi učenjaki. Značilno je namreč za Portugalce to, da v svoji želji po novotarijah zanemarjajo svojo preteklost: kakor prebivalci ob Min ju radi prepleskavajo svoje stare skrinje. Pisateljev 16. stoletja, ako so poznali to staro liriko, je bilo nekam sram 287 njene kmetske robatosti in šele 19. stoletje jih je na novo zasledilo' v rimski vatikanski knjižnici, 20. stoletje pa prav ocenilo njeno vrednost. Obsegajo dvovrsticnice ali štiri vrsti čnice s pripevom. Vzemimo primer, ki ga je okrog leta 1250. zložil Martin Codax, gališki „jogral", natisnjen prvič leta 1915.: Barcarola. Ondas do mar de Vigo, Valovi morski ob Vigu, se vistes meu amigo? ste videli mi dragega? Ai Deus, se verra cedo! O Bog, če pride skoraj! Ondas do mar levado, Burni morski valovi, se vistes meu amado? ste videli mi ljubčka? Ai Deus, se verra cedo! O Bog, če pride skoraj! Se vistes meu amigo, Ste mi videli dragega, o por que sospiro? ki po njem vzdihujem? Ai Deus, se verra cedo! O Bog, če pride skoraj! Se vistes meu amado, Ste videli mi ljubčka, por quen ei gran cuidado? ki me zanj močno skrbi? Ai Deus, se verra cedo! O Bog, če pride skoraj! Sem spadajo kmetske poskočnice — bailadas ¦—, za katere nam da Joan Zorro eno kitico: B a i 1 a d a. Bailemos agora, por Deus, ai velidas, so aquestas avelaneiras frolidas e quen for velida como nos velidas, se amigo amar, so aquestas avelaneiras frolidas verra bailar! etc. Po naše: Plešimo sedaj, za Boga, krasotice, pod temi leskami razcvetelimi, in katera je lepa kakor smo me in ljubega ima, pride plesat pod te razcvetele leske! itd. Sem spadajo budnice, alvoradas. V eni prikazuje Nuno* Fernandez Torneol mladenko, ki v osmih kiticah budi na vse zgodaj dragega in omenja ptice, pojoče o njuni ljubezni, zato jim je fant posekal veje in posušil studence, kjer so pile in se kopale. Pripev: „veselo je moje srce". A 1 v o r a d a. Vos lhi tolhestes os ramos en que siian, e lhi secastes as fontes en que bevian, leda m' and' eu. Vos lhi tolhestes os ramos en que pousavan, e lhi secastes as fontes u se banhavan, leda m' and' eu. 288 Sem gredo božjepotne popevke, cantigas de romaria. V edini svoji ohranjeni pesmi predočuje Meendinho žensko, ki jo v samoti Sv. Simona obdajajo valovi, pa ne zna veslati niti nima čolnarja, zato koprni po ljubezni: x, . , , ' Non ei barqueiro nen remador, e morrerei, fremosa, no mar maior, eu attendend' o meu amigo! Najstarejši pevec je kralj Sancho I. (1154—1211). Za njim so delovali doslej navedeni, poleg njih še Martin de Ginzo, Pero< Vivianez, Pero GonLalvez de Portocarreiro, Pedr' Anez Solaz, plemič Joan Soarez Coelho, Pero Meogo, Roy Fernandez, Pero Garcia itd. itd. Joan Airas sodi v skupino pesnikov iz Santiaga de Compostela, ki je cvetela pod Alfonzom III. Celih 85 pesmi je ohranjenih. Kakor znamenita Rosalia de Castro poveličuje rečico Sar v Galiciji. Kakor Pre-radovič (stalna na torn svjetu samo mi jena jest) poudarja, da je na svetu vse minljivo, le ljubezen traja (3. kitica): Cantiga de amigo. Toda-las cousas eu vejo mudar, mudan-s' os tempos, e muda-s' o al, muda-s' a gente en fazer ben ou mal, mudan-s' os ventos o toda outra ren, mais non se pod' o corazon mudar do meu amigo de mi querer ben. Duhovnik Airas Nunez velja poleg kralja Dinisa za najdarovitejšega pesnika rane dobe. Plemič Pai Gomez Charinho, kastiljski admiral, se odlikuje po preproščini in iskrenosti. Morilčeva roka ga je spravila na oni svet. Joan de Lobeira je menda spisal portugalski roman „Amadis de Gaula". V slovenskem prevodu Vieirovega „Amadisa" (1924) sem v izvirniku in prevodu podal eno njegovih popevčic: Leonoreta. Kralj Alfons X., ki ga njegov admiral Charinho v odličnih kiticah primerja z morjem, se je bolj ponašal s svojimi svetimi pesnitvami nego s kastiljsko krono. Zložil je nad 400 hvalnic Mariji na čast, večinoma predolgih za prevajanje. Nekatere so otožne in zvočne kot Meninna, garrida, druge mistično navdahnjene kot Rosa das rosas et fror das frores (Roža vseh rož in cvetic cvetica). Dodam naj, da sem pri njem našel obdelan motiv, ki ga poznate iz Valjavca „0 nebeški gloriji". Neki motiv, se mi zdi, je sličen Repeževemu. Njegove Cantigas de Santa Maria, zložene v gališkem narečju in tiskane šele leta 1889., uporabljajo vsakovrstne legende o Bogorodici ter dihajo preprosto ozračje čudežev. 19 289 Sousa de Macedo poroča v 17. stoletju, da je v Escorialu čital svete pesnitve kralja Dinisa (1261 —1325), ali od 138 njegovih pesmi ne kaže nobena verskega značaja. Večinoma so ljubke ljubavne kitice, redkeje zabavljice. Satira je v portugalski literaturi hodila od vseh početkov vzporedno z liriko in se je štela za tehtno opravilo poezije. Cantigas de escarnio in de maldizer, akoprav pogosto robate, so zgodovinsko jako zanimive za prvotno pesništvo. Po vseh cvetnikih stoji njegova cossante, ki se takole pričenja: Ai flores, ai flores do verde pino, se sabedes novas do meu amigo! Ai Deus, e u e? V ljudskem načinu je zlagal verze tudi njegov nezakoniti sin D. Alfonso Sanchez (okrog 1285 —1329), a ne da bi bil dosegel svojega očeta, ki je početnik portugalske veličine v političnem pogledu in ki je utiral pot portugalski prozi. Estevam Coelho je bil nemara oče enega izmed morilcev I nese de Castro (f 1355), ki je za svetovno slovstvo isto, kar Veronika Deseniška za slovensko, a najlepši spomenik ima v 3. knjigi Luziad. Kot poslednji pripadnik Dinisove šole je zapustil krasne stihe „Na preji" in eno samo pomorsko „cossante". Macias je slovel kot vzor vztrajnega ljubimca, o Namorado, pri množici portugalskih bardov 15. in 16. stoletja. Njegova slava presega vrednost njegovih verzov, kar se jih je ohranilo, in je osnovana na tragični njegovi usodi. Vendar sodobna kritika izpodkopava še to podlago, češ, da je nastala iz nekega mesta v njegovih pesnitvah. Njegovo zapuščino je izdal H. A. Rennert, Macias o Namorado, Philadelphia, 1902. Po Dinisovi smrti, nam poroča neki jogral iz Leona, so portugalski in leonski, kastiljski in aragonski pevci utihnili: „nunca pois de sa morte trobaron", in jograli niso več dobivali daril ali denarja. Regnila je široka vrzel. Sicer vsebuje zbirka Cancionero de Baena lepo število prispevačev, a vsi so povprečni stihotvorci. Na čelu jim stojita Casquicio in Perez de Camoes, prednik znamenitega CamSesa. Posamezniki so pisali po kastiljsko. Saj v 14. stoletju se je pogostoma jemala v misel združitev obeh kron. A ko je portugalska zmaga pri Aljubarroti (1385) onemogočila zvezo s Španijo, je zopet oživela portugalska knjižna tvornost. Izraža se zlasti v preizvrstnih kronikah Fernama Lopeza, torej v prozi. Španski vpliv pa je ostal v poeziji: iz Kastilje so se uvedle romance 3 tolikim uspehom, da so jih še celo Portugalci zlagali v kastil-ščini. Marsikaka izmed najboljših španskih romanc je potekla izpod 290 portugalskega oziroma gališkega peresa, zlasti megleno sanjave, ki se ostro ločijo od španske dramatične krepčine. Za zgled sem ponašil anonimno1 romanco A nau Catrineta (v nekih izdajah: A Nao Catharineta). V izvirniku je večina stikov na -ar, osemkrat pa na -al. Jaz sem se zadovoljil s približno aliteracijo teh verzov, ki so pustili svoj sled tudi v Vieirovem „Amadisu". Ladja Katrineta. Oj ladja Katrineta, kedo te ni poznal? Slušajte zdaj, gospoda, Po morju plava ladja pošla so jim živila, Močili so jermene, pretrdo pa je usnje Pa vržejo mi kocke, in kocka ga pokaže: „Hej, splezaj mi na jambor, morda se vidi Španija, „Ne vidi se ne španska le sedem mečev golih: „Na jadrnik popni se, morda se kaže Španija „ Juhe j, nagrado meni, že vidim zemljo špansko, Pa glejte, tri dekleta kodeljo prede prva najlepša pa med njimi „Vse tri so moje hčere, Od njih najzaljŠo, vedi, „Za vašo hčer ne maram, „Denarja dam ti mnogo, „Pustite svoj denarček, „Dobiš mi konja sivca, „Imejte zase konja, „Dam ladjo Katrineto, „Mi ni za Katrineto, „A kaj naj za nagrado, stražar, „2elim si tvoje duše, „Poberi se od mene, Bogu le dušo svojo, Vzel angel ga je v roke, hudič pa je zatulil, zvečer je Katrineta o njej prečudno stvar. že več ko leto in dan, vsa hrana je pošla. da tešili bi glad, in zob je vsak preslab. kdo bo življenje dal, to sam je kapitan. oj mladi ti mornar, mogoče Portugal." ne portugalska obal, ti boš življenje dal." oj ladijski stražar, ali pa Portugal." gospod moj kapitan! že vidim Portugal. prišla so v oranžnjak, in druga veze trak, s solzami moči tlak." objel bi jih preradi za ženo ti bom dal." ki dosti stane vas." prešteti ga ne znaš." ki vam tako je drag." noben mu ni enak." obilo vas je stal." z njo vozil se boš sam.' krmariti ne znam —" jaz tebi dam?" predragi kapitan." ti izkušnjavski vrag: telo pa morju dam." nad vodo ga držal, nato je mir nastal, zaplavala v pristan. Prikupljiva je romanca Da Donzella que foi d guerra, o deklici, ki je v moškega preoblečena šla v boj kot pri nas Alenčica, Gregčeva sestrica. Nič manj pa O Conde Ninho s tole vsebino: Mlad grof žene 19* 291 konja na vodo in mu poje. Kralj pokliče hčer, češ, angeli ali sirene po jo. Ta pa mu razodene, da je grof, ki hoče njo za ženo. Oče ji zapreti, da ga bo dal usmrtiti. Ko se to izvrši, se še ona ubije. Morreu um e morreu outro, ja la vam a enterrar: d'um nacera um pinheirinho, do outro um lindo pinheral. Iz groba je