Glasilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Ljubljana, 22. maja 1997 & številka 18 A letnik 56 IŽ'1! kr« )<)' P? iU1 ija. ■o' jr- of' le- J«: ii" ,Vf z«' n« iČ« tn' iVi' iei’ |o' J0- i«' z? »V' pr' lil1 ;6|t ni' gospodarska ZBORNICA PONUJA ROKO SINDIKATOM ^pravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je na ,J 10 srep°. na namenoma za javnost odprti razpravi, a delodajalski pogajalski skupini pri pogajanjih o prenovi splošne kolektivne pogodbe mandat, naj vztraja pri sk-enttvi tega dokumenta do konca maja letos.Takrat namreč potečeta podaljšana veljavnost splošne kolektivne pogodbe in socialni sporazum. Zbornica meni, daje dajanje možnosti vladi, da v dogajanje poseže z interventnimi pr m S^’m’ raš'tvami, slabša rešitev od sklenitve SKR ^ ^ °g«Mindikatov 0 podaljšanju J H^uuue paaeiodajalska stran 0ce sprejeti.To pomeni, da se pogajalska skupina delodajalcev lahko Pogajaš sindikati (popušča), vendar P6 Pre^ razumne meje. Načeloma t morala doseči sprejem kar naj-Vecjega dela svojih predlogov, saj gre za dolgoročni vpliv določil ko- tat tlVT P0S0(^ na poslovne rezul-o m konkurenčnost gospodarstva. v Najpomembnejša odprta vpra- Valter Drozg, sanja v pogaianiih o SKPG sn PodPredsednik vprašanjadekiKfinanci^n^asin- n' v Podjetjih ter še neusklajeni členi o plačah na zi a®/ de ovne uspešnosti, povračilih stroškov v zve-z elom (neusklajena so še službena potovanja), ino-Vn^a‘1 ter plačah sindikalnih zaupnikov. Na seji upra-ni Gospodarske zbornice so poudarili, da jim zad ° dv.?*30jevanja s sindikati, pač pa do za obe strani je d V01)'re^tve- Glavni dolgoročni cilj delodajalcev bnn;.a ^ a^e v prihodnje ne bi več tako prehitevale gi-ja Produktivnosti kot doslej. nempravn’ odbor GZ je položaj pri pogajanjih o social-sedanSP°raZUrnu ocen'l za bolj zapletenega. Določbe ne izn?3 s.P°razuma> zlasti vladine obljube, se namreč b0 tUd° njU^°- ^at0 se uPravn> odbor zbornice boji, da verndi|l n0V' sP°razum le deklaracija, če vanj ne bodo bo retn' Varovalk za njegovo uresničevanje. Če vlada ne (pr v° Posegla z varčevalnimi ukrepi v državno trošenje spor-f01111 ’ k0t*° delodajalci razmislili, ali bi socialni cj 2ah^Urn- sP*ob Podpisali. Od sindikatov pa delodajalki bn f^0, morajo ob podpisu socialnega sporazuma, veliav krat Veljal do konca leta 1999’ za čas njegove je do^k8-1 za§otov’t' socialni mir. Delodajalska stran regresij Poudar'la dve svoji zahtevi, in sicer, naj ma na pSt Vse do 'zteka veljave socialnega sporazu-in nai sp i' "omina,ni ravni, torej na 102.000 tolarjih, toriem n cs 6 Prav'loma revalorizirajo (največ s fak-°bdobii]t 5,rast’ cen življenjskih potrebščin v tistem letne stopnje ^ 'etn0, ‘ndac'ja ne preseže šestodstotne niPozivVvi.0dbor GZje.svoj° seJ0 Okoristil tudi zajav-^vron.ski ajerem akterje slovenske politike približevanja nega sporazu'poziva k č‘mPrejšnji ratifikaciji pridružitve- N. L Bo politika znova posegla v upravljanje Slovenskih železarn? VETER PIHA S KOROŠKEGA! stran 2 Skei pripravlja sredi junija v Ljubljani veliko protestno zborovanje stran 2 Pogovor z Borisom Frajnkovičem, sekretarjem območne organizacije ZSSS Ptuj Tekstilnim delavkam je še zelo hudo stran 3 Strateški program Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Spremembe v korist ljudi stran 4 Koga in zakaj motijo soupravljalske pravice delavcev stran 8 Pravniki ZSSS se zavzemajo za popoln zakon o delovnih razmerjih stran 8 Bodo tujci postali večinski lastniki naše edine tovarne sladkorja stran 12 sindikalni SVOBODNI SINDIKATI ŽELIJO POGAJANJA USPESNO KONČATI Sindikati dejavnosti, povezani v ZSSS, so se danes posvetovali o rezultatih pogajanj o splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo in socialnem sporazumu. Dosedanje delo pogajalcev so potrdili, določili so tudi okvire še dopustnih rešitev o še neusklajenih določbah. Kot nam je povedal Brane Mišičje neusklajeno zlasti vprašanje možnosti za delo sindikata v podjetjih in plačevanje sindikalnih zaupnikov. Neusklajena je tudi nova tarifna priloga, o kateri se sploh še niso začeli pogajati. O podpisu ali zavrnitvi nove kolektivne pogodbe in socialnega sporazuma bo prihodnji petek odločila konferenca gospodarskih sindikatov iz sestave ZSSS. Mišič meni, da bo normativni del kolektivne pogodbe takrat skoraj zanesljivo že zrel za podpis. V socialnem sporazumu je za pogajalce najtrši oreh usklajevanje plač z inflacijo. Predstavniki gospodarske zbornice zahtevajo, naj se plače usklajujejo le enkrat na leto, kar pomeni, da bi bile zamrznjene do konca letošnjega leta. Pri tem pa naj bi upoštevali le 80 odstotkov Brane Mišič rasti cen. Svobodni sindikati bodo vztrajali pri izenačitvi stroškov, kot so dnevnice, prehrana in terenski dodatek. Te zneske naj bi urejal zakon o izvajanju socialnega sporazuma. Minimalne plače bi po mnenju sindikatov in vlade lahko znašale 58.500 tolarjev bruto, a delodajalci tej višini še nasprotujejo. Pogajalci so se že dogovoril i o viši ni regresa za prehrano med delom, ki bo znašal 500 tolarjev na dan. Delodajalci bodo zaposlenim dolžni povrniti najmanj 60 odstotkov cene javnega prevoza. Višino letošnjega regresa za dopust določa socialni sporazum za lansko leto. V gospodarstvu znaša najmanj 102.000 in največ 127.760 tolarjev, v negospodarstvu pa 102.000 za tiste, ki prejemajo plače, manjše od povprečja, in 78.000 za tiste z nadpovprečnimi plačami. Mišičje prepričan, da bo normativni del nove splošne kolektivne pogodbe prihodnji teden usklajen, s tarifno prilogo pa bodo imeli pogajalci še precej dela. EK. Pojasnilo: V sedmem odstavku članka Napredek na pogajanjih je še premajhen, ki smo ga prejšnji teden objavili na prvi strani Delavske enotnosti, je bilo napačno navedeno, da Mišič meni, da so plače v negospodarstvu ključni vzrok težav pri pogajanjih o novi splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Tako namreč menijo delodajalci. Samo enkrat je prvič »Preklic« preklica Bo v tretjem tisočletju spet socializem? »Operacja SDT«. v polnem teku BO POLITIKA ZNOVA POSEGLA V UPRAVLJANJE SLOVENSKIH ŽELEZARN? ne bo mogel ohraniti svojega tržnega deleža v Evropi.Tako kot Metal tudi Acroni ne zmorejo linancir-ti tekoče proizvodnje, je povedal njihov direktor. Švajger, direktor Stoja z Raven, pa je opozoril Po orj Kot je pokazala ponedeljkova razprava v državnem zboru, ki jo je organizirala SLS, so mnenja enotna zlasti o tem, da Slovenske železarne (SZ) še naprej potrebujejo državno pomoč. Zaradi slabih rezultatov dosedanje sanacije, še posebej v lanskem letu, pa je čedalje več tistih, ki vidijo rešitev v spremembi organizacije tega državnega koncerna. Zlasti Ravenčani se zavzemajo za večjo povezanost podjetij, nastalih iz bivše Zelazarne Ravne. Ost njihove kritike je usmerjena tudi na združitev ravenske in štorske metalurgije v Metal, ki je zaradi nepokrite izgube štorskega dela podjetja obosojen na propad. Ker je razpravo o problematiki SŽ organizirala le ena stranka -SLS -jo je njen predsednik izkoristil zlasti za možnost novega kupčkanja v vladni koaliciji. Dejal je namreč, da se je treba na primeru Tama in drugih sanacij, ki so se izrodile, kaj naučiti. Do slabih rezultatov naj bi prišlo zaradi premajhnega nadzora nad izvajanjem sanacije. Podobnik je k temu dodal, da se naša država preveč zadolžuje, da vsak mesc porabimo več, kot naredimo. Sanacija SŽ bo po Podobnikovih besedah element aneksa koalicijske pogodbe med SLS in LDS. Ce se o tem ne bodo dogovorili, bo SŽ sanirala neka druga vlada. Tako Podobnik. Minister Metod Dragonja je menil, daje država kar veliko pomagala železarnam. Prvi ukrepi so bolj pomagali bankam, ki so poslovale z železarnami. Vendar se je tudi poslovanje SŽ počasi izboljševalo. Lansko leto, ko je bila v Evropi recesija, pa je pokazalo, da železarne potrebujejo še dodatno pomoč - da so torej odvisne od države ali drugih lastnikov. Tako je tudi v drugih evropskih državah. Razen najmanjših pa prav vse podpirajo svojo proizvodnjo jekla. Tudi zaradi tega so zmogljivosti evropskih jeklarn precej večje od potreb. Po Dragonjevih besedah vla- Minister Metod Dragonja meni, da bo morala država železarjem še pomagati. da misli, daje treba sanacijo železarn nadaljevati. Za njen uspeh pa bi moralo biti vodenje SŽ bolj jasno. Glede lastninjenja pa je menil, da bi lahko potekalo ne le prek koncerna, ampak tudi prek posameznih družb. Vlada bo predlagala dokapitalizacijo SŽ, ki naj bi bila izvedena v dveh tranšah. Skušali bodo urediti tudi zapadle obveznosti do Elesa, ki nekatere dmžbe močno obremenjujejo. Vse skupaj pa naj ne bi slonelo le na državnem denarju. Bivši ministerzaindustrijolzi-dor Rejc, ki je bil nosilec po-državljenja takratnih treh železarn, pa se je zavzel za lastinjenje po lokacijah. Predlagal je tudi večje angažiranje strokovnjakov, ki pa bi jih bilo treba dodatno izobra-ziti. Direktorji SŽ in posameznih večjih dmžb Vasilij Prešern, Brane Žerdoner, Milan Švajgerin Anton Šteblaj so opozorili zlasti na nujnost dokapitalizacije, ki naj bi bila obveznost lastnika. SŽ so več kot 80-odstotno v lasti države. Omenili so tudi, da bo treba število zaposlenih še zmanjšati. Pri dosedanjih odpuščanjih, število zaposlenih seje z 18.000 zmanjšalo na 7500, je država pokrila velike Razpravo v državnem zboru je »skuhal« Skei družb na lokaciji bivše Železarne Ravne. Njegov predsednik Dušan Posedi je pred poslanci zagovarjal ponovno povezanost ravenskih družb in decentralizirano lastinjenje. mm NAROČILNICA ■■ Naročamo ...... izvod(ov) Delavske enotnosti. Časopis pošiljajte na naslov: Plačnik teh izvodov je: Naročnino bomo plačevali vsake tri mesece. Posamezna številka stane 170 tolarjev. Za naročnika: Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije V. d. odgovornega urednika Izdaja Svet ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 Franček Kavčič, tel. 13-16-163 • Naročnina 13-10-033, int. 272 • Posamezna številka stane 170 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: Dnevnik, Ljubljana, Kopitarjeva 6 • Ministrstvo za kulturo šteje Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda. Noži ne bodo prodani Udeleženci razprave so enotno nasprotovali tudi prodaji Nožev. Na predlog o prodaji tega podjetja sem dal veto, je dejal Marjan Podobnik. Če že potrebujemo to kupnino, bi jo lahko dobili tudi dmgje, je dodal Jože Žunec. To podjetje že dvajset let uspešno konkurira tistemu, ki naj bi jih kupil. Zakaj? Veliko pomislekov je tudi na prodajo posameznih nepotrebnih objektov in stranskih dejavnosti. Ker naj bi pri tem prihajalo tudi do nepravilnosti, bodo potrebne revizije, je še povedal Podobnik. tega ne povedo na pravem mestu! Tudi lastinjenje naj bi potekal po družbah, pri čemer zaposleni pričakujejo, da bodo poleg ceri tifikatov uporabili tudi potrdilaz| premalo izplačane plače. V razpravi so sodelovali tud! nekateri župani občin, kjer je sedel posameznih družb. Ti so bili dd sanacijskih rezultatov še najbolj kritični.Tisti s Koroške so se jezil na nepotrebno združitev s Štorami--- ki da bi jih morali že zapreti. Staj er ci pa so zagovarjali ohranitev t| Z železarne, ki zdaj umira na obroku Pog' 1 J obveznosti, tako naj bi bilo tudi še naprej. Zlasti Prešern seje zavzel za močan koncern, saj se tudi drugod po svetu veliki proizvajalci še združujejo. Zagovarjal je tudi strategijo SŽ do leta 2005, s katero naj bi povsem soglašali vsi direktorji, tudi tisti, ki vodijo posamezne družbe. Brane Žerdonerje opozoril, da dveh jeklarn, ravenske in štorske, ne bo mogoče trajno ohraniti. Po njegovih besedah je treba v Metal tudi vlagati, saj sicer na premajhno izkoriščenost zmogljivosti vojaškega programa in tudi na zastarelost strojev. Dušan Posedi, predsednik Skei družb lokacije Ravne, je povedal, daje bila sanacija uspešna le glede odpuščanja delavcev. Ker v Skei s tem niso zadovoljni, so državni zbor in SLS pisno pozvali, naj jim pomagata. Po njegovih besedah so z anketo ugotovili, da zaposleni na Ravnah podpirajo delitev SŽ na posamezne dmžbe, tako naj bi menili tudi direktorji, ki pa VCC' zlas nek; pa s “oči žara koG da t je pa za tamkajšnje prebivalstvi nujno potrebna. Na te izzive je odgovoril zdaj že bivši direktor uprave SŽ Aloji Vrečko. Potrdil je, da združite' ravenske in štorske metalurgij" ogroža nepokrita izguba štorskegj dela Metala, ki bi morala biti pc krita že ob zdmžitvi. Menil je tudi ^ da je alternativa zaprtju štorsk p0l,( železarne njena prodaja švedskiif razu interesentom. Če bo do nje prišlo org; pa bi bile ogrožene zlasti Ravno novi Bivši direktorŽelezarneRaV; nov; ne Jože Žunec je menil, dajf čem narobe zlasti to, da o sanacij porr odločajo vseskozi isti ljudje, ki vcei pa izvajalce menjajo prepogosto no p FJ hote Od tistih, ki imajo zdaj besedo v SŽ,je molčal le sedanji direktor (prej minister) Andrej Umek. SKEI PRIPRAVLJA VELIKO PROTESTNO ZBOROVANJE J 5 <0^ Izvršni odbor Skei je prejšnji teden na seji v Celju ugotovil, da vlada ni dovolj pripravljena pomagati podjetjem kovinske in elektroindustrije, ki zato še naprej propadajo. Zelo hudo je v podjetjih v lasti sklada za razvoj in tudi na celjskem območju. Kot nam je povedal predsednik Skei Albert Vodovnik, seje izvršni odbor zaradi tega odločil za radikalizacijo sindikalnega boja. Če bo republiški odbor to odločitev potrdil, bo sredi junija dveuma opozorilna stavka, v Ljubljani pa množično zborovanje kovinarjev. Vse oblike protesta bodo upeijene zoper vlado, ki preprečuje celo že pripravljene ukrepe, kijih v korist podjetij pripravljajo posamezna ministrstva. Blokade menda povzroča finančni minister. Namesto ukrepov in denarja za pomoč podjetjem vlada usmerja čedalje več denarja za socialne transferje. Poleg finančnega ministra menda proti delavcem deluje tudi minister za delo, saj je prav on preprečil sprejetje sprememb zakona, po katerih bi izplačilo regresa imelo prednost pred večino drugih terjatev. Albert Vodovnik pravi, daje izvršni odbor Skei ocenil, daje vse to v nasprotju z odnosi socialnega partnerstva. Vlada se zanje torej očitno zavzema le načelno. K temu Vodovnik dodaja, da tudi organi pregona ne ukrepajo zoper Albert Vodovnik, predsednik Skei tiste, ki kradejo projekte in dokumentacijo naših tovarn. To naj