enemu zrasla šumica, drugemu gaj. Kmalu sta vršičke spojila in preprečila kralju pot, ko je kanil k maši. Zato ju je dal zlobni mo-gočnik posekati: iz ene je teklo čisto mleko, iz drugega kraljevska kri, z enega je zletel golob, z druge golobica, in za mizo sta kralju sedala na rame.. . Huda reč je tolika ljubezen: ne v življenju ne po smrti ju ni mogel ločiti. Mai haja tanto querer, mal haja tanto amar: nem na vida nem na morte nunca os pude separar! Motiv človeka nehote domisli Kettejevih verzov v 6. sonetu »Tihih v« noči : Tako si ljuba dva živela sta, Umrla sta. Iz ločenih grobov v deželi kranjski rada se imela sta; sta roža, lilija črez sveti krov nemili stariši so ju ločili. vzkipeli, vzcvetli in se tam združili. Uspele romance so še: Branca Flor e Flores, Manhaninha de s. Joao (Kresno jutro, ko Kristus blagoslavlja studence), Ruy e o Rei Bučar, kjer neki prizor spominja srbske „otmice". Anonimne so tudi številne popevčice v štirih vrstah, izražajoče ljudsko modrost in šegavost. Ena stoji za geslo pričujočemu spisu. Druga prinaša prispodobo z morjem, priljubljenim motivom portugalske Muze: Oh mar alto, oh mar alto, O morje, globoko morje, Oh mar alto sem ter fundo: o morje ti brez dna, mais vale andar no mar bolje je v morje iti, do que na boca do mundo! ko ljudem na zobe priti! Ali pa naslednja domislica: Quem pintou o amor cego Kdor ljubav je slikal slepo, nao-no soube bem pintar: ni bil poseben slikar: o amor nasce da vista, ljubezen vzklije iz pogleda, quem nao ve, nao pode amar! kdor ne vidi, ne ljubi nikdar! Sličen predmet ima tale iver: Como o vento e para o fogo Kar je za ogenj veter, e" ausencia para o amor: to je odsotnost za ljubav: se e pequeno, apaga-o logo, če je majhna, jo pogasi, se e grande, torna-o maior. veliko še bolj bo podžgal. 292 Determinističen izvor kaže ta drobnjava: Fechei a porta a desgraCa, entrou-me pela janela: quem nasce para a desgraca, nao pode fugir a ela. Usoda mater se zrcali iz nastopne: Quem tem filhinhos pequenos sempre lhes ha de cantar, quantas vezeš as maes cantam com vontade de chorar! Nepričakovano izzveni le-ta „copla": Fui-me confessar ao Carmo, confessei que andava amando. Deram-me por penitencia ... que fosse continuando. Precej piker je tale „danaj": Eu amava-te, menina, se nao fora um senao: seres pia de agua benta onde todos poe a mao. Zaprl sem vrata nesreči, pa je skoz okno vstopila: kdor se rodi za nesrečo, ga bo gotovo dobila. Vedno mora jim peti, Kdor ima majhnih otrok. Kolikokrat poje mati, ko vse jo sili na jok! K menihu sem šel na spoved, priznal sem, da ljubim doslej. Dobil sem za pokoro ... naj ljubim še naprej. Rad bi te imel, mladenka, da ni vmes zaprek: ti si poln kropilni kamen, vanj sega vse vprek. Znanih Trubarjevih besed (Kakor sonce skoz glaž gre — ta glaž se ne razbije — v glihi in viži rojen je — naš Jezus od Marije) se človek spomni, ko čita: No ventre da virgem-mae encarnou divina graca: entrou e saiu por ella como o sol pela vidraca. Nabožno misel srečamo večkrat, n. pr. Oh vida da minha vida, quanto tenho, tudo e teu. So a minha alminha nao, hei de da-la a quem m'a deu. Naposled še nasvet opreznosti: Ninguem descubra o seu peito por grande queseja a dor. Quem o seu peito descobre, e a si mesmo traidor. V krilu matere device se je utelesila božja milost: vanjo in iz nje je šla, kot sonce gre skoz šipo. Življenja mojega življenje, kar imam, sem ti podaril. Samo duše svoje nisem, dam jo njemu, ki jo je ustvaril. Nikar srca razkriti, pa bodi še taka bolest. Kdor srce razkrije, je sam sebi nezvest. Toda preidimo od brezimnih avtorjev na poznane. Najprej nas pozdravi Ivana I. vnukinja Philipa, princesa Aviska in Lancastreska 293 (i437—J497)5 ki je živela v samostanu blizu Lizbone in spajala pobož-nost z literarno smerjo. Španski vpliv je razviden iz zbirke, ki obsega tri četrtine stoletja (1445—1516) in jo je leta 1516. priobčil Garcia de Resende: Cancio-neiro Geral (Splošna pesmarica). Resende (t 1536) je bil zbral do dve sto pesnikov nekaj v španščini, nekaj v portugalščini. Tu so nam na razpolago: cantigas, esparsas, vilancetes, obstoječe iz kratkih poklonov, vzdihov, domislekov, komaj večjih od japonskih hajkajev ali pa dodo-itsu-jev (nazvanih tudi niju-roku-ji-shi), kakršne je priobčil G. Bonneau 17. septembra 1932. v Revne Bleue, še prej pa P. L. Couchoud v knjigi Sages et Poetes d'Asie. Nadalje so tu trovas de arte maior, kakršne pri-tičejo poetu v nasprotju s trubadurjem. Od vseh teh služabnikov Apolo-novih razodeva največ čuvstva malo znani Francisco de Sousa, daljen italijanski vpliv se občuti pri posameznih. Mnogostranski Garcia de Resende — pesnik, prozaik, zgodovinar, glasbenik, risar, menda igralec, dvorjan, diplomat — je sprejel v zbirko tudi svoje Trovas d morte de Dona Ines de Castro, kjer je opeval nesrečno gospo s preproščino in patosom, dasi je bila sicer iz njegovega zbornika pregnana vsa naivna poezija in dokončno omejena na portugalske hribe. Ko se je najbolj razpaslo dvorsko pesmarstvo in ni bilo nikogar, da bi bil otel kralja Dinisa pozabe, so napočili veliki dogodki let 1490 do 1500, ko so Portugalci odkrili ter osvojili Afriko, Ameriko in Azijo: tedaj je narodno pesništvo niknilo vnovič na dan. Ni ga bilo kmeta ne pastirja, ki ne bi bil sanjal, kako pojde v Lizbono služit kralja ali v Indijo zlata iskat. Narodne popevke, kratke cossantes z vzporednimi kiticami iz prejšnjih cancioneirov so se zopet pojavile na dvoru, njih dušo je vdahnil svojim igrokazom Gil Vincente, velik bard po svoji ljubezni do rodnih tal, po svoji iskrenosti, po božanskem lirskem daru, najbolj narodni pevec portugalski. Gilov dramatični realizem je v 14 vrsticah očrtal J. Parapat v »Zori", 1873, št. 3. Erazem Rotterdamski se je nalašč učil portugalščine, da je mogel citati tega pisatelja v izvirniku. V takratni Evropi Gilu Vincentu ni bil nihče kos, trdi veliki učenjak Menendez y Pelayo. Moliere je marsikaj v svojih komedijah posnel po njem. Precej svojih stvari je napisal v španščini, n. pr. romanco Dom Duardos. Sodijo, da se je njegova lirična zbirka izgubila, vendar na srečo so se ohranili mnogoštevilni vložki po njegovih komedijah. Profesor Aubrey Bell jih je nad 50 zbral in leta 1925. objavil z angleškimi prevodi vred. 294 Prvi ženi ("f* 1514) je zložil grobni napis: Aqui Jaz a Mui Prudente Tu počiva veleumna Senhora Branca Beserra gospa Blanka Beserra, Mulher de Gil Vicente žena Gila Vincenta, Feita Terra. postavši zemlja. Tudi zase je poskrbel, ko je leta 1536. preminul: O gran juyzo esperando Velike sodbe čakaje JaCo aqui nesta morada, ležim v tem bivališču, Tamben da vida cansada tudi od napornega žitja Descansando. odpočivaje. Pesnik je znal ubrati humoristične strune, če je naneslo. V svoji dolgi izpodbudi na boj zoper Mavre prosi darov za vojsko: Dai a terga do que houverdes Pera a Africa conquistar Com mais prazer que puderdes; Que quanto menos tiverdes Menos tereis que guardar. To je: dajte tretjino svojega imetja, da zavojujemo Afriko, in sicer s čim večjim veseljem; saj manj ko boste imeli, manj vam bo treba hraniti. Naj navedem nekaj paberkov iz njegove kratke lirike. Naslednji »romance" otvarja igrokaz „Auto da Barca do Purgatorio" in ga pojo nebeški krilatci. Ljubko, čeprav nekam izumetničeno stvarco je v španščini objavil buenosaireski obzornik Caras y Caretas (Obrazi in obrazki) 11. oktobra 1930. Romanca. Remando vam remandores Veselo ladjica plava Barca de grande alegria; prek morskih globočin, O patrao que a guiava ladjar, ki jo krmari, Filho de Deus se dizia; je pa sam božji Sin. Anjos eram os remeiros In angeli so veslači, Que remavam a porfia; veslajo iz vseh sil. Estandarte d'esperanCa: Za prapor jim je nada: O quam bem que parecia! oj, to je pogled mil! O masto da fortaleza In jadrnik neomajno Como cristal reluzia; s krepostjo je zabit, A vela com fe cosida a jadra z vero stkana Todo o mundo esclarecia. lijo povsod svoj svit! A ribeira mui serena Na daleč kraj prostrani Que nenhum vento bolia! v vedrino je zavit! Naslednjo satirično popevko pojo pastirji v kolu na koncu komedije „Tragicomedia da Serra da Estrella". Glede izraza „em camisa" (v sami srajci) je opomniti, da se čita tudi pri Špancih: tomola en camisa, vzel jo je brez prinosa ali jutrnjine. 29* Ne tepite me Nam me firais, madre, Que eu direi a verdade. Madre, um escudeiro Da nossa Rainha Falou me d'amores, Vereis que dizia. Eu direi a verdade. Falou-me d'amores, Vereis que dizia: Quern te me tivesse Desnuda em camisa! Eu direi a verdade. Ne tepite me, mati, vse vam hočem priznati. Ne bodite mi jezni, kraljičin oproda je mene zasnubil v goreči ljubezni. To je gola resnica. Takole je rekel: „Gorko sem te vzljubil, če smem priti pote, te vzamem brez dote!" To je gola resnica. „Triunfo do Inverno" vsebuje v 2. dejanju nastopno seljančico, ki jo pojo tri sirene. V i 1 a n c e t e. Por mas que la vida pene Non se pierda la esperanza Porque la desconfianza Sola la muerte la tiene. Si fortuna dolorida Tuviere quien bien la sienta Sentira que toda afrenta Se remedia con la vida. Y pues doble gloria tiene Despues del mal la bonanza, No se pierda la esperanza En cuanto muerte no viene. Težave imej in križe, vendar ti v srcu nada naj klije vekomaj mlada, edino smrt vse prestriže. Bodi še takšno trpljenje, znaj, da pride zdravilo, pride za rane hladilo, dokler ostane življenje. Ker dvakrat bolj se oddahneš po zli nevihti končani, zato up le ohrani, dokler v grob ne omahneš. de- Aires Rosado poje v Quern tem farelos (Kdo ima otrobe)? v 3 janju nastopne vrstice. Deklica, spiš? Si dormis, doncella, 2e spiš, krasotica? Despertat y abrid, Daj, vstani takoj, Que venida es la hora saj prišla je ura, Si quereis partir. če hočeš z menoj. Si estais descalza Mogoče si bosa, No cureis de vos calzar, pa to nič ne de, Que muchas aguas prebresti bo nama Teneis de pasar. obilo vode. Bernardim Ribeiro (1482—1552), doma iz Alenteja (svet ob reki Teju ali Tagu), je izgubil razum zbog Ijubavne strasti. Dokler je bil čiste pameti, je zlagal sveže ekloge, dehteče pa pristnih rodnih tleh, n. pr. Jano e Franco (do 600 vrstic). Izraz je zgoščen: Joana — flores colhia, Jano — colhia cuidado! 296 Ribeirov Cantar romance se končuje nekako tako kot Goethejev Fischer • Nao sabem mais que foi d'ele nem novas se podem achar. Suspeitou-se que era morto, mas nao e para afirmar. To* je: A ne ve se, kaj je bilo z njim, niti ni mogoče najti vesti o njem. Sumili so, da je umrl, a trditi se ne da. Njegov mlajši rojak in posnemalec Cristovam Falcam velja za avtorja glasovitih kitic Trovas de Crisfal. Cantiga aos seus olhos pa nekoliko spominja Prešernovih Ukazov. Francisco de Sa de Miranda (t 1558), eden najslavnejših pesnikov s Polotoka, se je rodil v Coimbri, potoval po Italiji, odkoder je prinesel nekaj metričnih novosti. Skoraj se je umaknil s portugalskega dvora, ker se mu je gabilo razkošje in nravstveni razkroj obogatelih veljakov. Kot Luis de Leon in drugi pesniki je neprenehoma bičal razvratne razvade. Lahek izraz mu ni bil dan, a se je vendar dokopal do klene oblike. Razen dveh sonetov je najboljši v daljših pesnitvah, v eklogi Basta, v pismu na kralja Ivana III., pretkanem s krilaticami: Onde ha homens, ha cobi^a (koder so ljudje, tam je pohlep), sem cabe^a o corpo e vao (brez glave je telo prazno), tudo seu remedio tem (vsaka reč ima svoj lek) itd. Svojo dobo je označil: Neste tempo quem mal cai Kdor danes nerodno pade, mal jaz. E dizem que a luz nerodno leži. Pa pravijo, por tempo a verdade sai! da sčasom pride resnica na dan! Entretanto poem na cruz Med tem pa devajo na križ o justo; o ladrao se vai. pravičnega, a tat uide. Novo poetiko in dolce stil nuovo je Sa de Miranda le počasi uvajal, saj pri njem še prevladujejo stare domače osmerozložne redondilhas. Pač pa so Mirandove nauke izvajali D. Manuel de Portugal (okoli 1520 do 1606), očarljivi in zlatousti Diogo Bernardez, A. Ferreira, ki ni maral niti vrstice napisati v španščini, in drugi sodobniki. Prvi od sedaj imenovanih, Manuel de Portugal, ima v svoji zapuščini tudi mnogo jedrovitih kitic v starem merilu: L ignorancia esperar Nevednost se zanaša por outro tempo melhor, na drugi boljši čas. e no presente acertar Sedanjost, ta je naša, convem sempre ao sabedor. velim primerno jaz. Que monta mais ser senhor Kaj je boljši gospod que o mais inferior? od najnižjih slug? Quem em si tem mais primor Kdor ima v sebi zaslug, se deve ter por melhor. je najboljši drug. 297 Muito vence quem se vence; muito dir, quem nao diz tudo: ao que e discreto pertence a tempo fazer-se mudo. O sofrer e do prudente, do necio a impaciencia; pobreza com paciencia e riqueza excelente. Mnogo zmaga, kdor sebe zmaga; Mnogo pove, kdor ne pove vsega: kdor je preudaren, mu pritiče, da o pravem času umolkne. Modri zna potrpeti, nespametni je nestrpen; uboštvo s potrpljenjem je sijajno bogastvo. Francisco de Moraes, avtor dela Palmeirim de Inglaterra, je storil nasilno smrt leta 1572. Iz njegovega življenja najbolj sluje romantična epizoda iz Pariza, kjer je bil blazno zaljubljen v neko kraljičino dvor-janko. Grof Sd de Meneses (f 1584), doma iz Oporta, je pristnejši, čeprav manj znan poet nego njegov sorodnik in imenjak, ki je dal v svet Malacca Conquistada. Menesesovi verzi na reko Le bitki pri Alkacer-Kebiru (1578), odkoder ga je bržkone rešil Filip II. Španski leta 1581. Lepota njegovih sonetov, eklog in pisem v verzih mu je nakopala očitek, kakor da je plagiral Camoesa. Toda Camoes se nikoli ni zadovoljil zgolj z lepimi zvoki: bil je eden redkih pesnikov, zlasti redkih med latinskimi narodi, ki zna hkrati peti in misliti. Sladkousti Bernardez — cf. melli-fluus Bernardus — seveda ni zajemal iz svojega rojaka, pač pa n. pr. je Šekspirova vrstica „With what I most enjoy contented last" do besede prenesena iz Bernardezove „Do que deseja mais mais duvidoso". 347 \ Za zdaj sem — traduttore-traditore — presadil dva soneta z naslovom: Se toda a vida nossa e desafio, Horas breves do meu contentamento. Izzivanje če vsa so leta naša, če zanje trdnega nikjer ni stala, odkod brezbrižnost v me se je prikrala, kaj če, na koga se moj duh zanaša? Življenje, list uvel, ki vetrič dviga igraje ga nad polje in nad hosto, pomladni cvet, ki nagloma pogosto ožge ga sonce, slana osmodi ga! Pogled v preteklost z grozo me navdaja, zastran bodočnosti me strah obhaja, sedanjost pa še sam ne vem, kaj hoče. Res, daleč sem zašel jaz nebogljeni, pa vendar zapovej, nebeški Oče, naj vrne k tebi sin se izgubljeni. Ko sem užival brez skrbi, nikoli, oj ve prekratke urice radosti, nikoli nisem mislil, da v bridkosti sprevržete se in neskončne boli! Viharji so posuli mi gradove, a za nezgodo, ki me je zadela, sam sebi odgovoren sem docela, zakaj brez čvrste zidal sem osnove! Ljubezen laskavo kedaj nam sine, obeta trdno nam slasti največe, v najlepšem hipu pa na mah izgine. O tolike slepote in nesreče: za prid neznaten, ki prehitro mine, da tvegaš prid, ki nikdar se ne steče! Frei Agostinho da Cruz (1540—1619), mlajši brat prejšnjemu, je leta 1561. stopil med frančiškane. Ob tej priliki je svojemu „očetu" Diogo poslal krasno pismo< v tercinah s temle začetkom: Em que te mereči, oh Agostinho, que nesta escura selva me deixasses, tomando para ti melhor caminho? Dr. Mendes dos Remedios je leta 1918. izdal Agostinhove pesnitve v XXI. snopiču. Iz te dobe se čita še v antologijah Pedro de Andrade Caminha (1520—1589), Infante D. Luis (1506—1555), potem Fernam Alvarez do 348 Oriente, rojen v Goi kakih 30 let po tem, ko jo je osvojil Afonso de Albuquerque. Njegova Lusitania Transformada, pisana v vezani in nevezani besedi, je nastala pod neposrednim vplivom Sannazarove Arka-dije. Slavni zgodovinar Frei Bernardo de Brito iz Almeide velja mnogim za pisca pesniške zbircice Sylvia de Lvsardo, kjer se odlikuje sonet, v katerem se pretresa svobodno in zaljubljeno stanje, in se daje temu prednost. Francisco Galvam (1560—1635?) je bil konjušnik pri vojvodi Bra-ganškem. L. Caminha je pod njegovim imenom izdal leta 1791. pesni, vendar je Galvamovo avtorstvo dvomljivo, torej negotovo tudi glede soneta A Nosso Senhor: Našemu Gospodu. O j Ti ljubezni čiste vir nadanji, očetovska dobrota nadčloveška, O Bog, svetloba večna ti nebeška, o Bog, lepota nova, kras nekdanji: brez Tebe stvar nobena tu ne traja, kako se vara in slepi sam sebe, kdor se peha za blagom izven Tebe, saj stalno vse iz Tvojih rok izhaja. Brez Tebe misel opotečna hodi, brez Tebe sleherna je slava kvarna, brez Tebe človek po temini blodi. A v Tebi moj spomin bedi čvrstejši in pamet moja bolj je preudarna, in v Tebi moja volja se uteši. V 17. stoletje, a brez točnih podatkov, spada Fernao Correct de Lacerda, iz katerega vam nudim sonet: Que devo ao monte e ao campo que fbresce. Ka- bregu sem dolžan b kaj. polj-ani) če pa za vse ljudi rodi cvetice? In kaj dolžan za bistre sem vodice, če hladni vir za vse se s hriba hrani? Pa soncu, kadar sine v uri rani in vsem enako nam obseva lice? Pa mesecu, ko sije na stezice za vse in prav nikomur se ne brani? Božanska Lises, polje po krasoti, v milini vir, planina v visokosti, v sijaju sonce, mesec pa v menjavi: ne sij, ne sej mi cvetja na vse poti, ne trosi vsem miline in ljubkosti, da zame ne zbledi tvoj čar sanjavi. 