bi se dogajalo v Vozilih iz Nove Go-rice,Tovarni rezalnega orodja Prevalje in še kje. DokumentacijaVozil je menda dostavljena domači konkurenci, prevaljske pašo se polastili tuji interesenti. Tako Vodovnik. Opozarja tudi na povečevanje problemov delavcev Zlatarne Celje, ki jih banke, mogoče še kdo, hočejo spraviti v stečaj. Čeprav zlatarji ne prejemajo nobenega denarja, so trdno odločeni braniti svojo tovarno in delovna mesta. Vodovnik opozarja vlado in zlasti banke, da se s potrpljenjem delavcev Zlatarn1 smejo več igrati. O predlogih izvršnega odbori1 republiški odbor Skei odloc začetku junija. Če vlada ne boPj kazala vsaj malce več pripravljen'’. pomagati podjetjem kovinsk6.;! elektroindustrije, bo Skei sredi jn^j organiziral veliko protestno zb0 ; vanje v Ljubljani, istega dne bo1 ;! dveuma opozorilna stavka k0 tj Z Borisom Franjkovičem smo se kd pogovarjali zlasti o položaju dela-vcev v podjetjih. Pravi, daje hudo zlasti tekstilkam in delavcem v nekaterih manjših podjetjih. Sicer :j pa so podjetja danes v glavnem jJ “očiščena” presežnih delavcev, •J zaradi česar je brezposelnost več kot 20-odstotna. Članstvo pričakuje, ',®! da bodo pogajalci ZSSS ne bodo ■,01 popustili in da bodo uspeli ohraniti pravice iz kolektivnih pogodb in socialnega sporazuma. Ptujska območna organizacija je letos ponovno organizirala praznovanje prvega maja, pri čemer soji podjetja zelo :ij pomagala. Tako je dcla-K vcem vrnila tradicional-;cj no praznovanje, ki so ga A hotele prevzeti stranke. omenjenih podjetjih pa znaša od 40.000 do 45.000 tolarjev. Plače v Delti in Validu zaostajajo za 50 odstotkov za povprečni mi plačami v tekstilni panogi v Sloveniji. Obe omenjeni podjetji dolgujeta delavcem predlanski regres, pa tudi lani ga niso dobili v celoti. Inšpekcija delaje sicer opravila inšpekcijski pregled, vendar se po njem ni prav nič spremenilo. Zato se je veliko Kaj bo prinesla nova delovnopravna Zakonodaja Pred kratkim seje tretjič sestala tudi območna konferenca ZSSS na Ptuju. Člani konference so zlasti opozarjali, da sindikalisti v pogajanjih o sPlošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo ne smejo Popustiti. Delavci danes že tako težko živijo, da na zmanjševanje svojih pravic in ponovno zategovanje pasu ne morejo več pristati. V tej državi bi lahko več kot pri delavskih plauuh in tlmgili pravicah prihranili na mnogih drugih področjih. Delavci se čedalje bolj zavedajo, da so njihove plače v podjetjih močno odvisne od vsebine splošne in panožnih kolektivnih Pogodb in od določil socialnega sporazuma, pravi Franjkovič. Pra-vice, ki niso zapisane v teh doku-Pientih, delavci izredno težko uveljavijo. Zato so zaskrbljeni, ker do sklenitve nove kolektivne pogodbe ni Prišlo, čeprav je že konec maja. Ljudje se bojijo, da bodo izgubili pravice, kijih imajo po še veljavni zakonodaji. Upajo, da bodo socialni partnerji vendarle našli fošitve in da jim za ohranitev pravic ne bo treba ponovno stavkati. Ce pa bo sindikat kljub vsemu za zaščito delavskih pravic moral or-Sanizirati stavko, potem bodo de-lavci s Ptuja na njej množično so-^lovali, pravi Frajnkovič. Daleč najslabše plače so v Delti in v Validu “Okoli 75 do 80 odstotkov dc-'avcev na našem območju prejema Piače po kolektivni pogodbi. Največ 'zjem je v tekstilni panogi. V Del-*' in v invalidskem podjetju Vali-|,°» kjer je skupaj zaposlenih oko-1 S00 delavcev, plače kljub vsem Prizadevanjem sindikata delavcev tekstilni in usnjarsko-predelovalni /klustriji še vedno zaostajajo za iz-■j'°diščnimi iz panožne kolektivne Zgodbe za 30 do 40 odstotkov. Že ^ lanske jeseni prejema večina .e|avk in delavcev v teh dveh ponijih okoli 32.000 tolarjev neto Piače. Povprečna bruto plača v A lioris Frajnkovič: Delavci nočeji bili grobarji svojih podjetij delavcev že odločilo, da bodo individualno tožili delodajalca,” poja-snjuje Boris Frajnkovič. “V Validu so delavci februarja stavkali štiri dni in pol. Vodstvo podjetja je obljubilo, da bo plače povečalo za 12 odstotkov. Vendar pa sc to še ni zgodilo, čeprav so od dogovora minili že trije meseci. Zato ne bo smel biti nihče presenečen, če bodo delavci zopet stavkali. V Delti bi morali že pred časom pripraviti sanacijski program, vendar ga v sindikatu do danes še nismo videli. Sedaj Delta premešča delavec v druga podjetja, v katerih sicer delavci prejemajo plače po kolektivni pogodbi. Vendar pa imajo premeščeni delavci še vedno enake plače, kot sojih imeli v Delti, čeprav verjetno delodajalec zanje Delti plačuje več. Ali ne gre v tem primeru dobesedno za suženjski odnos, saj Delta prodaja drugim delodajalcem delo lastnih delavcev, ki jih plačuje manj, kot dejansko zaslužijo?” se sprašuje Boris Frajnkovič. “Res pa je, da delavci kljub vsemu ne želijo biti grobarji svojih podjetij. Če bi stavkali, bi verjetno obe podjetji spravili v stečaj, sami pa bi si zagotovili socialno varnost na zavodu za zaposlovanje. Vendar pa delavci še vedno upajo, da bodo podjetja lahko rešili in tako ohranili delovna mesta zase in za naslednje generacije. Zato prizadevno in pošteno delajo za mizerne plače. Včasih je v Tovarni volnenih izdelkov v Majšperku bilo 260 delavcev, po prisilni poravnavi pa Uspešen seminar za sindikalne žaupnike Po Franjkovičevih besedah, seje nedavnega seminarja za sindikalne zaupnike udeležilo okoli trideset sindikalnih zaupnikov 'z. največjih podjetij. O delu in nalogah sindikalnih zaupnikov v Podjetjih, o pravicah in obveznostih sindikalnih zaupnikov, o organiziranosti ZSSS pa tudi o pogajanjih o splošni kolektivni pogodbi in o novi delovnopravni zakonodaji so predavali Dušan Semolič, J^ajko Lesjak, Brane Mišič, Gregor Miklič in še nekateri funkcionarji ČSSS. Udeleženci so bili z vsebino seminarja zelo zadovoljni, saj s° se oborožili za delo med člani sindikata v svojih podjetjih, kjer danes zagotovo ni lahko biti sindikalni zaupnik. jih dela samo še 140. Kljub vsem težavam pa imajo delavci v tem podjetju plače po kolektivni pogodbi,” pojasnjuje Frajnkovič. Pred nedavnim so se predstavniki sindikatov pogajali za plače tudi z lastnikom tekstilnega podjetja Zorn, kjer je zaposlenih okoli 50 delavcev. “Večinski lastnik podjetja je tujec. Pravi, da želi, da bi bili delavci plačani po kolektivni pogodbi in zakonih, vendar mu naši finančni strokovnjaki - te je najel - menda vedno pripravijo takšne rešitve, ki dajejo delavcem le minimalne pravice.Ta-ko je bilo tudi z regresom. Sedaj smo se dogovorili, da bodo plače resnično po kolektivni pogodbi.To pa pomeni, dajih bodo morali dvigniti za nekaj odstotkov,” pravi Frajnkovič. To kaže, da so tuji lastniki do delavcev ko-rektnejši kot naši strokovnjaki. Zanimivo je, da v podjetju Zorn delavcem, če ves mesec ne gredo na bolniško, k plači primaknejo okoli 5000 tolarjev stimulacije. Boleznin je v tem podjetju manj kot pet odstotkov. Frajnkovič se ob tem vprašuje, ali morda ne hodijo na delo tudi bolni delavci. Kdo bo plačeval njihovo zdravljenje, če bodo zaradi tega težje zboleli ali se hitreje izčrpali? Številni manjši zasebni delodajalci se požvižgajo na delavske pravice “Še veliko težje kot v večjih podjetjih, pa je delavcem v majhnih zasebnih tekstilnih podjetjih,” poudarja Frajnkovič. “Delavci iz takšnih obratovalnic sploh ne upajo priti na sindikat, saj se bojijo, da bi jih delodajalec, če bi za to izvedel, odpustil. Še najbolj korektni do delavcev so starejši obrtniki, najbolj pa delavske pravice teptajo kvazi menedžerji, ki vodijo novoustanovljene manjše družbe z omejeno odgovornostjo. Kmetijski kombinat, v katerem je zaposlenih okoli 500 delavcev, je dobil soglasje za javno prodajo delnic. V javni prodaji, ki bo verjetno med zadnjimi, bodo prodali od 37 do 39 odstotkov delnic. Sicer pa delavci ne bodo večinski lastniki kombinata, saj je njegovo vrednost krepko presegla vrednost delavskih certifikatov. V Perutnini, ki daje delo in kruh 1200 delavcem, čakajo na drugo soglasje. Delavci bodo večinski lastniki podjetja, precej delnic pa bodo imeli tudi kooperanti. Stopnja brezposelnosti presega 20 odstotkov Sicer pa se na območju Ptuja število brezposelnih v zadnjem času ne povečuje več. “Trenutno imamo 5440 brezposelnih, brezposelnost je 20,9-odstotna. V gospodarstvu je zaposlenih 9800 delavcev, v negospodarstvu pa 3600, pri zasebnikih dela 2000 delavcev. Skupno je torej na ptujskem območju zaposlenih 15.400 delavcev. Od začetka devetdesetih let do danes je propadlo preko 5000 delovnih mest. Trenutno je nastalo nekakšno zatišje, vendar pa nihče ne ve, ali seje proces ukinjanja delovnih mest že končal ali še ne. To bodo pokazali gospodarski rezultati v letošnjem in naslednjem letu. Glede na vse, kar danes doživljajo delavci v marsikaterem ptujskem podjetju, še ne moremo biti optimisti,” opozarja sekretar območne organizacije ZSSS na Ptuju. T. K. PREMAJHNE SKRBNOSTI ŠELE PRIHAJAJO Območna organizacija ZSSS za Dolenjsko je ta teden pripravila okroglo mizo o zaposlenosti, brezposelnosti in novih delovnih mestih. Na njej je skušala s pomočjo soudeležencev iz območne organizacije ZSSS Bele krajine, ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, dolenjske območne enote republiškega zavoda za zaposlovanje, območne gospodarske zbornice, inšpektorata za delo Novega mesta in predstavnikov nekaterih dolenjskih podjetij preveriti, ali so sedanji ukrepi za ohranjanje zaposlenosti ter podpora novemu zaposlovanju dovolj ali premalo učinkoviti, in poiskati prave odgovore na ta vprašanja. Iz opisov položaja sekretarjev obeh območnih organizacij ZSSS, Jožeta Mikliča za dolenjsko in Jožefa Kočevarja za belokrajnsko regijo, ter iz razprave smo izluščili glavne probleme in možne oziroma želene ukrepe za izboljšanje stanja. Obe območji, zlasti pa črnomaljski okoliš, tarejo visoka nezaposlenost, premajhen dotok pomoči in spodbud iz državnih virov za ohranjanje in odpiranje delovnih mest, in čma ekonomija. Položaj je v obeh regijah precej težaven. Sekretar območne organizacije ZSSS za Dolenjsko Jože Miklič je dejal, daje gospodarstvo regije izkazalo lani pozitivno poslovanje, vendar seje število zaposlenih kljub temu zmanjšalo za dva odstotka, novih delovnih mest pa skorajda ni bilo. Pozitivno poslovanje regijskega gospodarstva je namreč rezultat dobrega položaja Krke in Revoza. Druga podjetja pa še kako krepko občutijo slabe strani spremembe ekonomsko-po-litičnega sistema in izgube jugoslovanskega trga. Lani je bi la brezposelnost v novomeški regiji 14-od-stotna, čakalna doba na delovno mesto pa v povprečju več kot dve leti. Tretjina od približno 6000 nezaposlenih še prejema denarna nadomestila, število teh pa se bo letos precej zmanjšalo, saj se bo pravica do denarnega nadomestila pri republiškem zavodu za zaposlovanje iztekla več kot tisoč nezaposlenim. Pet odstotkov nezaposlenih prejema od zavoda denarno pomoč, tako da bi bila so-cialna stiska na Dolenjskem velika, če je ne bi lajšali z zaposlovanjem na črno ali z delom na lastni zemlji. Jožef Kočevar je povedal, da imaBela krajina dva obraza: medtem ko je nezaposlenost v Metliki le 10,5-odstot-na, je v Črnomlju dosegla eno najvišjih stopenj v državi, 22,3 odstotka nezaposlenih. Zlasti hudo je na območju Vinice inAdlešičcv, kjer industrije sploh ni več. Socialna stiska ogroža tudi druge dejavnosti, saj je denimo prodaja v trgovinah močno upadla. Ljudje si tudi tu pomagajo s črno ekonomijo. Naj večja težava paje pomanjkanje investicijskih sredstev za odpiranje delovnih mest. Pri tem je Kočevarjiosebcj opozoril na podjetje v Črnomlju, ki ima možnosti, da bi se izvleklo iz težav, ohranilo 160 delovnih mest in v bližnji prihodnosti pridobilo še nova, vendar za zdaj ne more do pomoči vlade, namenjene odpiranju novih delovnih mest, brez nje paje celoten projekt vprašljiv. Pritok pomoči iz državnih virov je premajhen tudi v dolenjska podjetja. V območni organizaciji ZSSS Novo mesto so ugotovili, da se država ni vključila v razreševanje težav v nobenem večjem dolenjskem podjetju. Na Dolenjskem je precej perspektivnih tržno naravnanih programov, ki bi dali delo precej ljudem, vendar zanje ni dovolj investicijskih sredstev. Tudi tisti programi, ki se odvijajo v najetih prostorih in z najeto opremo podjetij v stečaju so vse do končanja stečajnega postopka v negotovem položaju in so prepuščena lastni iznajdljivosti. Če ta podjetja ne bodo pridobila ustreznih sredstev na podlagi razpisa za ohranjanje delovnih mest ali ne bodo imela primerne bonitete pri bankah za najetje posojila, bodo propadla in zaposleni v njih bodo povečali dolenjsko brigado nezaposlenih. »Ali smo Dolenjci preveč skromni in skušamo najprej rešiti Jože Miklič, sekretar območne organizacije ZSSS Novo mesto: Ne zavedamo se še posledic premajhne skrbi za ohranjanje in odpiranje novih delovnih mest ter dopuščanja dela na črno. Večje bodo in težje, kot nemara mislimo. težave sami ali pa so naši predstavniki v državnih ustanovah in organih premalo glasni, daje tako,« ugiba Jože Miklič in dodaja: »Pri nas nikomur ne pride na misel, da bi pri državi prosil za denar za plače, saj ve, da ga ni dovolj niti za ohranjanje delovnih mest in za odpiranje novih.