349 Francisco Rodriguez Lobo (okoli 1580—1622), zvočen in ploden tako v vezani kakor nevezani besedi, kaže svojstvene poteze v vilan-cetah. Corte na Aldea in izbor njegove lirike bi zaslužila izdajo in toliko pozornosti, kolikor je je posvetil dr. Jorge njegovemu življenjepisu. Lobo je v najboljših letih utonil v Tagu. Mnogi kritiki mu pripisujejo sonet z naslovom Ao Rio Tejo: Reki Tagu. Oj ti moj krasni Tag, kako različen se kažeš z mano vred ti slednji čas, zdaj kalen si, kot sem otožen jaz, prej bister bil si, jaz veseloličen. Pritisnila velika je poplava in predrugačila je tvoj izraz, i meni se spremenil je obraz, ki notranjost odseva v njem se prava. Ker naju tepe ista že nezgoda, o kaj bi dal, da tudi v dobrem stanji bi naju čisto zbratila usoda! Ob tebi vzklije čar spet pomladanji in vsa kot prej ob tebi bo priroda, a jaz ne vem, postanem li nekdanji. Med najbolj nadarjene lirike vseh časov in narodov se mora šteti Luis de Camoes (1524 ali 1525 —1580), čigar siromaštvo in slepoto je Prešeren vzel v Glosi za dokaz, da »slep je, kdor se s petjem vkvarja". Pevec Lusiad in Rim tako presega vse ostale portugalske sinove Modric, da se je gospa C. de Vaseoncellos v uvodu k sto najboljšim pesnitvam (As cem melhores poesias da lingua portuguesa, 1914) takole izjavila: »Ako naj vzamem ta naslov do besede in se ravnam po svojem osebnem nagnjenju, bi vam predstavila edino verze iz Pesnika Lusovcev . . . Kvečjemu bi še segla po nekih avtorjih, pri katerih se je portugalska duša, v bistvu zaljubljena, utelesila z največjo dovršenostjo: Bernardim Ribeiro, Cristovam Falcao; Almeida-Garrett; Joao> de Deus. Pridružil bi se jim še Antero de Quental. Vendar ni šlo in ne gre za kak Cancioneiro de amor." O prvaku portugalskih pisateljev je pri nas kramljal D. Trstenjak v Mariborski Zori 1873. Prešernoslovec L. Pintar pa je iz nemščine prevel Camoesov 77. sonet v Zborniku Matice Slovenske, 1902, 4. zv., str. 157. Nadalje primerja 206. sonet s 3. in 25. v Prešernovem Sonetnem vencu. Pri tem se mu je pripetila smola — kakor dr ju. I. Prijatelju v razpravi »Duševni profili naših preporoditeljev", LZ, 1921, str. 464. — da je 350 Camoesa napravil za Španca. Po izjavi drja. Šlebingerja je slovenil stance iz Lusovcev B. Flegerič, ki mu je ob pozni uri, čeprav je bil krepko Bakha počastil, gladko recitiral prizor z velikanom Adamastorjem, češ: „To sem pred leti ponašil." V tisku jih dosihdob nisem zasledil. Sam sem predočil Camoesa ob rojstni štiristoletnici v LZ, 1925, kjer sem ponašil 11 osmeric iz Lusiad II, 30.—41., razen tega pet ljubavnih sonetov in pesem A uma cativa chamada Barbara. Na te stvari je opomnil dr. Leben v LZ, 1930, str. 11. Dva soneta z uvodom je prinesel Gledališki list 1924/1925., št. 15. Za današnjo priliko sem presadil na naša tla še dva soneta, ki v nekaterih cvetnikih nosita naslov Despedida, oziroma Amor. Slo v o. Oj ti, moj tožno sladki sen življenja, ki te bilo je zgolj sočutje milo, naj ljudstvo tebe vedno bi slavilo, dokler na zemlji bo kaj koprnenja! Ti komaj si vzešla, blesteča tenja, in tvoje sonce svet je ožarilo, pa že usoda ti napravi silo, ki zoper njo zaman se vsakdo vzpenja. Ti veš, kako so v neprestanem joku mi solzni viri iz oči polzeli in strinjali v širokem se potoku. In priča jadnemu bila si stoku: plameni ognja v njem bi zledeneli, da pogubljenci bi se razihteli. Ljubezen. Ljubav je ogenj, ki nevidno tli; neznana rana, ki ne da miru ti; ugodje, ki svoj konec blizu sluti; gorje, ki nezaznavno te greni. Hlepenje, ki se sito ne umiri; samota ob najbolj obljudeni minuti; dovoijnost, ki se nedovoljna čuti; ubožnejša, čimbolj se bogati. Iz svoje volje se v verige vklepa, zmagalčeve zmagalce sluša slepa, je zvesta mu, kdor zoper nas gre v boj. Kako pač v umrljiva srca naša nje žar ubrano skladje naj prinaša, ko vsa nesložna sama je s seboj? 35* Epski umotvor Camoesov sem označil v tem mesečniku že na omenjenem mestu. Danes naj prepišem iz Lusiad le osmerico, kjer popisuje slovansko Evropo: Entre este mar e o Tanais vive estranha Gente, Ruthenos, Moscos e Livonios, Sarmatas outro tempo; e na montanha Hercyna, os Marcomanos sao Polonios Sujeitos ao imperio de Alemanha Sao Saxones, Bohemios e Pannonios, E outras varias nacres que o Rheno frio Lava, e o Danubio, Amasis e Albis rio. Zatem se vrsti Balkan, Dalmacija itd. V 17. stoletju je bilo kakor gob pesnikov, ki so hoteli s svojimi epi posnemati ali celo zatemniti Lusiade. Na drugi strani pa se je razbohotil španski vpliv: gongorizem — prisiljenost in pačenje. Vendar se da zbrati zvežčič pristnih umotvorov iz te dobe. Prvak med njimi, obenem najboljši portugalski prozaik 17. stol., Fr. Manuel de Mello (1608—1666) je v svojem burnem življenju našel časa, da je spravil v svet nekaj pesniških zbirk, kjer je marsikaj dobrega, kakor pravi njegov životopisec profesor Edgar Prestage (Esbo^o biographico, Coimbra 1914). Kot dramatik je omenjen v Gledališkem listu z dne 4. novembra 1931. Ponašil sem Apologo da Morte. Povest o smrti. Ondan sem videl Smrt, kako brez dela pohajkuje nevidno sredi živih, in ponevedoma od starih, sivih oseba mnoga v njo se je zadela. Mladina, sama svojih sil vesela, sprehaja se obrazov neskrbljivih, nikjer med njimi ni ljudi pazljivih, medtem pa smrt jih s prstom je preštela. Meže zdaj sproži v trop njih pestrobojni. Zgreši. Ko vidim njen način nelepi, zavpijem: »Nehaj, kuga ljudomorna!" Okrene se in de: „Tako je v vojni. Če vi nasproti meni vsi ste slepi, naj sama jaz bom tu za vas pozorna?" Med pesnikinjami prvači Soror Violante do Ceo (1601 —1693) iz Lizbone. Tudi kot glasbenica je zgodaj zaslovela. Nad 60 let je prebila kot dominikanka v glavnem mestu. Poglavitna zbirka njenih umotvorov, Rythmas Varias (1646), je izšla v Rouenu, torej na Francoskem, kjer so malo let pozneje v Parizu zagledala beli dan tudi strastna Pisma neke 352 portugalske redovnice, od katerih je dr. Pavel Karlin prevedel dvoje in jih priobčil v praškem Razgledu (1924). Soror Maria do Ceo (1658—1753?) je bila blizu 80 let frančiškanka v Lizboni, kjer je objavila nekoliko snopičev v verzih, a le tu pa tam brez narejene preproščine. Izbor iz obeh imenovanih poetes je nedavno oskrbel dr. Mendes dos Remedios. Domingos dos Reis Quita (1728—1770), brivec — kakor gaskonski felibre ali „bukovnik" Jasmin —, je zlagal izredno mehke stihe. Z njegovim sonetom o lizbonskem potresu se one tri slovenske ljudske pesmi (Žis, 25. decembra 1932.) v stilistični dovršenosti nikakor ne morejo kosati. Njegovo tragedijo Ines de Castro je poangležil B. Thompson leta 1800. Antonio Diniz da Cruz e Silva (1731 —1799) iz Lizbone, odvetnik, pozneje pri najvišjem sodišču v Rio de Janeiru, je pri sodobnikih slovel po svojih pindarskih odah. Za obnovitev prepadajoče književnosti je med drugimi ustanovil akademsko društvo „novo Arkadi jo" (Arcadia Ulyssiponense). Stalnejšo vrednost ima pa njegov heroikomicni ep „0 Hyssope" (Kropilo), ki se je v prejšnjem stoletju štirikrat ponatisnil v Parizu kot enačica Boileaujevemu „Lutrinu" ter izšel tudi v prevodu z naslovom „Le Goupillon". i Joao Xavier de Mattos (t 1789) je danes malo znan, a njegove Rimas (1827) vsebujejo še nekaj prikupnih poezij. Pedro Antonio Correa Garcao (1724—1772) iz Lizbone, mimogrede odvetnik, je bil vodilni duh prej omenjene Arkadije. Polet in izbran izraz razodevata zlasti Cantata de Dido in Assemblea ou Partida. Njegova dela so se tiskala v Lizboni, Rio de Janeiru in Rimu. Radi ničeve obdolžitve ga je markiz Pombal dal zapreti v ječo, kjer je umrl čez leto dni. Nicolau Tolentino de Almeida (1741 —1811), Lizbonec, je dobrodušen satirik, ki je v prvi vrsti gojil quintilhas, dobro zastopane v njegovih zbranih spisih, Obras Completas (1861). Nekoč so ga prosili, naj si izbere enega izmed dveh sonetov: prečital je samo prvega, izvolil pa drugega. S tem je pokazal, kako težko je zasnovati dober sonet. Od njegovih dveh sonetov v antologiji sem prebral prvega in sklenil prevesti drugega. Takole se mi je obnesel: Ko sem pognal ki j use na pašo. Le hodi, kleka mršava, po polji in svobodno po tratinah se pasi, dokler se pasja tropa ne oglasi, češ, da ti paše tamkaj ne dovoli. In v znamenje sočutne moje boli — to sedlo, kras med tvojimi okrasi, i 3 353 ko so bili še zate lepši časi — zdaj prazno bo viselo tu na goli. Pogini v miru! Pločo ti postavim, kadar denarja v skrinji bo do vrha, in tak napis ti za spomin napravim: „Tukaj počiva najzvestejša mrha, ki bi prav res bila služila večno, da ni od glada guznila nesrečno." Marquesca de Atoma, rojena pred lizbonskim potresom, je živela dolgo v vladi Marije da Gloria, je bila jako naobražena ter je napisala mnogo več verzov ko priletni slavni Francisco Manuel do Nascimento, bolje poznan pod arkadijskim imenom Filinto Elysio. Ob neki Filintovi odi je Garrett kliknil: „Kaj se more pri Pindaru meriti s tem?" in hitro povejmo, da ni ničesar, kajti kdo bi primerjal vrabca z orlom ali z zvezdo? Nekaj pa ima Filinto: gladek izraz in veren posnetek ljudskih šeg in navad. Drugo polovico 18. stoletja je izpolnilo pesniško tekmovanje med bivšim menihom Macedom in Bocagem. Zagrenjeni Jose Agostinho de Macedo — tako se je bila razpasla galomanija in oslabela narodna samozavest — si je upal grditi največjega portugalskega genija, trdeč v svojem epu „0 Oriente", da je Camoes samo hodil na posodo k prejšnjim Italijanom in Špancem. Manuel Maria de Barbosa du Bocage (1765 do 1805) je z dvanajsterico tovarišev ustanovil novo akademijo „Nova (Secunda) Arcadia". Njegove idile, basni, epigrami, posebno pa soneti spadajo med najlepše umotvore v portugalščini. Na pobudo svojih sodobnikov pa je, žal, preveč improviziral. Zato se ni mogel v svojem kratkem življenju približati popolnosti velikega vzornika Camoesa, ki mu je bil vedno na umu. Za zgled njegovega ustvarjanja sem izbral soneta A decadencia do imperio portugues na Asia in A Camoes. Kot bivši poročnik v Indiji, ki je pozneje zbežal na Makao, odkoder so ga izpustili domov, je bridko občutil: Razpad portugalskega imperija v Aziji. Na tleh leži na vzhodu naš emporij, ki za sinove ga z močjo železa priboril od sabajskega bil kneza Alfons, junak, da še sam Mart ni gor j i. Sedaj je padla Goa, strah v starini Malajcem verolomnim, Malabarom ničemurnim in drugim vsem barbarom. Kje vaš je bojni žar, o Luzov sini! 354 O vek herojev, slave ponosite, možje, ki — davno mrtvi — še živite in boste še v zavesti ljudski pozni! O Castro močni, Albuquerque grozni, Meneses, tisoč drugih, osvetite krivico usode zoper nas srdite. Camoesu. Camoes, veliki Camoes, podobna nezgoda naju vedno je lovila, enako sva se z doma poslovila, pošast napadla naju slično zlobna. Ob Gangu tebe, mene je turobna pestila stiska in okrutna sila, ljubezen tugo nama je delila in sama razočaranja tesnobna. Posmeh kot ti bil trde sem usode, in rad zato ušel bi zemski ječi, ker v grobu pokoj neskaljen mi bode. Ti vzor si moj... A žal, to moram reči: če te posnemam v bedi in nesreči, te ne v darovih matere prirode! Med uspelimi soneti so še: Ines de Castro; Despedidas ao Tejo (Slovo Tagu in Uliseji, t. j. Lizboni), Contricao (Kesanje). Radi puntarskih in brezbožnih spisov — tako čitam v Brockhauso-vem Konversations-Lexikonu, 1901 — so ga vrgli v ječo leta 1797., zlasti radi pesnitve „Verdades duras" (Bridke resnice). A naslednje leto je dobil svobodo* in službo v bakroreznici. Poleg tega se je moral obvezati, da bo prevajal dobra dela iz tujih slovstev. Tako je presadil Delille-ove „Jardins", Castelove „Plantes", Florianovo „Galathee" itd. Leta 1802. je prišel v preiskavo kot svobodnjak ali prostomaltar, kakor bi dejal Luka Jeran. Njegovi posnemovalci so krivi, ako je veljal kot početnik novega gongorizma, ki se je nazival elmanizem, po Barbosovem pesniškem imenu: Elmano Sadino. Od elmanistov je bil silno priljubljen nesrečni brazilski pesnik T. A. Gonzaga (1774—1810), ki je študiral v Coimbri na Portugalskem in bil tu sodnik, pozneje pa v brazilski krajini Minas Geraes. Kot arkadijec je nosil ime Dirceu ter je opeval Ma-rilijo v snopiču „Lyras". Zaradi domnevne udeležbe v zaroti je bil leta 1792. obsojen na desetletno bivanje v afriški naselbini Mozambiku. V 19. stoletju so osvobodilne vojne in politični prevrati tudi na Portugalskem okrepili narodno zavest. Mnogo pisateljev se je otreslo tujih vplivov. Zlasti je prenehala navada, da so pisali cesto v nedomacem 2,* 355 jeziku, n. pr. španskem. Medtem ko je jedki Macedo klical ogenj in žveplo z neba na svoje protivnike, sta Herculano in Almeida Garrett, ki sta šla zbog svoje svobodoumnosti na tuje, v Francijo in Anglijo, kjer se je osobito poslednji navzel romantičnega duha, pripravljala pot novi narodni literaturi. Visconde de Almeida Garrett (1799—1854) je vzbudil pozornost že v izgnanstvu, ko je v Parizu izdal leta 1825. domorodno pesnitev „Cam6e$", polno hrepenenja po sončni domačiji. S Herculanom je nastopal z liberalno armado 7500 mož, ki se je izkrcala blizu Mindella. Celih 20 let je imel tehtno vlogo kot diplomat, govornik, sodnik in politik. V književnosti je izpodbil tla psevdoklasicizmu ter uvedel romantiko iz Anglije in Francije. V prvi polovici 19. stoletja je vikont najboljši pesnik, dramatik in prozaist na Portugalskem. Kot satirik je zložil pesem „Dona Branca ou a conquista do Algarve", naperjen osobito proti meništvu. Zbral je obilo narodnih romanc pod naslovom „Xacaras". Najboljše njegove lirske kitice so v zvežčiču „Folhas Cahidas" (Odpadlo listje). Sicer je strasten, a zdi se mi nekam enoličen in prečutljiv. Za vzorec sem presadil kitice „Os cinco sentidos", čeprav mi je prva in druga vrstica delala nekaj preglavice z rimo na začetku in na koncu. Petero čutov. O, krasne so, dobro vem, zvezde prejasne, nešteti odtenki iskre se med cveti: a zame ves mik in ves čar ta ugasne; v prirodi edina si ti dragotina za moje oči! Opojni zares so glasovi pokojni, žgoleči božansko skoz gaj zeleneči; zaman droboli skozi log mi prosojni slavič melodije: za mene je ni harmonije, kot, draga, si ti! Iztiha po zraku od cvetja se niha božansko kadilo v okolje poljansko; moj duh ga ne čuti, moj duh ga ne vdiha, krog mene vonjava, le ta podrhtava, ki po tebi dehti! In sadno to drevje nas vabi nasladno, nas kliče ko nektar, ko grozdje nas miče; a vse te dobrote srce mi ni gladno: nič drugega nočem, 356 poljubov le hočem, ki daješ jih ti! Zelena si, mehka od maha koprena, kdo ne bi z veseljem se zleknil po tebi? A meni le tista je sla zaželena, ko draga ročica pogladi mi lica, to znaš samo ti! Ob tebi, premila, vsa moja čutila so v eno se zlila, se v eno strnila, le tebe jaz čutim in čujem, po tebi jaz blazno vzdihujem, usoda ti moja, le zate živim, ko konec bo boja, za te dogorim! (Dalje prihodnjič.) OBZORNIK SLOVSTVO IN DRU2BA Ne spadam med tiste, ki spletajo pesnikom in umetnikom nadzemske gloriole okrog glav. Vsak pesnik je človek — in če bi to preprosto misel povedal narobe: vsak človek je pesnik — bi bilo to najbrž tudi prav. Vsa skrivnost poezije in umetnosti, vse njeno veliko, visoko poslanstvo v narodu, v družbi, v človeštvu je mogoče pač samo zavoljo nekega naivnega, nebogljenega čuta, ki dremlje v meni, v tebi in v slednjem človeku pod solncem. Nam ljudem ni do tega, da bi vse svoje življenje počeli samo hudo resne, koristne, razumne reči; v nas ljudeh bo najbrž zmerom ostalo nekaj elementarnega nagona, da bi se kdaj pa kdaj spontano, brezumno razigrali in razživeli iz našega zadnjega, najmanj pojmljivega dna — in od vse te čudežne luči, ki se bo vekomaj prižigala ob izživljanju tega nagona, od vse te čudežne luči bo vekomaj sijal ves čar umetnosti in poezije. Človek je velika, silna stvar, človek je brez dvoma največja, najsilnejsa stvar, kar jih sploh je. Vse, kar je sveta, vse stvari, ki so in ki niso — vse je pretehtal in premeril, vse je spoznal in dognal. Ena sama stvar mu bo najbrž do konca ostala zastrta: on sam. Nihče danes še ne more slutiti, kakšne do neba segajoče triumfe bo še človek dosegel na zemlji. Svet bo nosil na rokah in mu bo s svojim delom oblikoval obraz, zvezdam bo risal pot in smer. Toda o tem, kako se bo v telesih mater spočenjal in kako se bo rodil iz njih, o tem, kako bo življenje na tihem, na skrivnem gorelo in do-gorevalo v njem, o tem, kako bo nazadnje umrl — o vsem tem človek najbrž nikoli ne bo imel ne zadnjega spoznanja ne zadnje besede. Naj bodo potolazeni vsi spoznavavci tega sveta: njihov posel ne bo nikoli do konca opravljen, zmerom bo še nekaj stvari, da bo njihovo iskanje moralo kloniti pred njimi, zmerom bo še nekaj vrat, da bo človeško spoznanje zaman trkalo nanja. Zmerom bo na svetu še malo prostora za poezijo. Nikoli mi ne pojde iz spomina pesem črnih drvarjev iz Afrike, narodna pesem afriških črncev o kači mocassin. Pred leti sem jo čital nekje in misel, ki 357 IZ PORTUGALSKEGA PESNIŠTVA A. DEBELJAK A. Feliciano de Castilho (1800—1875) iz Lizbone, slep od šestega leta, je zložil obilo pesmi in mnogo prevajal v klasično čistem slogu. Po' Garrettovi smrti je stal na čelu sodobnega portugalskega pesništva, dokler ga ni coimbrska šola brezobzirno pahnila s prestola leta 1865. Njegova „Obras Completas" obsegajo osem snopičev (Lisboa, 1903 —1910). V sapfiških kiticah „Vir ljubezni" poje med drugim: Ako bi Majin sin, lahkonogi Merkur, z novimi strunami okrasil mojo liro in če bi mojemu glasu nove zvoke ustvarili valovi nimfe Aganipe (t. j. druge Hipokrene), potem bi opeval plemenito kamenje, po katerem so že sledovi Inesine krvi: entam celebraria os nobres seixos onde o sangue de Ines o tempo adora, onde o sangue de Ines inda hoje arranca o pranto a amor e as ninfas. Alexandre Herculano e Araujo (1810—1877) iz Lizbone, največji portugalski moderni zgodovinar, je izjavil, da je bil pesnik do svojega 25. leta. Njegove pesnitve so udarile na struno*, ki je na čuden način dotlej na Portugalskem malo zvenela: religiozna. Herculanove „Poesias" ne bodo pogrešale čitateljev, saj jih preveva biblijska vnema in iskrenost. Po vseh cvetoberih menda ponatiskujejo dolgi pesnitvi A cruz mutilada in A Tempestade. Iz te nekaj vrstic: Oh tempestade! Eu te saudo, oh nume, da natureza aCoite (bič)! Tu guias os vulcoes, do mar princesa, e e teu vestido a noite! Torvo o oceano vai: qual dobre soa fragor da tempestade, psalmo de mortos, que retumba ao longe, grito da eternidade! Cela jata je bila Garrettovih posnemalcev, ki so osladno brenkali o smrti, jesenskem listju, mesečini. Najbolj nadarjen med temi je bil morda Joao de Lemos (1819—1889). Eno samo zbirko „Poesias" je pa izdal Soares dos Passos (1826 do 1870): himna O Firmamento je izvrstna pesnitev, nekaj več ko metafizičen „tour de force". Evo nekaj uvodnih stihov: 443 Gloria a Deus! Eis aberto o livro imenso, o livro do infinito, onde em mil letras de fulgor intenso seu nome adoro escrito ... Na Pirenejskem polotoku je ime Mendes močno razširjeno1: odondod izvira tudi francoski književnik C. Mendes. Eden njih, Jose da Silva Mendes-Leal (1818—1886) iz Lizbone, je bil državnik in član znanstvene akademije. Ostavil je dokaj romanov in nad 60 dram. Odlikoval se je tudi v baladi in liriki. Poznam pa le pesnitev „Črni prapor", O pavilhao negro, zloženo v raznih merilih, kjer drhti slavna portugalska preteklost, a tudi francoska sodobnost. Toda prapor zavojevalne Francije po njegovem ni več trobojnica, temveč zastava, črna od suženjske barve: negro da cor dos escravos, e da cor da escravidao! In potomstvo bo obžalovalo, da stopa Francija v taki temini med narodi: O futuro ha-de chorar que de escuro marche a Franfa entre as nacoes. Med romantičnimi bardi se upošteva Gomes de Amorim (1827 do 1891) iz Avelomara. V mladosti je kupčeval po Braziliji, koder je spoznal jezik in šege pragozdovnikov, kar je kasneje izrabil