« Ključ dolgoročnih rešitev, se pravi ohranjanja obstoječih in odpiranja novih delovnih mest, je v dobršnem delu v državnih rokah. Dotok državne pomoči podjetjem v ti dve regiji je premajhen. Soglasen zaključek okrogle mize je bil, da bodo morali predstavniki področja v državnih ustanovah in državnih organih s pomočjo lo-kalnih sil (območna GZ in območna obrtna zbornica, podjetja itd.) potruditi, da bi usmerili več sredstev iz državnih virov, namenjenih ohranjanju in odpiranju delovnih mest, na ti dve območji. Predstavnica ministrstva za delo. družino in socialne zadeve Vanja Markovčič paje dejala, daje najboljša pomoč podjetjem pomoč pri dodatnem izobraževanju še za-poslenih, s čimer se povečajo možnosti za ohranitev delovnega mesta, ter pomoč pri do- in prekvalifikacijah nezaposlenih. Polovica nezaposlenih v Sloveniji (ne le na Dolenjskem in v Beli krajini) ima namreč vsaj dve stopnji prenizko izobrazbo: prvo in drugo, medtem ko se danes praktično povsod zahteva najmanj četrta izobrazbena stopnja. Mar-kovčičevaje tudi dodala, da v Evropski uniji ne poznajo subvencij za nova delovna mesta in da na ministrstvu že pripravljajo evropskim navadam prilagojene oblike pomoči podjetjem. Subvencij bo vse manj. Sindikate močno žulita zaposlovanje na črno in delo na črno. Razlika med njima je v tem, da je zaposlovanje na črno omogočanje dela brez ustrezne pogodbe o delu, delo na črno pa opravljanje kake dejavnosti brez ustreznega dovoljenja. Oboje je na Dolenjskem in v Beli krajini močno razširjeno, saj ljudje tako blažijo socialno stisko, delodajalci pa to stisko s pridom (zase) izkoriščajo. Inšpektorji so zaradi malo-številnosti kljub sodelovanju s policijo sorazmerno nemočni. Delo in zaposlovanje na črno je pogostejše na črnomaljskem koncu (kjer se na črno zaposlujejo tudi tuji državljani) ter v gostinstvu, trgovini, gradbeništvu in prevozništvu. In zakaj bi preganjali nekaj, kar ljudem koristi? Zato, je bil soglasen sklep okrogle mize, ker je korist zelo kratkoročna in dvomljiva, škoda pa velika in se bo pojavila čez čas v vsej razsežnosti in trajnosti. Na čmo zaposleni delavci delajo za sorazmerno nizke prejemke, brez v kolektivni pogodbi predpisanih dodatkov, poleg tega pa so tudi brez socialne in zdravstvene zaščite. Kot način zaposlovanja in način preživetja sta zaposlovanje in delo na črno povsem nesprejemljiva. Kako ukrepati, da bi jima spodrezali krila? Jože Miklič pravi, da bodo sindikati, zlasti sindikat obvrtnih delavcev, organizirali osveščanje delavcev in delodajalcev o dolgoročni neprimernosti in škodljivosti zaposlovanja na črno. Računajo tudi na pomoč obeh območnih zbornic, gospodarske in obrtne, da bosta s podobnim osveščanjem svojih članov (se pravi delodajalcev) prispevali k zmanjšanju tega problema. Vanja Markovčič je dodala, da na ministrstvu pripravljajo spremembo predpisov, in dala vedeti, da v bodoče tako kot v Avstriji (in še kje v Evropski uniji) nekega dela, za katerega ni usposobljen, občan ne bo mogel opravljati niti doma. Slovenski ljudski šport, zidanje stanovanjske hiše v lastni režiji, s prijatelji, je torej resno ogrožen... M. S. ielavska enotnost 22. maja 1997 S« DNI V SINDIK ATIH 1 a Strateški program Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije SPREMEMBE V KORIST LJUDI V začetku tega meseca je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod) organiziral strateško konferenco Obvladovanje sprememb v korist ljudi. Na njej je predložil svojo strategijo razvoja slovenskega zdravstvenega zavarovanja. Čeprav to zavarovanje ne predstavlja celotnega zdravstvenega varstva Slovencev, je pa njegov presneto pomemben del. Priznajmo si, daje zdravstveno zavarovanje eden najpomembnejših temeljev naše socialne varnosti. Nihče se ne izogne bolezni in izpadu dohodka zaradi nje. Slovensko obvezno zdravstveno zavarovanje nam je v preteklosti nudilo popolno zdravstveno varnost tako za zdravljenje nahoda kot najdražje operacije. Da hočemo, da tako ostane tudi v naprej, smo dokazali januarja 1993, ko smo se v tako rekoč plebiscitarnem številu prostovoljno zdravstveno zavarovali za zavarovalniški paket Popolno zdravstveno varstvo. Slovenija ima dolgo tradicijo zdravstvenega zavarovanja. Prva “bolniška blagajna” poje bila ustanovljena že leta 1889 - le pet let po prvi v Evropi! Kasneje je bilo ustanovljenih še 30 bolniških blagajn v vseh večjih slovenskih mestih. Zavarovanje seje postopoma širilo tako, daje zajemalo vedno večji krog ljudi in krilo vedno več pravic. Šele leta 1972 so bili z vključitvijo kmetov zavarovani prav vsi prebivalci. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije verjame v mehke spremembe zdravstvenega zavarovanja. Sprejemljivost sprememb v zdravstvenem zavarovanju je Zavod ocenil na podlagi vrednot Slovencev, kot so čut za socialno pravičnost, solidarnost, vzajemnost, posebna skrb za zdravstveno bolj ogrožene skupine prebivalstva, visoka raven zdravstvenih storitev in široka dostopnost do storitev na podlagi razvejane mreže izvajalcev. Raziskave javnega mnenja pa so pokazale, da so ljudje sprejeli tudi naslednje novosti: svobodna izbira zdravnikov, prostovoljno zavarovanje in uvedba zasebništva. Za svoje zdravje so ljudje baje pripravljeni več prispevati tudi iz lastnega žepa. Doplačila pa seveda višajo pričakovanja ljudi glede kakovosti storitev. Zaradi nizke rodnosti se bo število prebivalcev Slovenije do leta 2020 znižalo za 5% na 1.888.000 ljudi. Posebej skrbi to, da bo med njimi precej več kot danes starejših od 65 let in precej manj mlajših od 19 let. Ker so za zdravstveno blagajno starejši nekajkrat dražji od mlajših, bo za zdravstvo vsako leto potrebno več denarja. Zavod je ocenil tudi pripravljenost zdravstva na spremembe. Zdravniki in drugo profesionalno osebje pozitivno sprejema spremembe, če jim je pri sprejemanju odločitev omogočeno partnerstvo z Zavodom in državo. Seveda ima za zdravstveno osebje pomembno vlogo tudi sistem nagrajevanja. Siva in črna praksa sta posledica dejstva, da njihovo nagrajevanje ne dosega tistega na zahodu. V Sloveniji je zaposlenih 36.939 zdravstvenih delavcev in sodelavcev (med njimi 4.928 zdravnikov - od tega 2.649 specialistov, 1.296 zobozdravnikov, 607 farmacevtov). Za obvezno zavarovanje jih na podlagi sklenjenih letnih pogodb dela kar 34.258. Po letu 1992 seje njihov materialni položaj bistveno izboljšal. Leta 1991 je šlo za njihove plače 42,87 odstotka cene zdravstvene storitve, leta 1996 pa skoraj štiri odstotke več. Predlog plana zdravstvenega varstva do leta 2000 je pokazal, da mnogi vplivni ljudje zagovarjajo spremembe, ki bi občutno skrčile naše pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Spomnimo se, daje Svet Zveze svobodnih sindikatov zaradi tega lani predlagal razrešitev takratnega ministra za zdravstvo dr. BožidarjaVoljča. Poslanci pobude niso sprejeli, sprejeli pa so amandmaje ZSSS proti črtanju pravic. Dobljena bitka za ZSSS še ne pomeni dobljene vojne. Strateška konferenca je bila toliko pomembnejša zato, ker je novi minister za zdravstvo dr. Marjan Jereb obljubil, dajo bo upošteval pri dokončni verziji predloga plana zdravstvenega varstva do leta 2000. Plan pa bo podlaga za spremembo predpisov. Zavod je težave zaradi, katerih naj bi bilo potrebno spreminjanje predpisov zdravstvenega zavarovanja, takole diagnosticiral: nenadzorovana širitev obsega pravic, pomanjkljiv nadzor nad rastočimi stroški, širitev kadrovskih in prostorskih zmogljivosti zdravstva, nedodelani sistemi financiranja zdravstva, koncentracija politične moči pri odločanju, netransparentna zdravstvena politika in financiranje zavarovanja. K tej diagnozi ni kaj dodati. Zavod je predstavil tudi impresiven dokument, ki da slutiti razsežnost strokovnega dela v tem zavodu. Zavod pozna svojo vlogo v sistemu javnih financ in razume funkcije, ki jih opravlja tako v sistemu zdravstvenega varstva kot v družbi na sploh. Razume pa tudi svojo vlogo v Sloveniji, ki išče svoj prostor v evropskih integracijah. Samozavestno izbira cilje, ki nas vklapljajo v samo središče evropskega povezovanja in miselnih tokov. Zavod predlaga slovenski družbi in zavodovi skupščini takole globalno strategijo (za objavo smo jo povzeli): - samostojnost Zavoda, ki ga upravljajo predstavniki delodajalcev in delojemalcev, - zavarovanim osebam po regijah se omogoči sodelovanje pri reševanju specifičnih vprašanj zdravstvenega varstva preko območni h svetov, potrošniških združenj in drugih oblik združevanja uporabnikov zdravstvenih storitev, - povečevanje avtonomnosti območnih enot Zavoda na podlagi enotnih pravil, standardov in ob informacijski podpori, - Zavod bo zagotavljal strokovne podlage za vse spremembe predpisov, ki se tičejo zdravstvenega zavarovanja. Spremembe so sprejem-Ijive le, če je o njih dosežen družbeni konsenz, - Zavod bo nudil svoje znanje na področju zdravstvene ekonomike vsem zainteresiranim inštitucijam v zdravstvu in širši družbi doma in v tujini, - enakopravnost in soodgovornost vseh partnerjev (Zavoda, zdravstva in vlade) pri dogovarjanju o izvajanju zdravstvenega varstva, - stabilen delež javnih izdatkov za zdravstveno varstvo v višini sedem odstotkov bruto družbenega proizvoda, - za neprofitna prostovoljna zdravstvena zavarovanj a naj bi porabili odstotek bruto družbenega proizvoda, - enakomernejša obremenitev vseh skupin zavarovancev pri plačevanju prispevkov (načeli solidarnosti in dohodkovne zmožnosti), - spodbujanje varnosti in zdravja pri delu z diferencirano prispevno stopnjo za zavarovanje poškodb pri delu in poklicne bolezni, - tekmovalnost pri ponudbi nadstandardnih storitev ne sme ogroziti solidarnosti in pravičnosti v obveznem zdravstvenem zavarovanju, - promocija zdravja kot samozaščitnega ravnanja prebivalstva zlasti pri obvladovanju kroničnih degenerativnih obolenj; Zavod vzpodbuja razvoj primarnega zdravstvenega varstva in posebej preventive, - stroškovno upravičena delitev dela med primarno, sekundarno in terciarno ravnijo zdravstvenih dejavnosti, - poenoteni standardi zdravstvenih storitev in drugih pravic; prilagoditev evropskim standardom, kot vstopnica v EU, - pravično obračunavanje zdravstvenih storitev, ki omogoča skladen razvoj vseh strok in zdravstvene mreže ter ustreznejše vrednotenje člela zaposlenih v zdravstvu; načrtovano uvajanje zasebnega dela praviloma v okviru zmogljivosti javnih zdravstvenih zavodov, - Zavod bo organiziral strokovna telesa, ki bodo ocenjevala utemeljenost uvajanja novih tehnologij (zdravila, nove metode dela, medicinska oprema,...). Uresničevanja teh globalnih strategij Zavod za zdravstveno zavarovanje ne bo prepustil naključju. Vsaka globalna strategija je razdelana v strateška razvojna področja in v njihovem okviru že poteka 53 projektov! Eden takih je kartica zdravstvenega zavarovanja. Kar Zavod načrtuje, Zavod tudi izpelje. Udeleženci strateške konference “Obvladovanje sprememb v korist ljudi” so sprejeli skupne zaključke. Državo so pozvali, naj za ustrezen razvoj zdravstvenega varstva zagotovi najmanj sedem-odstoten stalen delež bruto družbenega proizvoda javnih sredstev. Teh sedem odstotkov bi omogočilo realen, za obseg pravic v obveznem zdravstvenem zavarovanju pa še vedno pozitiven scenarij. Ta pomeni rahlo omejevanje obsega solidarnosti na dogovorjeni ravni pravic prebivalstva. Z njim lahko živimo tudi sindikati. Za sindikate povsem nesprejemljiv pa bi bil f scenarij zmanjševanja javnih sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje, za katerega se v Slo- p veniji zavzemajo nekateri vplivni posamezniki. v Po tem scenariju socialnega razslojevanja bi bili možni dve opciji. Po prvi bi bili deležni pravic izjavnega (državnega) zavarovanja loi s materialno šibkejši ljudje, ostali pa bi bili za- jj varovani komercialno. Po drugi pa bi plačevali! z različno visoke prispevke in imeli na tej pod- J lagi različno raven pravic. Torej le omejena j solidarnost premožnejših do socialno šibkejših, \ zdravih do bolanih. Hvala lepa! Ž Lučka Bohi11 d NOVA KRIZA V LENARŠKEM GOSPODARSTVU? d “Po razcvetu gospodarstva v občini Lenart v sedemdesetih in osemdesetih letih so se gospodarske razmere v naši občini na začetku devetdesetih let drastično spremenile. Propadla je večina nekdanjih družbenih podjetij, na njihovih ruševinah pa so na srečo zrasla nova zasebna podjetja. Nekaj časa je že kazalo, da bodo nove zasebne družbe prevzele pobudo pri razvijanju lenarškega gospodarstva, vendar to žal v celoti še ni tako. Zadnje čase so se tudi mnoga zasebna podjetja, ki so v Lenartu zrasla na ruševinah nekdanjih družbenih podjetij, znašla v resnih težavah,” pravi Jože Murko, sekretar krajevne pisarne Zveze svobodnih sindikatov v Lenartu. “Pred leti smo imeli v Zvezi Svobodnih sindikatov v Lenartu okoli 3000 članov, sedaj pa jih je samo še okoli 1500. Število naših članov seje zmanjšalo zlasti zaradi vse večjega števila brezposelnih v ‘Kljub temu, da so v Lenartu na ruševinah ^ starih podjetij začela poslovati nova, seje fizični n obseg proizvodnje bistveno zmanjšal.Trenutno S v občini najboljše poslovne rezultate dosegaj0 ^ Tovarna bovdemov in plastike, Lentherm tef ^ obrati Kristala, Livarne Aklimata, Uniorja i" ^ še nekatera manjša podjetja. Gre zlasti zabivš1' družbena podjetja, ki so se ustrezno lastnin' občini. Ta čas je v lenarški občini okoli 1800 zaposlenih, brezposelnih delavcev pa je od 1300 do 1500. Stopnja brezposelnosti v občini že presega 27 odstotkov,” pravi Murko. Kakšno usodo so doživela nekdanja podjetja, ki so dajala pečat gospodarstvu v občini Lenart?V bivšem Cemontu in Centrovo-du, kjer je bilo zaposlenih skupaj preko 250 delavcev, sedaj uspešno posluje podjetje Maskom, ki zaposluje skupaj s svojimi številnimi poslovnimi partnerji okoli 200 delavcev. Več zasebnih podjetij posluje tudi na lokaciji bivšega Klemosa. Na lokaciji sko preoblikovala in programsko prestrukU' rirala. V omenjenih podjetjih prejemajo tud' 111 delavci plače po kolektivnih pogodbah,” pra' ^ vi Murko. “Zadnje čase še posebej uspešno poslujeTo'' vama boudemov in plastike, ki daje delo in kruh 300 delavcem. Podjetje izdeluje poleg boudemov tudi prevleke zaVolksvvagnove avtomobile. P°' djetje posluje tako uspešno, da imajo delav01 plače nad kolektivno pogodbo.” Ko je že kazalo, da bo lenarško gospod^' stvo ponovno oživel0! i so se začela srečeval'; s težavami nova p°' djetja. “VPathosud0" lavci nekaj mesee0'1 niso dobili plač, ve°'j acj«! dar so sedaj s pomo1 območnega odbor" sindikata kovinske i'1 elektroindustrije v P°' dravju z delodajalce^ sklenili sporazum-pogajanja z delodar ^ cem so na pobudo s' dikata vključili P° leg Jože Murko: Tudi nova zasebna podjetja, ki so zrasla na ruševinah starih, se srečujejo s težavami. Klemosove Tovarne jeklenih konstrukcij posluje sedaj zasebno podjetje Jekom, na lokaciji Klemosove proizvodnje industrijske opreme pa zasebno podjetje Pont Klemos. Poleg tega je tudi Agrokombinat nasledilo nekaj novih zasebnih podjetij. Na lokaciji bivšega Caprica, ki je zaposloval 350 delavcev, pa je zraslo zasebno podjetje Zekam z blizu 100 delavci. Sicer pa je po Murkovih besedah značilno, na ruševinah nekdanjih podjetij, ki so morala v stečaj, zraslo več manjših zasebnih podjetij, ki so pogosto menjavala imena. predstavnika bank W ^ predstavnike obe"1 Lenart. Prav tako i"1" jo resne težave de ^ vci v Žekamu in v ^ nekaterih zasebnih P1 djetjih"praviMurK. “V marsikater^ novem podjetju de^\ vci ne prejemajo P po kolektivni P0S°vj bi. Poleg tega pa"® delodajalci tudi s'.J delavcem marsikdaj kršijo pravice, kijih m ^ po zakonu in kolektivnih pogodbah. Pr' se delodajalci večkrat izgovarjajo, da so goji gospodarjenja na našem manj razvite") žjik® demografsko ogroženem območju šeleZ' ^ drugod,” pravi Murko. “V svobodnih s'nt*iLlJi pa seveda na takšno logiko ne pristajamo- ^ delavcem na demografsko ogroženih pom p morajo delodajalci zagotoviti vse PraV' ..