v romanih in dramah. Vrnivši se v domovino (1846), se je poznejši konservator muzeja pomorskih starin navdušil ob prevratu leta 1848. O tem pričajo pesmi „Garibaldi", „A queda de Hungria" (Razpad Ogrske). Mnogo njegovih iger sta pofrancozila Denis in Rochon. Kratek primer njegovega socialnega čuvstvovanja: Hrepenenje po pravici. (Odlomek.) Ah, kaka žeja sredi pušče prostrane me žge, premili Bog! Razjeda me od zore rane in že se niža noč naokrog! Naj tožno zrem plamenečo stran zahoda, kjer vsak dan kolobar se zlat pogreza, dokler ne stre se mi posoda, iz ktere dahne zadnji vzdih v nepovrat? Naj vedno za Pepelko iztegam roke, 444 v taiste potopljen skrbi, izmlada vse do starosti globoke vprašujem naj ljudi, je li uboga Izobčenka še živa, a da nikdar ne dospem do nje? Kdo more mi reči, kod sedaj prebiva, v palači, templju, v jami, vrh gore? Da dušo kdaj mi sveži mir objame, bom li ugasil za trenutek vsaj v tvojem viru, Pravica, plamen, ki pali me vekomaj? Med romantike sodi tudi Thomaz Ribeiro (1831—1901), minister za kolonialne zadeve, nazadnje poslanik v Braziliji. Ta najljubši Castilhov učenec je zaslovel pol stoletja pred svojo smrtjo, ko> je dal na svetlo domoljubno romantično pesnitev v mnogovrstnem merilu: D. Jayme. V uvodnih 15 osrnericah (oitavas) na Portugal, evropski vrt na morskem bregu (jardin da Europa a beira-mar plantado), se je najbolje izkazal. Samo eno osmerico za pokušnjo: O Domovina, krasna hči pomladi, bogata žena s polji in vrtovi, povej ljudem, ki zabijo preradi, kako so jih učili nje sinovi! Te kdo prezira v tvoji borni halji? Posmej se niču, ki sam sebe hvali! Iz iste knjige je vzet naslednji odlomek, ki se po šolskih čitankah po-natiskuje z naslovom Bencaes (Blagoslavljanje). Pri nas pa naj se zove: Siromakova pesem. (Odlomek.) Pozdravljeno mi, sonce, dobrotljiva svetlost, ti halja siromaku, ki ni nikomur gost, svetilnik, ki svetlobo razlivaš brez meja. po solznem oceanu, kjer človek trepeta! Pozdravljena mi, voda, kristalno bistri vir, nikomur se ne vzkratiš nikoli in nikjer! Pozdravljena še hosta, goricam črn okras, ubožec v tebi najde netiva slednji čas! Pozdravljena, grivina in ti zeleni kraj, tu raj je za pastirje, tu rajajo svoj raj! Pozdravljene, ve ptice, v okrilju senčnih vej, ki pojete ratarju prijateljsko vselej! 445 Pozdravljeno, nebo mi in višnjevi lazur, ubožcu se nasmihaš ob molku vedrih ur! Pozdravljena, cerkvica ponosna sredi hiš, saj hostijo ti čuvaš in Rešenikov križ! Pozdravljene dišave, ki jih razliva cvet, da čuti manj težave v ledinah kmetski svet, pozdravljen po grmovih, ti črni zreli plod, ovčar te rad užije, ko pot ga vodi tod! Potem še tebe, vetrič, lepo pozdravil bom, saj s perutnico svojo pobožaš slednji dom, hladiš na hišnem pragu ti ličeca mladenk, da jim odseda delo uspešno se pletenk! Proslavljam tudi tebe, počitek sredi dne, ko delavci vsi trudni ob kladivu leže. In tebe, ki ob cesti razcvetaš se, jasmin, da cvet pri tebi vzame si potnik za spomin! Otožno je hoditi po svetu čisto sam, prijatelj pa sočuten zaklad je velik nam. Ah kakšna sreča zate, če oče še živi, še večja pa, če mati s teboj deli skrbi! Antonio Duarte Gomes Leal (1849—1921) se Je rodil, je živel in umrl v Lizboni. Mnogo njegovih stihov je satiričnih, toda cesto je pokazal nežno čuvstvo. Najbolj slujeta dve knjigi: Claridades do> Sul (Južni sijaj, 1875) in Anti-Cristo (1884). Historia de Jesus vsebuje legendo O rouxinol do Calvario ali po naše: Slavec na Kalvariji. Ko Jezus naš je na Golgoti trpel, vso noč mu je na križu slavček pel. Vojaštvo zagorelo se je čudilo: „Odkod prihaja petje to premilo?" Kot da jih je presunil bolesti meč, glavo priklanjajo lilije ihteč! Vse toži: kocke, halja, venec iz trna, stezice, gobe, noč toguje črna. Močni in šibki tarnajo, žeblji celo so v križu vztrepetali vsi. Obstale zvezde v prostranstvu brez kraja, še straža bolj počasi se sprehaja. Nemir prešinja vse ljudi okrog, Rimljanom pade sulica iz rok. Ljubezni spev še dolgo ne presahne. Ptič pa zleti, ko Jezus dušo izdahne! 446 V nobeno strujo, tudi ne v coimbrsko šolo, ki so1 jo ustanovili visoko-šolci leta 1865. v svojem navdušenju za nemško filozofijo in francoski humanitarizem, ne spada najsamorodnejši portugalski skald v drugi polovici 19. stoletja: Joao de Deus Ramos Nogueira (1830—1896). Celoten zbornik Campo de Flores je izšel 1893. Izvrsten izbor je leta 1921. priredil g. A. Lopes Vieira: Livro de Amor. Posebno so mu uspevale očarljive štirivrstičnice, take kot narodne „cantigas", kakršnih so po svetovni vojni natisnili na tisoče. „Na campa de Anthero de Quental" je nagrobni napis pesniku: Malenkost tu leži, ne jaz, pod rušo: Ostal sem žarek, prejšnja luč prelepa, ki smrt ji vsakokrat povrne dušo, ko zemlji da nazaj, kar jo oklepa. Pa še tale utrinek, posvečen ponižanim in razžaljenim: Beda. Že mrka noč se je storila. Tedaj pa de otrok: „Kar tule bova prenočila, stopiva pod oblok." In slepa starka v bedi kruti od let vsa sključena veselje mahoma začuti, čeprav je zmučena. Tačas velika psa pred vrati na glas zalajata, prestrašena z otrokom mati naprej odhajata. Pred njima je še dolga dalja. A kam bi šla domov? Na tisti grad, ki sprejme kralja, ko pride sem na lov! In dete, ki je za vodnika, oglasi se rekoč: „Pred nama vrata so velika, kar tu prebijva noč." „Pa psi...?" nasmeh grenak utrne zdaj materi se z lic. »Naprej odtod!" se v mrak razgrne osorne straže klic. 447 Tako se jima je podrla vsa nada in ves up, ob cesti haljo sta sprostrla in legla sta na kup. Julio Diniz, ali s pravim imenom Joaquim Guilherme Gomes Coelho (1839—1871), iz Oporta je zarana dosegel uspeh s svojimi romani. V teh je vpletel mnogo pesmi, ki so se natisnile po njegovi smrti z naslovom Poesias. Anthero de Quental (1842—1891), doma z Azorov (Ponta Delgada, isto ko P. Sottile pri Trstu, pri Omišlju pravijo: Tanka Punta, oziroma Ostri Rat; opis in sliko glej Zis 11. IX. 1932, str. 259. in 260.), je najprej gojil filozofijo, pozneje poezijo. Bil je prvak v coimbrski skupini. Njegovi mojstrski soneti so prežeti z vedro lučjo, po kateri je Quental vse-kdar hrepenel. Kako ga je označil Joao de Deus, smo- videli malo prej. Sonete je ponemčil S torek leta 1887. nekatere poangležil prof. Prestage: Sixty-four Sonnets (1894), druge pa prof. Morley: Sonnets and Poems of Anthero de Quental (1922). Za zdaj imamo v slovenski predelavi dva: O Palacio da Ventura in Mors-Amor. Palača Sreče. V snu blodim klativitez hrepeneče po pušči v soncu jarkem, v temni noči in paladin ljubezni v želji žgoči bi našel rad ukleti dvorec sreče. V naporu noga se mi opoteče, že meč je strt, oklep nato še poči; tedaj pa, glej, v poslednji svoji moči ugledam grad, lepote vzor največe. Na vrata bijem in zavpijem v upu: »Odprite se, o vrata, zunaj čaka, sirota, razdedinjen potepuh!" Odpro se zlata vrata v glasnem hrupu. Ko vstopim, duša v boli mi zaplaka: le mrak tu najdem, molk in mrzel puh! Mors-Amor. Ko noč gosti se po zatopu sonca, v snu cesto čujem konja, ki cepta ko blisk prek čudnih potov in steza s topotom neugnanega skakonca. 448 Iz kterih divjih, divnih dežela podi se, da v skokotu tem brez konca ves mrk in vzoren zdi se z leskom bronca, ko v groznem dihu griva mu vihra? Jahač, ki v stas je videti železen, v obraz pa miren, močen korenjak, oklep blešči ko zvezda se pri zvezdi — žival to redko brez bojazni jezdi... »Hej, jaz sem Smrt", de mračni sedlenjak, jahač odgovori: „Jaz pa Ljubezen." Theophilo Braga (1843—I9Z4)> čigar prva zbirka stihov je zagledala beli dan, ko mu je bilo 16 let, je žrtvoval lahkokrilo Muzo na žrtveniku pozitivizma. Potem pa je pripravljal pot Comte-ovemu sistemu. Rahlo satiro sta gojila Bulhao Pato („Paquita") in Joao Penha kakor prej omenjeni Gomes Leal. Antonio Candido Goncalves Crespo (1846—1883) se je rodil v Rio de Janeiru, se učil v Coimbri in postal glava portugalskim parnasov-cem ... V Lizboni in pa krajini Algarvi se pogosto opaža dotok črne krvi, saj v 16. stoletju so uvažali po 10.000 do 12.000 zamorcev v prestolnico, zlasti pa se je priselilo1 dosti mešancev iz Brazilije — tako piše velika Larousse-ova enciklopedija. Crespo> — pri nas bi mu rekli Koder — se na slikah zdi tak mešanec. Pa naj bo tak ali ne, v njegovih gladkih kiticah drhti čuvstvo, n. pr. v Algem (Nekdo), kjer opeva svojo mater. Njegove Obras Completas (1913) naj nas v naslednjem primeru povedo v eksotične dežele. Opoldanski spance k. V viseči mreži, ki jo Črnec niha ko zibko, kreolka je zaspala vznak; prijeten hlad v obraz lepoti diha, saj sužna ji s pahljačo bije v zrak. In senca pisana krog nje se giblje, nad njo v vrhovih bambus šelesti. Pokojno se kreolka v spanju ziblje in goli laket mično ji blesti. Iz mrežnice kipe vonjave žive ... Zamorcu dlan obstane kratek hip, oči se zastrme mu poželjive v telo prelestno, čisto in brez hib. 29 449 Med debli v mrežnici mladenka spava, na rahlo vzdiha, tiho se smehlja, med tem ko majhna opica vreščava po pestri rogožini kopitlja. Gospodarici zganeta se nedri: morda mrmra v nejasnem svojem snu popevko tožno, ki jo v noči vedri naselnik poje daleč od domu. Na novo mreža v zraku se zamaje. Dekle še spi: tam daleč iz ograd jetnikov črnih pesem trepetaje oglasi se, turoben jek brez nad. Dovolj!... Pustite, naj v vonjivi mreži pokojno sniva in uživa raj. Zamorec, mirno zibaj! sužna, streži pozorno ji, obzirno jo pahljaj! Igraj po drevju, veter, se brez šuma, naj, ptiči, peti se vam ne mudi, in tvornica, nikar ne delaj hruma, da krasotica se ne prebudi! Antonio Nobre (1867—1900) je pokazal individualnost in globok smisel za ritem v zbirki So (1892), ki je napravila močan vtis na Portugalskem. Po njegovi smrti so prijatelji izdali še snopič Despedidas (1902). Vsaka antologija prinaša sonet Ao cahir das folhas. Guilberme Braga, čigar Heras e Violetas (Bršljan in vijolice) se pogostokrat omenjajo, se je okrenil v politiko. Njegovo umetnost naj ponazori naslednje Mrtvo dete. Poslednji žarki na obzorju, skoraj sonce zdrkne v zatop----------- Z otrokom mrvim v krilu ob morju otožna žena gre na pokop! Rdeče oči v mrlička upira, iz njih ji kapajo solze in s krikom, ki v srce prodira, obupana toži svoje gorje: »Zakaj ta neskončna bolečina? Kako sem se pregrešila, o Bog, da od srca mi trgaš sina, mi nemilo jemlješ ga iz rok? 450 Če ptičke razkoplje zlobna sila, nikdar ne bo jim več domek cel... Ah, da napolni se gomila, naj mar izprazni se zibel! Med njegovimi vrstniki so: M. D. de Almeida, Ramos Coelho, Antonio Feijo, Christovam Aires, Silva Gaio (»Mondego", 1900) in poleg drugih Joaquim de Araup, ki je splete! sonet: Orlovsko gnezdo. Stoji ob morskem bregu vrh pečine starinski grad, sedaj že opuščen, in kot v oporo mu bršljan zelen oklenil je razpokane zidine. Tod gledal svet je nekdaj paladine, tu grob je njih sedaj. In piš leden, sovražna sapa brije preko sten, da bi posula grad v morja globine. A preden tisti črni dan napoči, smel orel plete gnezdo si na ploči v gotovo smrt obsojene trdnjave, obrača naokrog oči zvedave, bedeč ob tožni in pobožni raki, kjer oblega omizja spe junaki. Močna osebnost je Abilio Manuel Guerra Junqueiro (1850—1923), ki je sijajno nastopil svojo pisateljsko pot leta 1892. z zbirko Os Simples, a je vobče malo gojil poezijo. V politiki je bil prekucuh in anti-klerikalen, a se je pred koncem pobogal s Cerkvijo. Leta 1911. je bil pooblaščeni portugalski minister v Švici, nato se je umaknil z javnega torišča. Ta Hugojev učenec, eden največjih modernih latinskih pesnikov, ni brez izvirnosti, drobec njegovih umotvorov ostane nesmrten. V naslednjem podajem prizor A caminho, ki bi mu smel za geslo pripisati Prešernove besede: Tak se zažene, se pozneje ustavi mladenič... Na p o t ui. April, ob jutrnjem svitu gre po obsejanem bregu, skozi pašnike, oljičje in cvetoče mandljeve nasade mlad plavolas popotnik nedolžnih oči, zamaknjenih v sijaj zvezde danice. Poljedelec (devetdesetih let, golorok): O mladi gospod, ki vam v očeh se sveti nada, mogoče ste namenjeni v oddaljen kraj? Popotnik: Po svetu grem ... 29* 451 Poljedelec : A brez oklepa in brez bata? O mladi gospod, ki vam v očeh se sveti nada, siromašni, ubogi pridete nazaj. Starka (malo pozneje): O gospod, ki so vam lica tako mlada, na takšno pot ženo skrbi vas ali kaj? Popotnik: Pošasti bom lovil, pobijal kačo, gada . .. Starka: O gospod, ki so vam lica tako mlada, pazite, da vas ne raztrga zmaj! Mlada seljanka: Očarane oči so mladega gospoda! Mar greste radi hlada skozi vrt sedaj? Popotnik : Le gledat, kaj nagoda pravi, kaj usoda. Seljanka: Zamaknjene oči so mladega gospoda. Da bi ga črni čarodeji, Bog ne daj! P a s t i r i c a (malo dalje): Kako gospodu svetijo oči se mlade in govore, da misli na ženitni raj .. . Popotnik : Le demante bom delal, zbiral bom zaklade .. . P a s t i r i c a : Kako gospodu svetijo oči se mlade, samo da v gozdu ga ne bi tolovaj! P ro s j ak : Gospodove oči zares so lesketave, bleščijo se ko sonca sam sijaj. Popotnik: Svetove bom odkril, dobil časti in slave. P r o s j a k : Gospod, ki vam oči so tak bleščave, prah vise sega kakor morski hrušč kedaj. Danica: O stvor, ki se ti pogled sinje je raznetil, v pekel da z doma mirnega ne šel bi vsaj! Popotnik (gine v daljavi): Po slabih potih kamenje si bom razcvetil! V očeh mi zvezde žar bo dregetal in svetil, obkrožal ustne mi detinski bo smehljaj! Eugenio de Castro, rojen leta 1867., profesor na univerzi v Coimbri, je osnoval portugalsko simbolistično šolo. „Poesias Escolhidas" (1902). V novejših snopičih uspešno uporablja gnomski način, kakršnega je gojil Sa de Miranda. Mojster je v ljudskih štirivrstičnicah. Kratek primer naj ponazori njegov slog: Madrigal. Nebesa velika je Bog ustvaril... Da bi razjasnil zemski mrak, vesoljstvu je nebeški ta veščak potem tri sonca še podaril. Po nebu eno zdaj blešči. A drugi dve, o cvetka koprneča, življenju mojemu sta luč in sreča, saj veš — to tvoje so oči! Joaquim Teixeira de Pascoaes, rojen leta 1877., se ne prilega anto-logistu, saj se je najbolj uveljavil v dolgih pesnitvah, n. pr. Maranas (1911), polnih ljubezni do prirode in zvočnega izražanja. Posebno slovijo zbirke Sempre (1897), Terra prohibida (1899) in AsSombras (1907). Za izpremembo podajem zopet enkrat izvirnik s poskusom prepesnitve. C a n 9 a o h u m i 1 d e. Brisa de Abril, todo perfume, etereo nume contigo vai! Pedrinha humilde no chao perdida do sol ferida e uma estrela. Negra ramagem o ceo tocando vai-se pintando de azul celeste. Skromna popevka. Sapica majska, sama vonjava božansko sanjava veje s teboj! Kamenček skromni, zgubljen na ravnini, v sončni jasnini resnična si zvezda. Mračno listovje v nebesa štrleče se čisto prevleče z azurom nebeškim. 453 Gota de orvalho Kapljica rose tremeluzindo, trepetajoče, tens o sol rindo sonce smejoče dentro de ti! v sebi imaš! Humildes cousas Stvarca pohlevna, que ninguem olha: ki nikogar ne mika, raminho ou folha veja, brstika, au grao de area: zrno peščeno: tendes o encanto v vas je neskončna mais que divino čarobnost, milina, que o Deus Menino od Božjega sina achou na terra. poslana na zemljo. (Konec prihodnjič.) OBZORNIK KRIZA RODBINE IN ZAHTEVKI EVGENIKE En zarod poganja — prerojen, ves nov .. . V. Vodnik, iSii. Beseda »kriza" je grškega izvora ter pomeni odločitev ali jasneje rečeno: odločilni moment. Vsak organizem (naše telo, oblike kulturnega življenja, na primer gospodarstvo) lahko pride v teku svojega razvoja do nekakega razdobja, hočem reči do točke, na kateri ne more ostati. Kajti iz globljih, v bistvo stvari zakopanih razlogov se ima sedaj pokazati, ali nadaljnji razvoj krene kvišku, v „novo življenje", ali pa navzdol ter pomeni »začetek koncu", ki bo prej ali slej nujno prišel. Tu ali tam dana »kriza" (bolnik s težko pljučnico, ko se bliža zloslutni deveti dan, svetovna kriza v sodobnem gospodarstvu) torej sama po sebi še ni razlog za obupavanje, ampak le bolj svarilo (»signal"): bodite pripravljeni na vse, to je na obe možnosti: da organizem ali zmaga ali pa podleže. Tudi rodbinsko življenje prehaja danes v krizo. Pojavov, ki vedno glasneje pričajo o tem, ne more utajevati, komur so oči dane, da gleda in vidi, kar je. »Rodbina!" Odgovorov na vprašanje, kaj je rodbina, oziroma nje srčika, „zakon" (Ehe), čujemo kar na veliko. Oboje krajnikov utegne tu biti: z ene strani definicija, kakor jo podaja rimski jurist Modestin, češ, zakon je vkup-nost vsega življenja, združitev po božjih in človeških postavah (consortium omnis vitae, divini et humani juris communicatio) — a z druge sovjetsko na-ziranje, da rodbina umira in da je zakonsko življenje samo biološko fakt brez verskih, brez etičnih in celo brez pravnih temeljev.1 Kje je resnica? Ni dvoma, da je zakonska zveza organiziran način spolnega izživljanja, ki naj služi biološkemu procesu razplojevanja. Res, da zakonsko življenje 1 Gl. A. Maklecov, Ehe und Familie in Sowjetrussland, Hochland, 1930/31, 6. zv. 454 IZ PORTUGALSKEGA PESNIŠTVA A. DEBELJAK (Konec.) Affonso Lopes Vieira (* 1878), pisec že poslovenjenega romana o Amadisu, kjer vidim na platnicah nad 30 knjig oznanjenih, večina v vezani besedi, med prozo pa tudi Santo Antonio de Lisboa, jornada do Centenario (sv. Anton Padovanski je umrl 1231.), ume zlagati slastne muzikalne umetnine, lahne ko peresce, voljne in zvočne. Zajema v portugalski zgodovini, v morskih snoveh in pri poetih zlate portugalske dobe. Posebno pozornost zasluži zbirka Ilhas de Bruma (Megleni Otoki, 1917). Kot mladinski pesnik je jako konkreten. Vzemimo knjižico Canto In-fantil, iz katere je g. Pires de Lima pridno zajemal za svoje srednješolske čitanke. V pesmici A Nun'Alvares slavi junaka, ki je rešil Portugalce kastiljskega Leona, otel domovino v bitki pri Aljubarroti, kjer stoji danes mesto Batalha (t. j. Bitka); za vzorec prvi dve kitici: Grande Condestabre, Alma pura e bela, Vos, que nos salvastes Do Leao de Castela, Recebei as gracas E mais as merces De quem ama a Patria E e Portugues! Em Aljubarotta, Num dia de gloria, Salvais nossa Patria, Ganhando a vitoria. Belo cavaleiro, Alma pura e bela, Assim nos livrastes Do Leao de Castela. Sinos ao longe. Chegam de longe, vindas na aragem, imagens debeis de bronzes finos. E cristalinos pousam na aragem, na aragem vaga, finos e flebeis, como essas penas no ar serenas que o ar afaga so de ampara-las e suspende-las. Expiram longe, idas na aragem, imagens debeis de bronzes finos, de cousas flebeis. Zvonovi v daljavi. Iz dalje velike na klenkanju nežnem prihajajo slike od tankih broncev. Pa v klenkanju zvoncev, nestalnem in bežnem, ležijo kristalne, uborne, betežne kakor nadloge v zraku manj toge, saj vzduh jih objame, jih giblje in ziblje in pestuje rahlo. Zamirajo v dalji na klenkanja krilu podobe begotne iz tankih broncev, stvarce slabotne. 