^cr jim gredo po kolektivnih pogodbah m nu o delovnih razmerjih.” Kako sodna praksa rešuje spore v zvezi s trajnimi presežki delavcev m fjše: mag. Aleksej Cvetko Glavno merilo ugotavljanja presežnih delavcev je delovna uspešnost, _________ vsa druga merila so le korekcijska. Poleg meril, kijih določa zakon, je mogoče uporabljati še druge. Ti so lahko določeni v kolektivni ^ P°godbi in splošnem aktu delodajalca. Bistveno pa je, da jih med postopkom ugota-^ vUanja presežnih delavcev in zaradi njega ni mogoče spreminjati. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo je tako v svojem 13. členu določila, da Je temeljno (osnovno) merilo za ohranitev a" zaposlitve delovna uspešnost. Iz tega sledi, da imajo prednost pri ohranitvi zaposlitve delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost, jsa druga merila, kijih primeroma našteva Ze zakon o delovnih razmerjih (36. b člen), k°t strokovna izobrazba, delovne izkušnje, delovna doba, zdravstveno stanje ali socialno stanje so korekcijska merila, ki se uporabljajo v primeru enake delovne uspešnosti. Ko-rekcijska merila nato uporabljamo po vrsti d° takrat, ko se pokaže prednost za enega od kandidatov za izgubo delovnega mesta zajedi trajnih presežkov. Tisti, ki ima prednost, k' mu jo prinese korekcijsko merilo, ohrani Zaposlitev. Ze za začetek se postavi vprašanje, ali je P°trebno tudi v primeru, če se trajni presežek tjgotavlja samo za eno delovno mesto z enim uelavcem, pripraviti kriterije za določitev tega ah delavca. Kakor je problem na prvi pogled videti ;ni ^logičen, je kljub vsemu prišlo do sodne-no §a spora, saj je bil sklep o opredelitvi delajo /oa za trajni presežek izpodbijan kot nezakonit. ,ef '^atoje sodišče odločilo, da ni šlo za nezakonito in Opredelitev trajnega tehnološkega presežka, Šaj kljub temu da ni bil presežek ugotovljen z tv ^Porabo kriterijev, saj v primeru ukinitve U' delovnega mesta z enim samim izvajalcem Ji1 de pride v poštev uporaba kriterijev (odločba Sodišča združenega dela RS, Sp 491 /93 z dne 16. 9. 1993). Zakon o delovnih razmerjih v 36. b členu določa, da se pri določitvi delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, upoštevajo zlasti tile kriteriji: strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti, delovne izkušnje, delovna uspešnost, delovna doba, zdravstveno stanje in socialno stanje. Zakon torej ne določa vseh kriterijev, ki se lahko upoštevajo, ampak omogoča tudi uporabo še drugih kriterijev. Zato v zakonu tudi ni določenega vrstnega reda in ne načina, kako se ti kriteriji, ki so pnmeroma našteti v zakonu, lahko uporabijo. Že zakon sam v tretjem odstavku citiranega člena določa, da se kriteriji za ugotavljanje nepotrebnih delavcev podrobneje uredijo s kolektivno pogodbo oziroma s splošnim aktom. Zato je treba pri določanju delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, upoštevati vrstni red kriterijev, ki so določeni v teh aktih, in ne vrstnega reda, ki samo primeroma določa možne kriterije v zakonu o delovnih razmerjih (sodbaVrho-vnega sodišča Republike Slovenije, VIII Ips 82/96 z dne 3. 12. 1996). V postopku ugotavljanja in določitve delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, mora organizacija oziroma delodajalec uporabljati merila za ugotavljanje delavčeve uspešnosti, ki jih je določil s svojim splošnim aktom, kar pomeni, da meril v tem postopku ne sme spreminjati oziroma prilagajati. Drugačno ugotavljanje delavčeve uspešnosti s spremenjenimi ali prilagojenimi merili povzroči neenako odločanje, to pa ima za posledico nezakonitost sklepa o določitvi delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno (odločba Sodišča združenega dela Republike Slovenije, Sp 491/93 z dne 16. 9. 1993). Organizacija oziroma delodajalec lahko kot enega od elementov pri oceni delovne uspešnosti upošteva tudi pripravljenost delavca za začasno opravljanje nujnih del, ki sicer niso v okviru njegovega delokroga. Način ocenjevanja delovne uspešnosti je lahko različen, mora pa biti tak, da ocenjevane okoliščine lahko vplivajo na oceno (sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, VIII Ips 93/95 z dne 9.4. 1996). Organizacija oziroma delodajalec ne postopata v skladu s predpisi, če pri določitvi delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, upoštevata le korekcijske kriterije, ne pa osnovnega kriterija delovne uspešnosti. Kolektivne pogodbe določajo, daje osnovni kriterij za ohranitev zaposlitve delovna uspešnost. Šele v primeru enake delovne uspešnosti se lahko kot korekcijski kriteriji upoštevajo drugi kriteriji, kot so strokovna izobrazba oziroma dodatna znanja, delovne izkušnje, delovna doba in podobno.To velja tudi, če splošni akt organizacije oziroma delodajalca ni v skladu z določbami splošne kolektivne pogodbe in če v njem zapisani kriteriji ne upoštevajo, daje osnovni kriterij delovna uspešnost. Določbe pogodbe se namreč uporabljajo neposredno za vse delavce, ki delajo v organizacijah oziroma pri delodajalcih v Republiki Sloveniji (odločbi Sodišča združenega dela Republike Slovenije, Sp 905/93 z dne 23. 9. 1993 in Sp 840/ 93 z dne 28. 10. 1993). Pomembni so še členi, ki ščitijo posamezne kategorije delavcev pred prenehanjem delovnega razmerja. Po določbah 36. c člena delavcu zaradi nujnih operativnih razlogov v organizaciji oziroma pri delodajalcu delovno razmerje ne preneha v času služenja vojaškege roka, če je odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni, v času nosečnosti oziroma odsotnosti z dela zaradi porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka (velja tudi za delavca) in v času opravljanja sindikalne funkcije. Zaradi ustavnih sprememb je sicer vprašljivo, če to zaščito sedaj uživajo tudi poslanci in morebiti občinski svetniki, je pa določba v praksi bolj ali manj neuporablji-va že zaradi drugih pravic, ki jih ta kategorija, če je redno zaposlena, uživa po koncu mandata. Sama določba je jasna, saj določa, da so ti delavci lahko spoznani za trajne presežke, da pa jim delo preneha lahko šele, ko je razlog odsotnosti, zaradi katere jim delovno razmerje ne preneha, odpravljen. Ker pa je prenehanje delovnega razmerja v primeru trajnih presežkov možno šele po poteku odpovednega roka, ki teče od dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja, se postavi v praksi vrsta vprašanj, do katerih so zavzeta nekatera stališča, kljub temu pa praksa še ni povsem poenotena. Vprašanja se nanašajo na prekinitev odpovednega roka zaradi nastopa razlogov iz 36. c člena ZDR, pričetek in iztek roka, kar vse bistveno vpliva na realizacijo določbe drugega odstavka 36. e člena ŽDR, da šestmesečni odpovedni rok (prvi odstavek 36. e člena ZDR) za delavce, ki so na služenju vojaškega roka, v bolniškem staležu ali odsotni zaradi nosečnosti, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, začne teči, ko se delavec vrne na delo. Reforma pokojninskega zavarovanja XII. Reforma invalidskega zavarovanja e' Bohm— Reforma invalidskega zavarovanja sv| n. je nujen del reforme enotnega pokoj- fl'! lnsko-invalidskega zavarovanja. Prav gotovo bo deležna j0! £ anj pozornosti od reforme starostnega pokojninskega r1* |a Varovanja, toda temeljito bo spremenila naš odnos do ii1 ^ invalidnosti. Ta pa se lahko kadarkoli dogodi ko-o' prUr^°^- Zato naj tudi to nadaljevanje pozorno prečitajo 111 uPrV V-Sv 'n ne 97-461 invalidskih upokojencev, 48.572 VI djj.K v'^encev do invalidnine, 21.397 upravičencev do do-I- d0 2a pomoč in postrežbo ter 29.378 delovnih invali-A' YiV ,s Pravico do nadomestila plače zaradi invalidnosti. >g a to reformo imenuje REVIZIJA invalidskega za-(jij ayanJa-To pa najbrž pomeni, da se bo dotaknila tudi ^ Vlc današnjih in ne le jutrišnjih invalidov. nite ac^a Predlaga dvoje: ohra-l:()t V lnvahdskega zavarovanja ir niett0C'a*ne8a zavarovanja in J Si °0vo Prilagoditev tržnemu tH prelT 80sPodarjenja, ki ne r >poST"stvarjanja y -*e značilno za social-i Han .aVarovanie? To’da se fi- Clra iz prispevkov tako za- ^^ea kot delodajalca, da okt av^a zato pravice samo e<\ Varo j' ob' - 111 n0V.y/n<) ^varovani m poklic-Vi$jr,,tlvn'rn esebam in da je 'j inv-iiajna^0mestdP^čezaradi 0 Prk ll^l?0st'odvisna od višine '*I sat>)'iev^0V' Znučilno paje tudi d1 ma 0ptojno opravljanje siste- '■ Sor; ,osebri°st slovenskega P Va|; ? I1683 (pokojninsko) in-o'\ ta SKega zavarovanja je tudi tlrj... V nasprotju z drugimi ( Hezp! h™' vključuje poklicno kocino zavarovanje (zava- rovanje za primer poškodb pri delu in poklicne bolezni). Na evropskem zahodu je to povsem samostojno obvezno zavarovanje z diferenciranimi prispevnimi stopnjami glede na raven varnosti pri delu pri posameznemu delodajalcu. Poznajo tako rekoč dvoje invalidskih zavarovanj: za vzroke invalidnosti izven dela (navadno združeno s starostnim pokojninskim zavarovanjem) in poklicno nezgodno zavarovanje za vzroke invalidnosti iz dela. In kakšno invalidsko zavarovanje po reformi (reviziji) predlaga vlada?V prvem do-kladnem stebru naj bi ostalo invalidsko zavarovanje za vzroke invalidnosti izven dela. Pravici do invalidnine in dodatka za pomoč in postrežbo naj ne bi bili več pravici obveznega zavarovanja. Zanju bi se lahko zavarovali z dodatnim prispevkom (iz neto žepa). V drugem stebru pa naj bi se umestilo obvezno invalidsko zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Osebno mislim, da naložbeno zavarovanje drugega stebra n i pri memo za obvezno invalidsko zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Bolje bi bilo, če bi tudi to zavarovanje ostalo v dokladnem stebru - kot samostojno zavarovanje. Tako je tudi v zahodnoevropskih državah. Naložbeno zavarovanje namreč, po moje, ne more ustrezno kriti zavarovanih tveganj za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Ideja o umestitvi tega obveznega invalidskega zavarovanja v drugi naložbeni steber seje najbrž porodila zaradi beneficirane delovne dobe, za katero vlada predlaga, da je v skupnem zavarovanju z obveznim invalidskim zavarovanjem za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Beneficirana delovna doba je praviloma priznana na delovnih mestih s povečano nevarnostjo za zdravje delavcev. Vlada očitno meni, da bi bilo smiselno v istem zavarovanju združiti zavarovanji za obe vrsti poklicnega tveganja. Res se zdi naložbeno zavarovanje tudi z zornega kota interesov delavcev primerna rešitev za beneficirano delovno dobo. Ampak zgolj za beneficirano delovno dobo. Vsi prijatelji stroke varnosti in zdravja pri delu pa bodo brez dvoma navdušeno pozdra-vili predlog vlade, da naj bi delodajalci v okviru obveznega zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni plačevali premije (ne prispevke!) za zaposlene delavce, ki bodo v diferenciranih višinah. Višina premij bo upoštevala nevarnost nastanka poškodb in zdravstvenih okvar delavcev in raven zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu pri delodajalcu. Če se bo to izpeljalo, bo zdravju delavcev zrastla cena. Danes je 40-krat nižja od tiste na evropskem zahodu. Zavestno ustvarjanje pod-zaposlenosti je temeljni očitek današnjemu sistemu invalidskega zavarovanja. Veljavni zakon namreč sili delodajalca (s vsaj petimi delavci), da zaposluje delovnega invalida, čeprav zanj nima primernega dela. Posledicanačela trdnosti zaposlitve delovnih invalidov je zavestno ustvarjena podza-poslenost. Vlada meni, da to načelo ni primerno za čas, ki ga opredeljuje definirana lastninska struktura, statusne oblike delodajalca, konceptualne spremembe v opredelitvi delovnega razmerja in polne zaposlenosti ter nasploh uvedba tržnega gospodarstva. Vlada pa poudarja, da mora tudi v tržnem gospodarstvu delovati socialni trg delovne sile. Socialni trg delovne sile pomeni, da lahko v okviru preostale delovne zmožnosti za zaposlitev na trgu delovne sile konkurirajo tudi invalidi, če so le zagotovljeni stimulativni instrumenti aktivne politike zaposlovanja. Vlada torej predlaga, da naj socialno zavarovanje ostane, odpravi pa se naj načelo trdnosti zaposlitve. To pomeni, da delovni invalidi ne bi bili več z zakonom zavarovani pred odpuščanjem (tudi v primeru poškodbe pri delu ne!). Delovni invalidi naj bi se glede pravice do zaposlitve izenačili z vsemi drugimi invalidnimi osebami. Vlada meni, da se bodo povečale njihove možnosti zaposlitve v konkurenci z zdravimi delavci na trgu delovne sile zaradi predlaganega kvotnega sistema. Ta naj bi s pomočjo davkov spodbujal delodajalce, da zaposlijo določen odstotek invalidov. Vlada obljublja še poseben zakon, ki bo vsem vrstam invalidnih oseb zagotavljal poklicno svetovanje, usposabljanje in zaposlovanje. Tudi to naj bi povečevalo zaposlitvene možnosti invalidov. Vlada obljublja tudi novo definicijo invalidnosti, kar pomeni, da se bo izguba delovne zmožnosti ocenjevala drugače kot doslej. Povdaijena bo vloga medicine dela. Že priznana invalidnost bo po določenih obdobjih preverjana —pravice na podlagi invalidnosti ne bodo več trajne (re-certifikacija invalidnosti). Verjetno nihče pa ne se ne bo upiral odpravi instituta ne- posredne nevarnosti za nastanek invalidnosti. Prava reforma nam je obljubljena tudi na področju nadomestil plače zaradi zmanjšanega zaslužka zaradi invalidnosti delovnih invalidov. Višina nadomestil bo odvisna od vplačanih prispevkov - torej ne bodo vsi dobili enake vsote. Nadomestila naj bi dobila naravo rente. Ta naj bi upoštevala stopnjo invalidnosti (obseg preostale delovne zmožnosti). Nadomestila naj bi postala tako rekoč delne pokojnine. Obljubljena revizija pravic bo tudi pri že odmerjenih nadomestilih plače. Z zanimanjem pričakujem javno razpravo o ukinitvi načela trdnosti zaposlitve delovnih invalidov in o uspešnosti kvotnega sistema. Učinkovite regijske mreže rehabilitacijskega in zaposlitvenega svetovanja invalidom prav tako ni mogoče ustvariti v kratkem času. V letu 1996 smo v Sloveniji zabeležili le 89 primerov poklicne rehabilitacije delovnih invalidov. Se veliko manj je bilo prirejanja delovnih mest preostali delovni zmožnosti delovnih invalidov. Dejstva govore sama. Invalid na trgu delovne sile ni konkurenčen zdravemu delavcu. Delo dobi zdravi delavec. Ukinitev načela trdnosti zaposlitve delovnih invalidov se zdi tvegana. Če nadomestni ukrepi za spodbujanje zaposlovanja delovnih invalidov ne bodo učinkoviti, se bomo po reformi morda soočili z armado brez-poslenih invalidov. Prihodnjič konec: Belci knji ca 22. maja 1997 Sindikalna lista Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 2. Kilometrina (od 21.3.1997 dalje) 3. Ločeno življenje maj 1997 3.500.00 1.750.00 1.218.00 27,93 51.098,00 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 12.774,00 Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje oktober-december 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 81.573 SIT. 1. Jubilejne nagrade -za 10 let 40.786,00 -za20 let 61.180,00 -za30 let 81.573,00 2. Nagrada ob upokojitvi 244.719,00 3. Solidarnostne pomoči 81.573,00 Vir: Zavod RS za statistiko Strokovna služba ZSSS WMSi KAJ DELAJO V republiških odborih Sindikat delavcev prometa in zvez Nova zakonodaja trn v peti šoferjev lil! Opomba: Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS. Dopolnilni podatki V skladu z zakonom o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. 