3>* 547 Antonio Correct de Oliveira (* 1880) se šteje med najbolj čitane portugalske žive pesnike. Omeniti hočem Auto du Fim do Dia (1900), Allivio de Tristes (1901), A Alma das Arvores, in poleg mnogoštevilnih drugih knjig še zadnjo: Job, misterij v štirih videnjih (1932). Naj navedem prvi dve kitici iz pesnitve: Moja dežela: Minha terra. Minha terra, quern me dera Minha terra, quem me dera ser humilde lavrador! ser um poeta afamado! Ter o pao de čada dia, Ter o sino de Camoes, ter a graCa do Senhor: andar nas naos embarcado: cavar-te com minhas maos mostrar as outras nacoes com caridade e amor. Portugal alevantado. Ko mi je leta 1928. g. R. F. Knapič poslal tri knjige svojega tovariša na filozofski fakulteti v Lizboni, to je Manoel de Sousa Pinto — na žalost se je vsa pošiljka izgubila —, mi je v pismu označil novo pisateljsko pokolenje kot anemično, brez enotne orientacije, nekaj še prežeto z razvratnimi težnjami onih prekucuhov, ki so bili pred 20 leti znani pod imenom „os vencidos da vida" (tisti, ki jih je življenje premagalo: Eca de Queiroz, Junqueiro, Ramalho Ortigao, Fialho de Almeida, vsi že umrli), a nekaj tudi že polno rekonstruktivnih idej, ki iščejo rešitve v starih plemenskih vrlinah, v katolicizmu, integralizmu: Manoel Ribeiro, Nuno de Montemor i. dr. Vse kaže, da ima naš rojak tu na umu predvsem prozaike. Kajti od štirih knjig, ki mi jih je poklonil duhovnik Nuno de Montemor, so trije romani. Ali vso njegovo prozo preveva pesniški duh. Med pesmimi zasluži omenitev O Cantico da Dor (Spev o bolečini), razglabljanje o problemu, ki so ga načeli že mnogi duhovi. Znan je Mussetov verz: Rien ne nous rend si grand qu'une grande douleur. St. Wyspiafiski („Weimar 1829") polaga Mickiewiczu v usta besede: Sveto mi je vse trpljenje, ki me ubija . . . Slično je zakrožil naš Medved: Jaz ljubim svojo dušno bol (DS 1908, 295). Za njim pa dr. L. Lenard v DS 1909: ~ ., , . . ' O tiha bol, srca kesanje verno, jaz ljubim tebe, ljubim neizmerno .. . Isti mesečnik omenja leta 1910. opredelbo bolečine iz Pregljeve „Roman-tike", prejšnje leto pa je tam razpravljal I. Stenar o trpljenju in smrti. Razen tega sem problem zasledil v Slovanu 1913 (387): ideja o boli kot viru radosti, ob Branimira Livadiča prireditvi legende o Amisu in Amilu. V Mladiki 1922 (kult. vestnik, 40): Zmisel bolesti in trpljenja; 1924 (150) Marija Kmetova: Nekaj besed o trpljenju; 1925 (14) dr. A. Brecelj: Živ- 548 ljenjski pomen in namen bolečine („0 ti živci!"). Večkrat v Času in drugih katoliških smotrah. O. Župančič je izpregovoril o trpljenju v Ljubljanskem Zvonu 1932 (515 in 516). Istega vprašanja se je Montemor dotaknil tudi v romanu „A paixao de uma religiosa", p. 44., in ga seveda razvozlal v krščanskem smislu. Višek je Montemor dosegel v pesniški zbirki „Amor de Deus e da Terra" (1925). V uvodu ga A. L. Vieira nazivlje z Bremondovim modernim izrazom: eden najčistejših portugalskih poetov. Njegovi ritmi mu zvene kot orgle ali verski korali. Novost te knjige, kakor razlaga avtor v dodatku, je to, da je rime in stopice opustil, jih nadomestil z besednim blagoglasjem in orientalskim paralelizmom misli. Torej je to prvi „verslibrist" v Luzitaniji. Za primer te svetopisemske vzporednosti sem si izbral naslednje vrstice iz „Himne na bolečino": Potem pa, mar ne vidiš, ako ne bi na svetu jokali, da bi bila to strašna nesreča, kakor če ne bi deževalo? Suho srce, kamor nikoli ne kane solza, je kakor zemlja, ki je nikdar pomočil ni dež. Izmed himen naj v celoti poslovenim eno krajših, Crucificado, pregled borbe portugalske zemlje za neodvisnost in procvit, od Viriata, zaščitnika luzitanske svobode nasproti Rimljanom, pa do naših dni. Križan! Portugal, moj Portugal, Portugal Dona Afonsa, vojujočega na dva glasa: na glas Viriatov ko poveljnik, na Ouriquejev ko branilec ... Portugal, moj Portugal, Portugal Dona Diniza, čudež našega plemena: dežela je bila ko sveta Izabela, cvetoča ko njeno krilo . .. Portugal, moj Portugal, Portugal Ivana Drugega, ponos naše rodovine, kjer kralj je bil ljudski in ljudstvo kraljevo . .. Tedaj pa, Zemlja moja, Apostol narodov je v tebi vstal. Moj dom, ti bil si Pavel morski, Pavel, ki razkriva narode. In da bi jih srečal in spreobrnil, si hodil po vodah kakor Nazarenec. In vračal si se na galejah, pokrit s palmami neznanih svetov. Kakor Jezusu v Betlehemu so ti podvrženi kralji dajali zlata in kadila, pa iz Rima ti je prišla neomejena Cezarjev oblast. A kralj je pozabil ljudstva, kakor Krista ostavil je Pilat. Duhovščina je postala trdosrčna kakor Kajfež, plemstvo kakor sinagoga. 549 In nad tri sto let ti je tvoj križev pot trpel. ko je Judež Pedro IV. postavil križ, na katerega so te pribili tujci. »Portugal, sam svoj gospod!" zapisali so na vrh. Poslej pa ležiš mi v grobnici, nad katero množice vadljajo za tuniko in usodo tvojo ... A, dragi Portugal, kakor Jezus, ki je vstal od mrtvih tretji dan, oživljen dvigneš se po treh pokolenjih spet. .. A tudi zunaj metropole ne molčijo portugalske Modrice. To vam razodeva T. Braga: Cantos populares do Archipelago Acoriano (1869) in med drugimi še „Mornas", kreolske pesmi z Zelenega rtiča, ki jih je zbral Eugenio Tavares (1932). Bell je vzel v svojo antologijo portugalskih verzov tudi dvoje osebnosti iz Galicije, severnozapadne španske pokrajine. Prva je Eduardo Pondal y Abente (1835—1917) iz Ponte-Cesa (Co-rufia), kjer je živel, kakor posnameš iz pesmice Retorno d'as Andurinas (Povratek lastavic), v očarljivi hišici „6 pe dos pinos escurecida". Na mah je zaslovel s pesnitvijo A Campana d'Anllons, Anllonski zvon. Tu se poslavlja od vsega domačega, ker odhaja obsojenec v oranske temnice v Afriki. Naj navedem konec v parafrazi in obenem v govorici iz okolice Sv. Jakoba Kompostelskega ali Gališkega, ki se nekajkrat omenja pri nas (Prešeren, Pregelj, Lavtižar): O nai de mi vida, Pa zbogom, draga mati, adios; adios meu pai; o j zbogom, očka moj; prenda de min querida, ne smem tu več ostati, adios, O miiia nai; preljuba, Bog s teboj; sombra dos meus abos, ti mojih dedov dom rio de Ponte-Ceso, in potok v mojem kraju pinal de Telia espeso, pa gosto smrečje v gaju, acordavos d'un preso v tem pomnite me raju, como el o fai de vos; kot jaz vas pomnil bom; campana d'Allons, anllonski zvon noites de luar, pa lunin svit lua que te pos vse naokrog detras do pinar; nad log razlit; adios ... adioos ... zdaj z vami Bog ... adiooos. pa Boog. Druga osebnost je Rosalia de Castro (1837—1885), ali Rosalia Castro de Murgufa, ki je s Pondalom stala na čelu sodobnemu gališkemu pesniškemu pokretu. Duhovno je bila ta prehodna pokrajina cela stoletja 55° tesno zvezana s poezijo gališko-portugalskih cancioneirov. Njena slava je z leti rasla in njene gališke popevke, ki bodo po večini ohranile trajno vrednost, so' v snopičih „Cantares Gallegos" (1863) in „Follas Novas" (1880), nedavno skupaj ponatisnjenih v Madridu. Njeni verzi so jako blagoglasni, kar sami pojo, n. pr. začetek one pesmi, ki nagovarja sapice, naj jo neso v rodni kraj: Airinos, airiiios aires, airifios de mina terra, airinos, airinos aires, airinos, levaime a ela! V isto dialektično skupino spada Avelino Rodriguez Elias: O Cantar dos Cantares, poemas galegos (1932), kakor je razvidno iz Lebesgueovih poročil v lanskem Mercure de France, Naj na kratko sklenem z Bellovo sodbo. Portugalsko pesništvo zadnjih 50 let se ponaša ne le z veliko raznovrstnostjo, temveč tudi z uspehom. Ako pa ni rodilo nobenega Pascolija ali Carduccija, gre to morda prej na rovaš pomanjkanju točnega šolanja, klasične vzgoje kakor pa nedostatku darovitosti. . . Marsikak novejši pesnik, parnasovec, oblako-hodec, dekadent, simbolist, je dosegel veliko stopnjo resnosti v svoji umetnosti, mnoge pesmi so tako prirodne in včasih očarljive, da je kritik razorožen. Material je zdrav, in če stopi iz meglenosti in napetolične besedičnosti v resničnost, v kmetsko življenje, v portugalsko okolje in njega obilno domače besedišče, utegne doseči presenetljive uspehe, kakor ponekod Guerra Junqueiro. Nemara bi pesniki pridobili, če bi se globlje seznanili z nelatinskimi slovstvi in s klasičnim portugalskim, grškim, rimskim. Na tej podlagi bi smeli upati, da v 20. stoletju napolnijo svoje kraljevski brušene steklenice s sladkim vonjem svoje dežele in z bistrim vinom luči in življenja. Pripomočki. Razen del, navedenih v Ljubljanskem Zvonu 1925 na koncu razprave o Camoesu in tu spotoma omenjenih, sem predvsem uporabil: The Oxford Book of Portuguese Verse XIIth Century — XXth Century, chosen bey Aubrey F.G.Bell, Oxford, at the Clarendon Press, 1925, XXX -f- 320, 8°. Aubrey F.G.Bell, Lyrics of Gil Vicente, 1925, p. 132. Obe knjigi mi je podaril avtor. — Manj so mi služile izdaje, ki mi jih je poslal Augusto C. Pires de Lima: Gil Vicente, Auto da Alma, Porto, 1926, p. 78, in petero srednješolskih čitank iz let 1929 do 1931. Enako mi je pokojni Achille Millien poklonil rokopisni zvežčič Poetes Por-tugais leta 1921., ko sem zbiral gradivo za doktorsko disertacijo o njem. 551