1. RS, št. 34/96) v sindikalni listi objavljamo podatke, potrebne za izvajanje sporazuma: 1. Minimalna plača za mesec april, maj in junij 1997 56.781 SIT 2. Regres za letni dopust je v uspešnih podjetjih možno izplačati do višine povprečne plače v gospodarstvu za zadnje 3 mesece v bruto znesku; povprečna plača v bruto znesku za obdobje oktober-december 96 znaša 127.746 SIT Opomba: Kot smo že dlje časa napovedovali, se s L I. 1997 podatki o plačah ne bodo prikazovali po doslej ustaljeni klasifikaciji gospodarstvo - negospodarstvo. Od I. I. 1997 se v Republiki Sloveniji uporablja standardna klasifikacija dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 33/95 in 15/96). Prav zaradi tega bomo vse podatke, ki so vezani na področje gospodarstva, v sindikalni listi ohranili do uveljavitve sprememb in dopolnitev kolektivnih pogodb na sedanji ravni. Strokovna služba Enaintridesete letne skupščine Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije, ki je bila v soboto, 9. maja, v prostorih Kompas Hertza v Ljubljani, smo se na prijazno povabilo predsedstva Zveze udeležili tudi predstavniki Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije. Na skupščini je bilo največ besed namenjenih predlogu Zakona o varnosti cestnega prometa, na katerega so bile že dane pripombe. Predvsem kazenske točke, ki so predvidene v primeru storjenega prometnega prekrška, so vnesle nemir med poklicne voznike. Zahtevali so, naj se le-te vežejo na upravljanje motornega vozila določene kategorije in ne na vozniško dovoljenje v celoti. Nič manj kritike ni bil deležen pred kratkim sprejet zakon o prevozih v cestnem prometu in v zvezi s tem pridobivanje licenc za avtoprevoznike. Tovrstno licenco lahko pridobijo le pod pogojem, da imajo vozniki izobrazbo četrte stopnje. V zvezi s tem je ministrstvo za šport RS izdalo odlok, da spričevala voznikov, ki so opravljali šolanje v obdobju od leta 1964 do 1977, ne veljajo. Razlog za tak odlok je nepotrjen izobraževalni program, drugačnega izobraževanja te smeri NOVA OVIRA - Bodo tovornjaki poslej stali tudi zaradi novega zakona o prevozih v cestnem prometu? pa v tistih časih tudi ni bilo. Stališče delegatov skupščineje bilo jasno - zakon naj velja od sprejema dalje in ne retroaktivno. Opozorili so tudi na problematiko mejnih prehodov iz Slovenije in nemogočih razmer na cestah nekdanje Sovjetske zveze in v republikah bivše Jugoslavije. Na teh poteh se vozniki srečujejo z roparji, pogosto pa morajo seči v žep tudi po podkupnino, da lahko pot nadaljujejo. Predsedstvo skupščine seje ob koncu zasedanja zahvalilo vsem uglednim gostom, ki so v svojih pozdravnih govorih obljubili podporo in sodelovanje ter ukrepanje pri reševanju problematike. Vsa zagotovila bodo še kako koristila tudi Sindikatu delavcev prometa in zvez, saj je veliko članov Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov vključenih tudi v naš sindikat dejavnosti, kjer smo na navedene težave reagirali z javnimi pozivi, na zakone pa smo prav tako posredovali številne pripombe, ki se vsebinsko ne razlikujejo od pripomb ZZŠAM Slovenije. Naj končam, kot so to storili vozniki: Srečno! SAMO ENKRAT JE PRVIČ Cvetka Gliha, sekretarka SDPZ r so se predstavili na takšen in seveda, kakšen je- uči,,(IV Sindikat na sejmu? Kaj takšnega se pri nas še ni zgodilo! Pa seje: na sejmu Varnost - Security 97, ki so ga v torek odprli na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, seje med 120 razstavljale! iz 14 držav na posebnem »štan-tu« v prehodu iz haleA v dvorano A 2 predstavil tudi (bodoči) Sindikat varnostnikov in detektivov Slovenije! »Kaj razstavljate?« smo se seveda pozanimali. »V glavnem propagandni material, s katerim bi se radi predstavili predvsem strokovnemu delu obiskovalcev in jim z neposrednim stikom pojasnili, kdo smo, kaj delamo in kaj hočemo,« nam je »raportiral« Miloš Mikolič, sekretar Sindikata komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, ki bi rad pod svojim okriljem spravil na noge torej tudi sindikat varnostnikov in detektivov. »Kakšna je vaša deviza pri tej predstavitvi?« vrtamo na- zahtevno in odgovorno delo na področju varovanja in poizvedovanja strokovno in kakovostno opravlja le zadovoljen delavec. Zato je naša deviza: le zadovoljen delavec je dober delavec! O tem bi radi prepričali predvsem delodajalce, ki na poskuse sindikalnega organiziranja svojih delavcev gledajo vsaj z mešanimi, če že ne še hujšimi občutki,« nadaljuje Mikolič. »S čim pa prepričujete delavce?« nas seveda še posebej programa, med katere nedvomno sodi varstvo pravic iz kolektivne pogodbe, brezplačna pravna pomoč ter nasveti in pomoč s področja dela in delovnega razmerja, pomoč socialno ogroženim članom, usluge Delavske hranilnice, zastopanje v organih pokojninskega in invalidskega zavarovanja ipd. Na veliki zvon pa nenazadnje obešamo tudi največje popuste pri premiji za prostovoljno zdravstveno zavarovanje,« odgovarja Mikolič. »Kaj pa poleg omenjenega še zanima morebitne interesente?« je naše predzadnje vprašanje. »Kaj in kako je z zaščito z delom pridobljenih izkušenj varnostnikov,« Mikolič izstreli kot iz topa, že v isti sapi pa poja-snjuje: »Novi zakon o zasebnem varovanju od varnostnikov namreč zahteva najmanj četrto stopnjo izobrazbe. Mnogi je nimajo, zato se bojijo, da bi izgubili delo...« Ob koncu našega obiska na »štantu« sindikata varnostnikov in detektivov smo sogovornika še vprašali, čigavaje ideja, da »Idejaje moja, porodi la f ^ mi je pred dvema letoif y( ^ [ V/ prav tem sejmu.Tedaj se tjVt predstavila zbornica za zas Po, varovanje, pa MNZ... Ii> le|E si rekel: če hočemo povdeta članstvo, moramo tja, kj£ Zdaj smo tu - s propagand!jr; materialom in pristopnim^11 vami...« il O kakršnemkoli uči A ’ w ivcirvi o11v^i 11 rvvji i c*w bilo prve ure po otvoritviL. ........................'4q ma (ki bo odprt do petk prezgodaj govoriti, lahkoio t rečemo, daje bil »proirH%in njihovem »štantu« prenll|’eli razmeren obisku sejma.^c jah pričakovanja torej. -1*"11 Pil; I11'!; »PREKLIC« PREKLICA Predsedniki Sindikata delavcev prometa in zvez pri ZSSS, Sindikata delavcev špedicijske, pomorsko agencijske in kontrolne dejavnosti pri Konfederaciji sindikatov 90 in Sindikata cestnega prometa Slovenije ter Združenja za promet in zveze pri GZS in Sekcije za promet in zveze pri Združenju delodajalcev Slovenije so naposled podpisali aneks h Kolektivni pogodbi za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost in tako veljavnost septembra lani preklicane pogodbe vendarle podaljšali do konca letošnjega leta. »Kakšna dva meseca bo, če ne že celo tri, kar sem v intervjuju za Delavsko enotnost pripovedovala, da je Kolektivna pogodba za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost v primerjavi z drugimi naravnost zgledna, in se v isti sapi javno vprašala, zakaj naj bi jo tedaj spreminjali, kot je v pogajanjih terjala delodajalska stran,« seje po pod- Gospodarska zbornica Slovenije Konfederacija sindikatov 90 Slovenije Združenje za promet in zveze Sindikat delavcev špedicijske, pomorsko Upravni odbor Predsednik: Vinko Može agencijske in kontrolne dejavnosti Slovenije Predsednik: . , 0 Damijana Kobal Združenje delodajalcev Slovenije Sekcija za promet in zveze Predsednik: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije Sindikat delavcev prometa in zvez Predsednik: Peter Marn Jože Gaube Sindikat cesi Predsednik: Zoran Alijevič /V ‘ ."N »flDilCATCESTNECi*. ^ "-MTKfc* \ PREMETA SLOVENU: SOjJJBLJAN/ tRG OF 14 pišu spominjala CveiJJ Gliha, sekretarka Sindil' delavcev prometa in zv Slovenije, in pojasnjev^ »Besedica .sprememba. namreč večplastna, v primeru pa bi pomeni^' L bi sestavljali in se v .kn - --------j _ daljevanju pogajali 0 F polnoma novi kolekh'!!]^ pogodbi. Zakaj, če je v( - m dosedanja tako ,supeI ...Ib Okoli »spremembe« S°J| Pl; nato kot mačke okoli '' Al; le kaše vrteli dolge štiri P,. sece, nazadnje pa le ^ir. n' salomonsko rešitev ^ ‘c besedi »prenova«. Pf.Jes ' člen aneksa se tako^'di ’ (navajamo): »Podpi^i^ Aneksa h kolektivni P0ystQ( dbi se zavezujejo, d A . bodo začeli pogajati i§l;ls novljeni kolektivni Pdj dbi najpozneje v rokd^e^. dni po podpisu SpIoŠ11^ . Hi lektivne pogodbe za g0*' 4 darstvo.« ;i' »Zmagali smo torej^f H ve- ji,« je to »črkarskoj’^4 do« v diplomatskeh^.|iC(j'|i gu zaokrožila Cvetka ^ skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost naj bi jamčili za red t,aJ'“ i'v' v.^bjr tudi na teh področjih. okusu...« s 'frinki s 23. kongresa mednarodne sindikalne organizacije IUF, UITA, IUL 30 VTRETJEM TISOČLETJU SPET SOCIALIZEM? °t smo na kratko že poročali, je bil sredi aprila v Ženevi 23. Ingres mednarodne sindikalne organizacije IUF, UITA, IUL (In-. Pa*'°nal Union of food, Agricultural, Hotel, Restaurant, Ca-|Jag,Tabacco andAlleid WorkersAssociations), na katerem je |l ®lovalo 400 udeležencev iz 112 držav. Med njimi sta bila tudi ■pjsednik Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije 11 °k Bratož in članica njegovega predsedstva Fanika Ilijaš, ki *1'1 vrnitvi v domovino pripravila tale zapis. n iy ^ušje na kongresu je bilo zelo jči|.0Vno in zavzeto; čeprav je za-;a fj anje trajalo vsak dan od devetih ,JlraJ' tlo šestih zvečer, so dele-si!«s.a.i polnoštevilčni in zelo l'vni do zadnjega dne. rl »točila in programi so bili ^»ni po regijah. Slovenija je 3.ra v programu za srednjo in j| i0^110 Evropo, kamor spadajo in<| tzave nekdanje Jugoslavije, mi1 junija, Bolgarija, Madžarska, Pa republika. Slovaška, Po-intj8’ Litva in Rusija. Z delegati tvilea tlržav smo se dodobra sez-t^JsaJ nas tudi v prihodnje čaka kupnega dela. Zelo ponosni k jl°tudi bili na izvolitev Vesne 3 Ponvic', predsednice sindikatov t^tvain turizma Hrvaške, na • rc'j° podpredsednice ekseku-" k ^^"ftUV^J^gttotgan3111^ t^ia kongresoma. Na to funkcijo 'L prvič izvoljena ženska. V l'1'11 vseh članov sindikata de-.C,ev gostinstva in turizma Slonji še enkrat prisrčno česti- ^dikalne centrale -^tiutež poslovnemu b 'Oprave in poročila delega-^ raznih držav so pokazale, » razvojem tehnologije is-Xno ne izboljšujemo tudi °veških odnosov. Celo na-'to. Moderna tehnologija n Pro'zvoclne odnose v ko- rapitala; z nastajanjem mul-pjonalnih podjetij, ki se hitro |° tudi v nerazvite države pa ^Jajo nacionalne meje in tako ”r'hajamo v neusmiljeni svet a a, denarja in dobička - v t'0rej’kjer družba zelo malo t 12a Posameznika. Zato ob-l^varnost, da se bo v takšnem rihT6 ocJnose’ moramo soli-f)C ^ delovati tudi na mednaro-^ L|1jVn'- Svetovne sindikalne L^acije morajo postati pro-poslovnemu svetu, ki dela " Zg .e''.a 'n '3rez nacionalnosti. radi nove tehnologije se v arnost, Ja se bo v takšnem |V sj°ciala poplnoma izgubi- Zel>mo vplivati na nove rm racnp _______ .. ^I^PojuvUa vedno večja brezpo-J praN;.Kl ze zmanjšuje zasedo i.lih... 1Ce človeka ter s seboj »l .7šasiro J romaštvo in bedo za te tft ttur V^.Pra »..oi njihove družine. Veliko gatov iz Afrike, Azije a‘Ltej? Amer'ke je poročalo o 11 Bnta< 'k delovnih razmerah na P Ja, sjadkornega trsa, kave, dela’ k' vključujejo ■J pa > .0 število žensk ter otrok, t jltpUv 0 slabo ali včasih sploh x^laiana’ ^e'° zena 'n °trok, Avn‘0J0 Ponekod tudi do 20 ur Aano,Je nasploh zelo diskrimi-' 't;ivic ’■ Za nameček pa še brez italv.^ Zašeite. Velikokrat jim fl583, s-r Cel° Ptavtoado lastnega jdL pr0sm e-ip. množično razmah-predvsem otrok namene. Otroci po- r'Qon rf :la, Ptavljajo tU(jj dnjga nevarna ^Nosf bila na konferenci 'll Putini P eJeta ostra resolucija u Huino f *“ • M vSe ukinitev dela otrok, ^tsijti, ..Pa vpeljevanja otrok v ^ Vrbske namene. ililvCe 3 Ogroženost okolja in v *di rv,V _ etijstvu nastaja tudi SKabe°Z.'č.ne in prekomerne 'jjKih t1Kes.t'c'dov> herbicidov in )fKte ^0'menovanih zaščitnih . 1 Pospešujejo rast in ^oLolno pridelkov. /('Kavi- .mičnih izdelkov svet Z~ e v razvoju iz razvi-u gre predvsem za komercialne posle. Uporabniki pa večinoma niso dovolj poučeni o pravilni uporabi, predvsem pa ne o škodljivih posledicah za okolje in zdravlje človeka, kar dokazuje tudi podatek, da seje v zadnjih petih letih s pesticidi smrtno zastrupilo 40.000 delavcev v kmetijstvu. Sodelovanje vse pomembnejše Sprejeta je bila tudi resolucija o tesnejšem sodelovanju in povezovanju sindikatov vseh sektorjev proizvodnje, pridelave in končne prodaje živil oziroma hrane. V prihodnjih 100 letih bo zanesljivost prehrambenih artiklov izredno pomembna, saj se bo na predvideno povečanje prebivalstva pridelava hrane morala povečati kar za 75 (!) odstotkov. »Zato je potrebno, da se sindikati kmetijstva, agroživilstva, tobačne industrije in hotelirstva še tesneje povežemo in v prihodnje izdelamo programe za skupno reševanje problemov. To je pomembno predvsem zato, ker se hrana prideluje in predeluje na različnih koncih sveta in pod zelo različnimi pogoji. Ravno ta proces - od pridelave do končne potrošnje - poslovno največkrat poveže veliko podjetij in še več delavcev iz številnih držav. Naš cilj je, da zagotovimo vsem tem delavcem - ne glede, kje so vstopili v ta proces in ne glede na to, na katerem kontinentu živijo in delajo - enake pravice ter normalne in varne delovne pogoje. S svojim delovanjem pa želimo vplivati na zakonodajno oblast držav in delodajalcev, da se bo proizvajala zdrava prehrana, da sc bo povečevala ekološka zavest in varovalo naravno okolje,« je povedal generalni sekretar Dan Gallin, ki je v svojem uvodnem govoru še posebej prisrčno pozdravil delegate kmetijstva, ki so vstopili v IUL pred štirimi leti. To je pred IUL postavilo reševanje številnih problemov po vsem svetu, ki pa so za človeštvo oziroma za vso živo naravo izjemnega pomena. Večina prebivalstva živi od proizvodov zemlje. Več milijonov delavcev se mora še vključiti v naše vrste, vendar se morajo najprej organizirati v nacionalne sindikate. S pritiski na vlade držav, politične stranke in delodajalce moramo poiskati pot za delavcem prijaznejšo politiko ter oblikovati ekološke norme, ki morajo biti za vse enake. (Prav v prehrambeni industriji in hotelirstvu nastaja vse več multinacionalnih družb, ki mnogokrat grobo kršijo človekove in delavske pravice). V mnogih državah celo zakonodaja omogoča proizvajalcem proizvodnjo oporečne hrane (vAngliji kar 84 odstotkov klavnic in predelave mesa ni pod redno sanitarno in veterinarsko kontrolo; število zastrupitev s salmonelami v izdelkih Hambi je poraslo za 400 %, itd.). V boju za čimvečjim hektarskim donosom in čistim dobičkom se zavestno zastruplja okolje - zemlja, voda in zrak. Zato je bila sprejeta posebna resolucija o zaščiti okolja, ki se nanaša na vse države sveta, oziroma na vse članice IUL. Vsa dobrine sveta morajo biti usmerjena in koriščena za ljudi, ne pa samo za ustvarjanje kapitala in profita. Kapital brez ljudi ne pomeni nič. Glavno vprašanje je, kaj lahko storimo mi - sindikati, kakšna je alternativna struktura in kako bomo prešli v svet, kjer bo človek na prvem mestu. Podoba sveta je kruta Veliko razpravljalcev je poročalo o milijonih ljudi, ki so še v znatno slabšem položaju, kot številni delavci, ki so jim kršene že dogovorjene pravice s strani delodajalca. Gre za ljudi, ki nimajo niti najosnovnejših človekovih pravic, prenekateri so nepismeni, nimajo pravice svobodnega mišljenja, demokratičnega izražanja, ne morejo biti lastniki zemlje, ne smejo dedovati, celo izpostavljeni so oblastem in policiji, ki jih lahko brez sodišča zapre, ubije ali celo masakrira. Navajam samo nekaj najbolj izstopajočih primerov, ki so bili izpostavljeni na kongresu. Vsi kajpak s prošnjo o solidarnostni SVET JE KRUT-Fanika Ilijaš podpori vsega delavskega gibanja v svetu in pozivom vodstvu IUL, naj jih skupno podpremo in jim pomagamo v njihovem boju za dosego demokratizacije. V Braziliji je bil prav med zasedanjem kongresa velik protestni shod, na katerem je več deset tisoč ljudi postavilo popolno cestno zaporo v dolžini 1700 km. Uperjen je bil proti vladi in policiji, kije umorila in masakri rala 19 kmetov. Protestniki so zahtevali spremembo zakonov za zaščito kmetov in minimalno plačo 112 dolarjev mesečno na zaposlenega v kmetijstvu. V podporo njihovem boju smo tudi s kongresa poslali protestno noto vladi Brazilije, sindikatom pa brzojavko, da jih podpiramo in hkrati obžalujemo kruto smrt njihovih tovarišev. Tudi na Kitajskem so delavci brez pravic; če kritizirajo ali kako drugače negativno govorijo proti vladi, so lahko brez sodišča obsojeni na dosmrtno ječo. Podobne razmere vladajo tudi v Laosu, Burmi, Vietnamu in še v nekaterih predelih Azije. LuisAlejandro Pedroza Becer-ra, sindikalni koordinator v Kolumbiji, je povedal, da si sindikalni aktivisti močno prizadevajo izpeljati projekt o demokratičnih pravicah v Južni Ameriki in Kolumbiji. V teh državah je veliko nasilja, umorov, diskriminacije, celo nečloveškega masakriranja. Žrtve so pretežno civilisti. Izjeme niso niti ženske ali otroci. Posledica tega je tudi množično izseljevanje ljudi iz najbolj ogroženih področij. Tako seje iz Urabava v enem letu izselilo kar 127.000 ljudi! Zaradi tako perečih problemov se je obrnil na vodstvo IUL in na delegate kongresa s prošnjo, da zastavijo ves svoj vpliv in moč in poskrbijo tudi za solidarnost internacionalnih sindikatov v njihovem boju za človekove pravice. Istočasno seje tudi osebno zahvalil Danu Galinu, ki se je zavzel za izdelavo nekaterih najbolj nujnih programov, ki se že izvajajo iz regionalnega sekretariata. Predvsem se vrši opismenjevanje, vodi se koordinacija za mir, organizirajo se sindikati in podobno. Miguel Faruk, član predsedstva lULje navzoče seznanil, da spada Haiti med tri najsiromašnejše države na svetu, saj je kar sedem (!) milijonov ljudi brez dela. Nekakšno zaposlitev ima samo 200.000 prebivalcev. Domačini so brez hrane, obleke, obutve; šolstvo ni organizirano, zato je večina prebivalcev nepismenih. IUL išče rešitve, kako tem ljudem zagotoviti najnujneše. Sedaj dela na tem programu 25 ljudi, organizira in izvaja opismenjevanje, poučuje ljudi o njihovih človekovih in sindikalnih pravicah. Prizadevajo si sodelovati tudi z drugimi organizacijami... Problematična tudi Vzhodna Evropa Poročilo za Evropo (kamor so vključene šeTurčija, Ciper, Izrael in Malta) je bilo posredovano med zadnjimi. Prioritetne naloge IUL so tu predvsem povezovanje in usklajeno delovanje z evropsko zvezo sindikatov, ki imata tudi skupni program za dogovarjanje z EFFO, ter doseči dogovore s predstavniki vlad in delodajalcev za dodelavo delovnopravne zakonodaje, ki mora veljati v vseh državah Evrope. Pred videno je tudi tesnejše in ažurno sodelovanje z evropskimi zaposlitvenimi sveti. Vsekakor pa je nujno, da se koordinacija med sindikati znotraj Evrope še okrepi. Posebna pozornost pa bo v medkongresnem obdobju posvečena predvsem izdelavi in izvedbi programov za vzhodno Evropo, kjer je še največji potencial novih članov IUL. Tu so sindikati premalo organizirani in medsebojno povezani; zaradi sprememb političnega in gospodarskega sistema so problemi zelo veliki. WolfgangWeinz, koordinator IUL za vzhodno Evropo, je v svojem poročilu povedal, da so dosedanje analize organiziranosti in aktivnosti sindikatov v vzhodni Evropi in lanska konferenca v Pragi pokazale, da manjkajo nekatere strukture v organiziranosti, potrebne za uspešno pregovarjanje z delodajalci in medsebojno koordiniranje. Največji problemi so v Rusiji oziroma bivši ZSSR, kjer v mestih in na podeželju vladata revščina in zelo velika nezaposlenost (po neuradnih podatkih je brezposelnih celo 120 milijnov!), razvoja pa še ni možno predvideti. Zato je prišlo do pobuda, naj se v Moskvi odpre informativni biro IUL, kar bi pospešilo organiziranje in delovanje sindikata v bivši ZSSR. Predlog je kongres soglasno sprejel. Drug velik sklop predstavljajo bivše komunistične oziroma socialistične države, ki spreminjajo politični in gospodarski sistema (privatizacija, tržni sistem). Posebno pomoč in podporo potrebujejo tudi države bivše Jugoslavije, ki se poleg prej omenjenih problemov otepajo še s posledicami vojne. Sredi junija bo v Dubrovniku konferenca za srednjo in vzhodno Evropo, kjer bodo dogovorjeni konkretni programi in organizacijske oblike. Izvoljeni bodo tudi člani za eksekutivo. Socializem spet aktualen? Med globalne solidarnostne aktivnosti sodi vsekakor indentifika-cija socialne alternative kot protiutež neoliberalnim rešitvam. Način delalULbo tudi vprihodnje slonel na stalnem sodelovanju ne le s sindikalnimi centralami, ampak z vsemi institucijami - tudi političnimi, vladnimi, gospodarskimi in drugimi, ki kakorkoli vplivajo na socialni in ekonomski položaj in razvoj človeka. Vse večjo skrb pa moramo posvetiti tudi stalnemu izobraževanju in uporabi nove telekumunikacijske tehnologije. Zelo zanimivo pripombo na poročilo je podal delegat iz Japonske (žal sem ime preslišala). Rekel je (navajam); »Mislim, daje zelo važno, da nas globalizacija postavlja pred dejstvo, ali želimo vstopiti v 21. stoletje s takšni m sistemom, kot ga imamo, ali ne. Če govorimo o zaposlovanju ljudi in o enakih pravicah do osnovnih življenskih dobrin (zdravstvo, šolstvo, pravica do dela, do plače in do pokojnine), potem moramo v socializem in ne v kapitalizem. Mislim, da bi si morali sindikati prizadevati, da bomo v tretje tisočletje vstopali istočasno s prehodom v socializem - v vseh državah sveta...« Ob koncu kongresa so se številni delegati jahvno zahvalili za strokovno in finančno pomoč IUL, predvsem pa so se vsi po vrsti za ves trud in požrtvovalnost zahvalili generalnemu sekretarju Danu Gallinu, velikemu človeku z izjemnim posluhom za malega delavca. Pri svojem tridesetletnem vodenju IUL ni bil le vodja na papirju, ampak človek akcije, ki ga milijoni po vsem svetu osebno poznajo in mu zaupajo. Njegova veličina je bila zelo pomembna za IUL in regionalne sindikate, predvsem pa za internacionalizacijo le-teh. Ob odhodu v pokoj smo mu iskreno čestitali in mu zaželeli veliko osebne sreče. Novoizvoljeni generalni sekretar lULje Ron Oswald iz Amerike. Upamo, da bo uspešno nadaljeval začrtane poti IUL in jih tudi širil, kot je obljubil v svojem nastopnem govoru. Priredil: N. J. »OPERACIJA SDT« V POLNEM TEKU Kdor je te dni v Domu sindikatov iskal Sandija Bartola, sekretarja Sindikata delavcev trgovine Slovenije, je moral imeti kar precej sreče, da ga je našel. »Že ob izvolitvi sem vam dejal: ker sem proti forumskemu delu, bom najmanj dvakrat tedensko na terenu! Ta mesec pa je naneslo, da se dane besede držim še bolj kot stoodstotno,« nam je ob naključnem srečanju v sredo zjutraj odgovoril na vprašanje, kod hodi, hkrati pa dodal: »In ker se moj majski delovnik začne ob šestih zjutraj, konča pa ob osmih zvečer (!), me je te dni res težko dobiti v pisarni...« Takšna »potovalna mrzlica« sekretarja Sandija Bartola ima seveda svoj vzrok; ta pa tiči v sklepih letne seje Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDT), daje treba skladno s programom dela SDT za letošnje leto tako rekoč »na kraju samem« r izčistiti z vsemi temami in dilema ni, ki utegnejo že v kratkem tako ali drugače vplivati na delavčev vsakdan. V mislih imamo predvsem zaključne razprave v zvezi s predlogom statuta SDT, osnutkom pravilnika o financiranju in finančno materialnem poslovanju SDT in njegovimi operativnimi dokumenti ipd., nenazadnje pa tudi za dokončno opredelitev za podpis krovne pogodbe za prostovoljno zdravstveno zavarovanje v naslednjih petih letih. »Da bi bil kos tej zadolžitvi, ki sem jo dobil na letni seji SDT Od 5. maja do danes je Sandi Bartol obiskal Posavje, Koroško, Pomurje, Gorenjsko in Dolenjsko. Prihodnji teden namerava na območja Posočja, Velenja, Celja in Ljubljane z okolico. Do 5. junija, ko bo akcijo zaključil, pa bo obiskal še Podravje, Domžale in nekatere druge manjše organizacije. 17. aprila, sem takoj po prvomajskih praznikih sestavil pismo sekretarjem vseh 16 območnih odborov in jih pozval, naj čim prej skličejo seje, na katerih bi sindikalne zaupnike seznanil z našimi namerami, hkrati pa jih informiral še o poteku pogajanj za sklenitev splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in socialnega sporazuma za naslednji dve leti terjih seznanil s stališči ZSSS do ponujene vsebine novega zakona o delovnih razmerjih,« nam je povedal Bartol. »Odziv sekretarjev je bil hiter in naravnost izjemen, zato sem lahko že doslej opravil deset takšnih sestankov. Presenetljivo dobra - nad 70-odstotna -paje bila tudi udeležba sindikalnih zaupnikov, kar znova dokazuje, da se v temeljnih okoljih še kako zavedajo resnosti vseh teh vprašanj.« Seveda paje na vseh dosedanjih sestankih območnih odborov SDT LETEČI SEKRETAR - Sandi Bartol beseda tekla še o drugih »podrobnostih«, ki jih bodo morali sindikalni zaupniki najbrž že kmalu pojasnjevati v svojih okoljih. Kaj je novega v zvezi z obratovalnim časom trgovin, na primer, ali pa, kaj prinaša novi zakon o jamstvenem skladu. »Na vseh teh sestankih sem sindikalnim zaupnikom predstavil tudi svoj pogled na plačno politiko in jih pri tem opozoril na svoja, v javnosti sicer že znana stališča, daje treba znotraj tarifnih razredov ovrednotiti delovna mesta na podlagi strokovnih kriterijev in s tem uvesti plačilne razrede z osnovno plačo, ki je - razumljivo - višja od izhodiščne,« je Bartol počasi zaokrožil naš pogovor. »Vsa ta srečanja pa seveda izkoriščam tudi zato, da pridem do podrobnih informacij o razmerah v posameznih podjetjih. Zame je to sicer obremenjujoče, je pa nujno potrebno, če naj bodoče aktivnosti Sindikata delavcev trgovine Slovenije res temeljijo na dejanskem stanju v podjetjih.« N. J. I ialuslia oiotnost 22. maja 1997 MNENB. Ob novem predlogu sprememb zakona o soupravljanju KOGA IN ZAKAJ MOTIJO SOUPRAVLJALSKE PRAVICE I DELAVCEVV SLOVENSKIH PODJETJIH ! Konec preteklega leta (decembra) smo dobili “strokovne” podlage za spremembe zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (v nadaljevanju: ZSDU), s katerimi želijo predlagatelji znova znižati raven soupravljalskih pravic delavcev. Predlogi temeljijo na izsledkih projekta “Vključevanje zaposlenih v upravljalsko strukturo - organe gospodarskih družb”. Projekt je pripravila raziskovalna skupine pri Inštitutu za gospodarsko pravo v Mariboru, njegova nosilca pa sta bila dr. Marijan Kocbek in dr. Drago Mežnar. Projekt so skupaj naročili: Združenje delodajalcev Slovenije, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije. Del isledkov raziskovalnega projekta je objavljen v reviji za gospodarsko, delovno in socialno pravo Podjetje in delo št. 1/1997). Predlog sprememb zakona o soupravljanju moramo ocenjevati v povezavi z vprašanjem, kakšen gospodarski sistem v Sloveniji gradimo? Možna sta le dva: -demokratični, human, v katerem človek spoštuje človeka, v katerem so tudi na delovnem mestu spoštovane človekove pravice, v katerem obstajajo humani medčloveški odnosi, kjer delavec ni le številka v proizvodnem procesu, in nenazadnje sistem, v katerem je kultura medsebojnega komuniciranja razvita; - alternativa temu je avtokratski sistem, kjer je hierarhija edini način komuniciranja, ki poteka le v obliki ukazov in le v smeri od zgoraj navzdol. Čeprav smo v ustavo zapisali, da smo socialna država, gospodarski pravniki predlagajo znižanje ravni soupravljalskih pravic delavcev. Pri tem sojini kaj malo mar ocene in strokovne razlage evropskih poznavalcev tega področja (slišali smo jih tudi na okrogli mizi Delavska participacija v Evropi in Sloveniji, ki je bila oktobra lani v Ljubljani) ter svetovno priznanih strokovnjakov za upravljanje človeških virov. Ti menedžerje, direktorje in šefe vseh vrst po svetu poučujejo o nujnosti večjega vključevanja zaposlenih v podjetniške odločitve kot prva pogoja za dolgoročno poslovno uspešnost podjetja. V gradivu se nekajkrat pojavlja trditev, daje ZSDU v primerjavi s pravnimi rešitvami v državah z razvitim tržnim gospodarstvom “prcnaglašeno” uredil souprav-Ijalske pravice naših delavcev, predvsem možnost vključevanja zaposlenih v organe gospodarskih družb. Z določbo, daje treba v večjih gospodarskih družbah vključiti v organe upravljanja najmanj polovico zaposlenih, naj bi presegel katerokoli primerjal-no-pravno ureditev. To seveda ne drži in pomeni ali zavajanje ali popolno podcenjevanje bodočih uporabnikov oz. bralcev tega “raziskovalnega projekta”. Ker sta zakon o gospodarskih družbah in zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju nastajala po nemškem vzoru, bomo opisali ureditev teh vprašanj v nemški zakonodaji. Imenovanje in delovanje delavskih predstavnikov v nadzornih svetih v Nemčiji urejajo trije zakoni: za Montan industrijo (rudarstvo, železarstvo in kovinskopredelovalna industrija), za velika podjetja (nad 2000 zaposlenih) in za mala podjetja. Paritetna sestava nadzornih svetov je uzakonjena v montanski industriji in velikih podjetjih, kjer polovico članov nadzornega sveta sestavljajo predstavniki kapitala, drugo polovico pa predstavniki delojemalcev. Le v malih pod- 2 v jetjih je to razmerje 1 korist kapitala. Daje raven soupravljalskih pravic pri nas bistveno nižja od tiste, ki jo določa nemška zakonodaj a, navajamo še nekaj dokazov: 1. Profesionalni člani sveta delavcev v Nemčiji imajo poleg plačanih ur za seje, posvetovanja in usposabljanja tudi pravico do plačanih ur za izvajanje drugih nalog za potrebe sveta delavcev, česar naš zakon ne predvideva. 2. Imuniteta članov sveta delavcev (plače in razporeditve) velja tudi eno leto po izteku mandata, za tiste, ki so bili člani sveta delavcev tri mandate, pa celo dve leti, pri nas pa le-ta ugasne s prenehanjem mandata. 3. Profesionalni člani imajo v času trajanja mandata in eno leto po njegovem izteku pravico do dodatnega strokovnega usposabljanja za delo, ki so ga opravljali pred nastopom mandata, kar v ZSDU ni predvideno. 4. Po ZSDU ima svet delavcev pravico sklicati zbor delavcev v delovnem času le enkrat letno, po nemški zakonodaji pa so ti zbori delavcev vsako trimesečje, dvakrat letno pa še zbori delavcev po posameznih oddelkih. Če so zbori delavcev izven delovnega časa, je delodajalec dolžan delavcem plačati ure kot če bi delali in krili tudi potne stroške za prihod na zbor delavcev. 5. Delodajalec v nemškem podjetju ne more brez soglasja sveta delavcev sprejeti odločitve, ki se nanaša na: - začetek in konec delovnega časa in njegovo razdelitev na posamezne dni v tednu, - občasno skrajševanje ali podaljševanje običajnega delovnega časa, - čas, mesto in način izplačevanja plač. 6. V nemški zakonodaji je določen bistveno večji vpliv sveta delavcev na kadrovskem področju, na primer: - delodajalec je dolžan na podlagi dokumentacije obveščati svet delavcev in se z njim posvetovati o kadrovskem planiranju in strokovnem izobraževanju zaposlenih, - če tako zahteva svet delavcev, se morajo vsi razpisi za izpopolnitev delovnih mest najprej objaviti znotraj podjetja, -za vse vrste dokumentov in obrazcev, ki jih uporablja znotraj podjetja, mora delodajalec dobiti predhodno soglasje sveta delavcev, - h kriterijem za izbor oseb pri novem zaposlovanju, premeščanju in odpuščanju mora svet delavcev dati soglasje, - pred vsako razporeditvijo novo zaposlenega delavca ali prerazporeditvijo že zaposlenega delavca mora delodajalec ob- vestiti svet delavcev in mu predložiti vso dokumentacijo, vključno s podatki o teh osebah, - svet delavcev daje mnenje k vsaki posamezni odpovedi, delodajalec pa gaje dolžan obvestiti o razlogih. Vsaka odpoved, določa obveznosti delodajalca do tega odbora v zvezi z gospodarskimi vprašanji. 8. Nemška zakonodaja opredeljuje svete delavcev najprej na ravni obrata in nato še skupni svet delavcev naravni podjetja, kar pomeni, da lahko obstaja v enem podjetju več svetov delavcev, kar pri nas ni možno. Teh nekaj primerjav navajam kot protidokaz trditvam o “pre-naglašenih” soupravljalskih pravicah zaposlenih v ZSDU v primerjavi z zakonodajo držav z razvito tržno ekonomijo. Do zelo podobnih rezultatov bi prišli Raziskave kažejo tudi drugačno sliko Empirični podatki Analize izvajanja ZSDU, njen naročnik je bilo ministrstvo za delo - ki jih je na vzorcu 113 podjetij, kjer že delujejo sveti delavcev, izdelal inštitut ITEO (vodja raziskave je bil dr. Bogdan Kavčič) - niso pokazali potrebe po tovrstnem spreminjanju zakona (77 odstotkov direktorjev je ocenilo sodelovanje z delavskimi predstavniki v nadzornih svetih kot zadovoljivo oz. zelo zadovoljivo, le 4,5 odstotka pa kot nezadovoljivo). izrečena brez predhodnega posvetovanja s svetom delavcev, je neveljavna. 7. Za razliko od ZSDU je po nemški zakonodaji v vsakem podjetju z nad 100 zaposlenimi obvezen posebnen organ -gospodarski odbor, ki se sestaja enkrat mesečno, zakonodaja pa tudi, če bi ZSDU primerjali z avstrijsko zakonodajo. Naši avtorji predlagajo fakultativno zastopstvo delavskih predstavnikov v nadzornem svetu gospodarske družbe oz. nadzornem svetu zadruge, urejeno naj bi bilo le s statutom ali družbeno pogodbo posamez- nega podjetja. Poleg tega naj bi za sodelovanje delavskih predstavnikov v nadzornih svetih bili tudi zgornji limiti in ne minimumi, kot jih vsebuje veljavni zakon. S takšnimi določbami zakona o soupravljanju bi slovenska podjetja ostala brez delavskih predstavnikov v nadzornih svetih, s čimer bi delo postalo le simbolni produkcijski faktor. Veljavni ZSDU delavskih direktorjev res ni dorekel. Ker je delavski direktor član uprave, torej del delodajalske strukture, predlogu spremembe ne bomo oporekali. Avtorji so zanj v celoti povzeli nemški sistem delavskega direktorja, ki so ga preimenovali v kadrovskega. Čeprav ZSDU uresničujemo že četrto leto, je njegovo uresničevanje v posameznih podjetjih v veliki meri odvisno od poteka lastninskega preoblikovanja teh podjetij, ki še ni zaključeno. Predlagane spremembe zakona (prve spremembe je združenje delodajalcev predlagalo že slabo leto po njegovem sprejetju, ko je bilo olastninjenih le 10 odstotkov podjetij), po našem mnenju ne izhajajo iz proučevanja realnih izkušenj, ampak iz miselnosti dela delodajalskih struktur, pooblaščenih investicijskih družb (PID-ov) in nekaterih pravnih strokovnjakov. Ti ne morejo in nočejo sprejeti usmeritve, da naj bi tudi p° odpravi samoupravljanja de* ^ lavci v naših podjetjih ohra- no nili nekatere pravice pri spre' jemanju upravljalskih odlo' čitev. Avtorji so sicer zapisali-da ZSDU formalizira odnose med delom in kapitalom nn d. |za j cit I be ! tri: 'be podlagi priznavanja dela delavcev kot produkcijskega faktorja-Iz njihovih predlogov za spremembe zakona pa vidimo, dajim: v0 gre le za zmanjšanje soupravljal- no skih pravic delavcev, seveda k v korist interesov kapitala. |n° Uresničevanje sodelovanja de- jzr lavcev pri upravljanju je enaod prednostnih programskih nalog Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, zato jo bomo izvajali dosledno in nasprotovali vse!” zakonskim spremembam, ki bi zniževale pridobljeno raven pr”' vic. Tokrat namreč ne gre zaj, pravice, ki smo jih podedoval1 iz samoupravnega sistema, teni' I več za pravice, ki smo jih delavce, tudi s pomočjo naprednejših poslancev v takratnem državnem zboru, izboril1 sedaj. Predlagane spremembe 7& in 79. člena Zakona o sodel0'! vanju delavcev pri upravljanj11 , so zaZSSS v celoti nesprejeni' | Ijive in se jim bomo uprli z vsei”1 razpoložljivimi sredstvi. Mi/a/i Utr(>>£' Delovno besedilo predloga zakona o delovnih razmerjih PRAVNIKI ZSSS SE ZAVZEMAJO ZA POPOLN ZAKON i Ministrstvo za delo je pripravilo delovno gradivo za zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: predlog zakona). V obrazložitev so zapisali, da so pogodbe o zaposlitvi temelj delovnih razmerij. Novi zakon bo tako urejal materijo iz dosedanjega zakona o delovnih razmerjih, ki smo ga prevzeli iz bivše SFRJ. V njem pa bo tudi vsebina iz posebnih zakonov naše države. V novi zakon so vključene tudi določbe o delavskih predstavnikih. Predlog zakonaje ministrstvo poslalo sindikatom, ki naj bi nanj dali pripombe in predloge. V uredništvu smo dobili le pripombe pravnikov ZSSS, pripravili sojih Gregor Miklič, Ana Križanič, Lidija Jerkič inVanjaVizjak. Iz njih povzemamo nekaj načelnih ugotovitev in predlogov. Kot ugotavljajo v ZSSS, predlagani zakon ni popoln zakon, tudi bivšemu zakonu o delovnih razmerjih ni podoben. Še veljavna delovnopravna zakonodaja namreč kar 60-krat določa, daje treba neko vprašanje urediti s splošnim aktom ali kolektivno pogodbo. Predlagani zakon pa velike večine teh vprašanj sploh ne ureja, torej jih bodo podjetja morala urediti s splošnimi akti ali kolektivnimi pogodbami. Ker bo sklepanje kolektivnih pogodb po novem povsem svo- bodno, bo večina podjetij verjetno delovna razmerja urejala s splošnimi akti. Prav v tem paje tudi nevarnost za delavce, saj zakon ne ureja postopka njihovega sprejemanja. Nejasno je celo, ali bodo delavci sploh lahko vplivali na njihovo vsebino. Če bo novi zakon o delovnih razmerjih sprejet v sedanjem besedilu, bo treba zaradi njegove vsebine spremeniti in dopolniti zakon o soupravljanju. Ta namreč predvideva skupna posvetovanja uprav podjetij in svetov delavcev, ki lahko odločitve uprave tudi začasno zadržijo. Možnosti vplivanja sindikata na splošne akte podjetij pa bodo morale še naprej določati kolektivne pogodbe. V ZSSS pravijo, da se pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev po mednarodnih konvencijah načelno urejajo le z dvostranskimi akti, kar so tudi kolektivne pogodbe. Z enostranskimi akti delodajalca se lahko določa le delovni red, disciplina (disciplinski ukrepi), zdravje in varstvo pri delu, varstvo okolja. To načelo bi moral upoštevati tudi naš novi zakon o delovnih razmerjih. Pravniki ZSSS menijo, daje urejanje pravic in obveznosti delavcev s pogodbami o zaposlitvi, pri katerih je delavec vedno šibkejša stran, smiselno le za manjše delodajalce. Zaradi vsega tega se pravniki ZSSS zavzemajo za popoln zakon o delovnih razmerjih. Njihov predlog pomeni, da kolektivne pogodbe ne bodo več izvirni način urejanja pravic zaposlenih. Predlagano besedilo zakona ne upošteva pravic, kijih zaposleni uživajo že več deset let. Tako naj bi dodatek za delovno dobo v zakon smiselno prevzeli (ne prepisali). Ta dodatek bi tako lahko - po mnenju pravnikov ZSSS - postal dodatek na delovno dobo pri posameznem delodajalcu. Spoštovanje pridobljenih pravic delavcev je potrebno urediti v zakonu zlasti zato, ker jih želijo delodajalci, pa tudi država, močno zmanjšati. Pravniki ZSSS opozarjajo tudi na besedilo predloga zakona o kolektivnih pogodbah. Vanj bi bilo treba vgraditi nujnost njihovega neposrednega izvajanja pa tudi skladnost s splošnimi akti delodajalcev. Ker sedanji sistem kolektivnih pogodb te skladnosti ne zahteva, je vsaka kolektivna pogodba popolnoma avtonomen akt. Predlagani zakon je nepopoln tudi glede prehoda v novo delovnopravno ureditev. Pravniki ZSSS menijo, da ni dovolj reči, da bodo nove pogodbe pač nadomestile stare. Sistema, kije veljal 25 let, ni mogoče opustiti tako enostavno. Pri določanju nove ureditve se tudi ni mogoče i!i2 sklicevati na evropske standard1-” je saj teh ni. Tudi rešitev iz dr”' ^ gih držav ne moremo nekriti^110 ^ prenašati. , vj Novi zakon mora upošteva11 c tudi socialno funkcijo kapital*1' 2o Pravniki ZSSS so prepričani, d> v bi zniževanje stroškov delov”1"’ sile pomenilo le povečevanj''' r|ij stroškov (socialne) države-plača delavcu ne bo zadoš6'*1 ka za kritje življenjskega min1111^. rn< ma, torej tudi za prehrano j'1 delom in prevoz nadelo, bod1, iglavec pač prisiljen ostati do”1* j ^ Če bo brezposeln, bo brei11 S(r države. Enako velja za varsM zis starejših delavcev. Če bo 40Ja star delavec težko zaposljiv- star pa nezaposljiv, bo drŽaV! nosila ogromno breme. ^ dajalci bi imeli pravico odp n0 stiti res le tiste delavce, katU1^ Pr; ne morejo zagotoviti dela- f’ T nijo pravniki ZSSS. Če ji11’ ^ j J ne morejo zagotoviti dela, delodajalci starejšim delavk do konca delovne dobe daj^j druge prejemke. Socialnojnjjj cijo kapitala določa tudi 67- ^ ^ Ustave Republike Sloveni)2-delodajalcem pri delovnihr 1 merjih ne daje veliko svoh® hr Takšenje povzetek načel -| jal pripomb in predlogov prav111 ■ .e' ZSSS. Predloge, ki zacie'-j. konkretne rešitve in člene pj^p Saj laganega zakona, bomo obj*1 v več nadaljevanjih. Konjska Sava in ameriški Goodyear bosta ustanovila dve družbi : RAZVEZA, NATO IDEALNA POROKA eti bi ohranila proizvodnjo na B0k°sedanjem prostoru, se pravi v , ^oveniji, in obvarovala delovna J "'estater dobila možnost odpiranja a ^ibje uprava podjetja Sava d. 'e* U'lz Kranja sklenila joint-venture o- ^ameriško velikanko in multina-ilii, j^onalko GoodyearTire and Rub-lse! "er Co. Taje po obsegu prodaje ni 'binpetdestkrat večja od Save, in lV- Cebo vse teklo tako, kot razlagajo ja.i^Pravi kranjskega podjetja, bo -e.rava v njenem naročju zares na ini,ari'em,z vebko možnostjo raz- , v°ja. Odprlo naj bi se nekaj sto a r0vih delovnih mest... Sava in Goodycar bosta ustanovila dve novi družbi. V eni bodo ie-: JzdeIovali in prodajali avtomobi-od 'ske pnevmatike, v drugi pa bo ogi proizvodnja gumijastih izdelkov in prodajna mreža. V prvi bodo Američani 60-, v drugi pa 75-od-stotni lastniki. Koliko so Američani vložili v la posel, še nismo mogli izvedeti, saj naj bi številke ostale javnosti slkrite do podpisa pogodbe. Družbi bosta stali na sedanji lokaciji Save v Kranju, v obeh skupaj pa bo zaposlenih 2000 od sedaj 3600 Savinih delavcev. Kasneje naj bi Sava, s pomočjo Goodye-ara kajpak, povečevala prodajo na evropskih trgih prek lastne marketinške in prodajne organizacije. To pa bi pomeni lo potrebo po večji proizvodnji, ta pa naj bi terjala nove zaposlitve. Joint-venture zAme-ričani naj bi Savi omogočil, da bi ostale programe, ki so ostali izven j9 Savinih avtomobilskih plaščih bo pisalo Sava in ne Goodyear, saj M '"eričani cenijo uveljavljene blagovne znamke. pogodbe z Goodyearom, hitreje prestrukturirala in zanesljiveje razvijala. V upravi kranjskega podjetja razlagajo svoj korak z iztekom pogodbe med Semperitom in Savo lani, in s tem, da lastnik Sempe-rita, nemška multinacionalka Continental ni kazala dovolj velikega navdušenja za izpolnitev želja uprave Save. Taje namreč želela povečevati svoj tržni delež bolj samostojno, to pa Continentalu ni bilo po volji. Ker tako majhna tovarna kot je Sava ne more obstati sama na trgu in si sama zagotavljati potrebne raziskave v nove izdelke in investicije, je bila od ločitev vodstva Save pred dvema letoma, da se namreč ponudi drugim možnim snubcem, razumljiva. Pogajanja so trajala dve leti, najprej s Continentalom potem pa še z Goodyearom. Upravi Save, njenemu nadzornemu svetu in institucionalnim delničarjem družbe (to so skladi) je bila ponudba ameriškega giganta dovolj veliko zagotovilo za obstoj in razvoj podjetja, da so pred kratkim podpisali skupno “pismo o nameri”. Posel za zdaj uradno še ni sklenjen, saj ga morata obravnavati in potrditi še nadzorni svet in skupščina delničarjev, kar se bo zgodilo predvidoma še poleti. Čeprav je pogodba med Savo in Semperitom (oziroma Continentalom, kije lastnik Semperita) potekla že lani, je ni še nihče odpovedal, odpovedni rok pa je enoletni. V Savi bodo pogodbo odpovedali takoj po podpisu nove pogodbe z Go-odyearom. Predsednik uprave Save Janez Bohorič zadovoljno pravi: “S tem je Sava naredila odločilni korak k spremembi iz uspešne, vendar lokalno delujoče družbe v partnerja najboljšega izmed gumarskih koncernov.« Kaj pa bo mala Sava koristila velikemu Goodyearu? Firma velikanka, kije lani prodala za 13 milijard dolarjev izdelkov (Sava za 245 milijonov dolarjev, od tega za 177 milijonov avtomobilskih pnevmatik) in ima 100.000 zaposlenih po vsem svetu, namerava v prihodnje stoletje stopiti kot najboljša gumarska firma na svetu in zasesti na vseh trgih prvo ali vsaj drugo mesto. Sava naj bi Američanom pomagala doseči ta cilj pri proizvodnji in prodaji avtomobilskih plaščev v Evropi... Zanimivo pri tem je, da Goodyear ne vztraja, da bi Savine gume nosile njegovo ime, pač pa zaupa lokalni blagovni znamki. Skupna družba za izdelavo in prodajo gumenih izdelkov pa je prvi korak Goodyeara na tem področju v Evropo in tovarna v Kranju bo njena strateška poslovna enota. Janez Justin, predsednik sindikata KNG v Savi, nam je povedal, da so v sindikatu z dogovorom med Savo in Goodyearom zadovoljni. »Pogodba bo podpisana za deset let in zagotavlja povečevanje števila zaposlenih,« je dejal Justin. »Američani so se zavezali, da bodo ta del pogodbe spoštovali. Zanimivo je, da so sami izračunali, da se jim števila zaposlenih ne splača zmanjševati, ker bodo čez čas usposobljene delavce iskali. Zato so spremenili prvotni načrto uvodnem zmanjšanju števila zaposlenih v obeh družbah, ki jih ustanavljamo skupaj (sedanji Semperit in del Techa) ter kasnejšem ponovnem zaposlovanju.Tega zdaj ne bo, morebitno zmanjševanje bo šlo le na račun upokojitev. Bomo pa, po že prej sprejetem načrtu, malo zmanjšali število zaposlenih v drugih Savinih hčerah, predvsem vVcloju, kjer je konkurenca z Daljnjega vzhoda prehuda. Po letu 1998 pa bo število zaposlenih v Savi samo naraščalo, če bo seveda posel z Goodyearom stekel po napovedih.« N. L Janez Justin, predsednik KNG v Savi, in član nadzornega sveta Save: Po podatkih in izračunih, ki smo jih naredili, se Sava ni poceni prodala, pač pa gre za kar ugodno pogodbo med Savo in Goodyearom. hitrejši privatizaciji bi bili njeni učinki yečji i Jasebna in tuja podjetja Najuspešnejša "'i |j?^.rad za makroekonoi ■{el iP vIn razvoj Republike J si„Ze večkrat primerjal lo iCe™ V'1 Pl’l!jclij V 11 |t'| 0 'ast' tujega kapitala. d‘1 v uraj, ne : ted, fcr zaje|C/e družbenih p< , žisu ."^Hjeinprivi le % alci urada so ai t!>\ Iggj 0 Poslovanju pc iVttl •" ' ... žnaša|' .zajctih Podic Hos ‘ aJe minus pol i iČ p^t (dobiček gle K! stih ,.Zaset)nih pod V' ž-k-L 1 So bila usta 9 so bila ust; d 't sicer n,^‘“VP0''1 s|abšC r Plus 5,7 od Pov*x_ 4>6-odsto >Vn v ^’U-OUStO žwc:na donosn d s0'kujočim notrar ^minusu la^uosnosti v n 3 CIST« v; J s»5srw Č 5,8~0(kt . PouJetJ h brž^ totno stoPnjc " Podjetja.s, f' Ven(l?.aJhnopo2 0 ve uajtmo pozii tere druge značilnosti podjetij. Najbolj zadolžena na primer so zasebna podjetja, tista v tuji lasti in še neolastninjena. Vendar tuja in zasebna podjetja kljub temu dosegajo lep dobiček (ocena "lep” seveda velja samo v domačih razmerah), neolastninjena pa imajo velike izgube. Komentar raziskovalcev: zasebna podjetja in podjetja v tuji lasti vedo, zakaj se zadolžujejo. K temu pa je treba bržčas dodati še ugotovitev, da imajo verjetno neolastninjena podjetja in podjetja s prevladujočim notranjim lastništvom višje stroške dela. Avtorji raziskave menijo, da na podlagi izsledkov skorajda ni mogoče dvomiti o trditvi, da so podjetja v tuji lasti in zasebna podjetja bolj učinkovita od družbenih, državnih. Zato so nedvoumno namignili, da bi bilo slovensko gospodarstvo uspešnejše, če ga ne bi ovirale na podlagi političnih razlogov izbrane omejitve hitrejše koncentracije lastništva v podjetjih ter denarna politika. S tem je povezana analiza Svetovne banke za obnovo in razvoj o doseganju dobička. Banka je primerjala gibanje odstotka podjetij, ki dosegajo dobiček, v razvitih državah, državah nekdanjega socialističnega bloka, pri čemer je zajela tudi Slovenijo. V tej primetjavi so podatki za Slovenijo najmanj ugodni, saj razmerje med dobičkonosnimi in vsemi podjetje ostaja pri dveh tretjinah uspešnih. V drugih državah v tranziciji se odstotek uspešnih podjetij hitro povečuje, v razviti h državah pa sicer tudi ostaja na enaki, vendar zelo visoki ravni. V njihovih gospodarstvih je namreč uspešnih okoli 95 odstotkov vseh podjetij, neuspešna pa gredo zelo hitro v stečaj ali likvidacijo. N. L. VAROVANJE OSEB IN PREMOŽENJA VSE BOLJ AKTUALNO Proizvodnja podjetij merjena z novo statistično metodo, enako kot v Evropski uniji INDUSTRIJA JE LETOS IZDELALA MANJ Naša varnost, tako osebna kot družbena, postaja vse bolj ogrožena dobrina, zato ni presenetljivo, da seje po osamosvojitvi Slovenije in spremembi političnega ter gospodarskega sistema pojavila za demokratične države tako značilna visoka raven kriminala vseh vrst, obenem pa tudi vrsta specializiranih podjetij, ki nudijo zavarovanje tako osebam kot za pre-moženje.Te organizacije so se pred časom povezale v interesno združenje Zbornico Republike Slovenije za zasebno varovanje, ki skupaj z ministrstvom za notranje zadeve prirejata sejem Varovanje-Security na ljubljanskem razstavišču. Zdaj so ti sejmi vsako drugo leto, čeprav je zanje vse več zanimanja. Letošnjega, bil je ta teden, seje udeležilo preko 60 raz-stavljalccv neposredno, približno prav toliko pa jih je bilo na sejmu prisotnih prek svojih posrednikov. Podjetja so prišla iz trinajstih tujih dežel, med njimi tako oddaljenih, kot so Hongkong, Kanada, ZDA in Japonska. Na sejmu ni bilo mogoče le ogledovati varnostne naprave in prijeme, pač pa tudi dobiti neposreden nasvet strokovnjakov ali se celo dogovoriti za nakup varnostne naprave. Strokovno plat sejma so povzdigni la tudi posvetovanja in okrogle mize ter številne predstavitve razstavljalcev ter ministrtsva za notranje zadeve. Skratka, varovanje oseb in premoženjaje na Slovenskem sorazmerno mlada stroka, ki se zaradi razmer hitro razvija in kije, spet zaradi razmer, vredna pozornosti. N. L. V slovenski industriji, to je v industrijskih podjetjih in industrijskih obratih neindustrijskih podjetij, so v prvem četrtletju letos izdelali le za desetinko odstotka več izdelkov kot v lanskem prvem četrtletju. Skupna industrijska proizvodnja, ki je kazala stalno rast v lanskih zadnjih treh mesecih, je v prvih treh letošnjih mesecih upadala. Januarski padec je bil skoraj enoodstoten (točno 0,93 odstotka), februarski je dosegel 0,3-odstotno stopnjo, marčevski pa kar 1,33-odstotno upadanje rasti. Zaposlenih je bilo po prvem letošnjem četrtletju v industriji že 4,1 odstotka manj. Po mesecih je bilo gibanje industrijske proizvodnje takšno: januarja je bila za 5,3 odstotka nižja kot v povprečju lani, čeprav je bila za dve desetinki odstotka večja kot v lanskem lanuarju. Februarja je industrija izdelala za 1,7 odstotka več kakor lani v enakem mesecu, vendar še vedno za 4,8 odstotka manj kot lani v povprečju. Marca je industrija izdelala za 1,4 odstotka manj kakor lanskega marca, kljub temu pa je obseg marčevske proizvodnje v primerjavi s povprečnim mesečnih obsegom lanskega leta bil še vedno za 1,4 odsotka večji. Ti podatki, ki so malce drugačni od sorazmerno optimističnih napovedi direktorjev v anketi Gospodarske zbornice (rezultate ankete smo obja-vili v eni prejšnjih številk DE), so izračunani po novi metodologiji, ki jo od začetka leta uporablja Statistični urad Republike Slovenije. Statistični urad je namreč uvedel novo klasifikacijo dejavnosti in nomenklatur proizvodov v skladu z načinom, ki ga uporabljajo v Evropski uniji. In- dustrija je zdaj razdeljena na tri področja (rudarstvo, predelovalne dejavnosti in oskrba z elektriko, plinom, vodo) in 16 podpodročij.Tako velike spremembe v metodologiji povzročijo veliko težav podjetjem, ki podatke posredujejo, in statistikom, kijih obdelujejo. Zato so za zdaj izračunani samo začasni indeksi. Težava za statistiko in uporabnike njenih izračunavanj pa ni samo spremenjena metodologija. Na novo pridobljenih podatkov namreč ni mogoče neporedno pri majati z rezultati dosedaj uporabljane metode. Statistični urad sicer s pomočjo prevajalnika pripravlja primerljivost podatkov. Dozdaj so uspeli pripraviti podatke o mesečnih indeksih proizvodnje za zadnja tri leta, v načrtu pa imajo pripravo primerljivosti podatkov do leta 1990. Statistiki pravijo, da časovna vrsta indeksov skupne industrijske proizvodnje ni prekinjena, ker v zajemu industrije, kot jo definira Standardna klasifikacija dejavnosti, niso vključene nove dejavnosti.To pa ne velja za namenske skupine, saj so te po novem štiri (potrošno blago se po novem deli na trajno in netrajno), pa tudi primerljive niso zaradi razlik v nomenklaturi. Pridruževanje Evropski uniji povzroča težave politikom, ko jo nekateri skušajo izkoristiti za obračun s političnimi nasprotniki (ne da bi jih zanimalo, kaj bi s pridružitvijo pridobili in kaj morebiti izgubili). Povzroča jih tudi gospodarstvu in tistim, ki se z njim ukvarjajo. Vendar jih v gospodarstvu vsaj razumejo in nanje pravilno odgovarjajo - za razliko od marsikaterega politika... N. L. NAJVEČ POKALOV ISKRI IZ SEMIČA »Delajmo, borimo se, praznujmo!« je bilo skupno geslo letošnjih prvomajskih zborovanj v organizaciji ZSSS. »Delajmo, borimo se, tekmujmo!« pa bi lahko bil moto 2. sindikalnih športnih iger belokranjskega območja, na katerih seje od lanskega novembra do letošnjega aprila v sedmih disciplinah »bo-rilo« kar 250 članov ZSSS. Na predvečer 1. maja, mednarodnega praznika dela, so 2. sindikalne športne igre belokranjskega območja zaključili s prisrčno svečanostjo v Semiču, na kateri sta predsednik komisije za šport in rekreacijo Peter Raztresen in sekretar Območne organizacije ZSSS Bela krajina Jožef Kočevar najboljšim posameznikom in ekipam slovesno podelila kolajne in pokale. Dobili sojih: mali nogomet: 1. Beti Met- ijka, 2. TPV Suhor, 3. Pekarna Črnomelj; košarka: 1. Iskra Semič, 2. Beti Metlika, 3.TPV Suhor; kegljanje - moški: 1. Iskra Semič, 2. Kopla Metlika, 3. Rudnik Kanižarica; ženske: 1. Iskra Semič, 2. Beti Črnomelj; namizni tenis - ekipno: 1. Iskra Semič II, 2. Begrad Črnomelj I, 3. Novoteks Metlika; posamično: 1. Rajko Trempus (Begrad Črnomelj), 2. Jože Mace-le, 3. Zlatko Štravs (oba Iskra Semič); odbojka: 1. Iskra Semič 1,2. Iskra Semič II; veleslalom - moški, kategorija A: 1. Borut Govednik; Bj I. Gabrijel Ogrinc, 2. Branko Švar, 3. Marko Plut; C: 1. Jože Bahorič, 2. Ivan Grabrijan, 3. Brane Saje; D: 1. Edi Malnarič, 2. Pavle Zajc, 3. Jože Kočevar; ženske - kategorija Bj 1. Ivana Kočevar, 2. Marjeta Štajdohar. N. J. DRAGOCEN »TOVOR« - Peter Raztresen (desno) in Jožef Kočevar (v sredini) sta selniškim »iskrašem« podelila toliko pokalov, da so jih komaj nesli domov... Naj se ve! Strelcem novomeške Krke v postavi Dušan Piškurič, Janez Ber-lan, Jože Redek in Dare Malnar (na sliki z leve proti desni) je uspel pravi pravcati podvig: v dopisni slovenski strelski ligi, v kateri je sodelovalo 32 ekip s 148 strelci, so osvojili prvo mesto in šampionski pokal! »Prvih šest kol v predtekmovanju smo odstreljali doma in se po rezultatih, ki smo jih sproti pošiljali organizatorju, kot tretji uvrstili na zaključno tekmovanje desetih najboljših ekip v Postojni.Tam pasmo potem ,opravili’ še z ostalimi,« se je veselil Dare Malnar. Krkaši so bili uspešni tudi: v konkurenci posameznikov. Piškurič je s 377 krogi osvojil drugo mesto, Redek je bil peti (364), Malnar deseti (353), Berlan pa se zaradi obveznosti tega tekmovanja ni mogel udeležiti, čeprav je imel lepe možnosti za dobro uvrstitev. N. J. Tek miru T97 Človeštvo že stoletja hrepeni po miru. Bližamo se novemu tisočletju; pripravimo mu pot, da bo tisočletje miru. Vsako leto se veliko število ljudi združi v štafetni tek, ki poteka po vseh celinah s ciljem, da bi poglobili svetovni mir. Vsakič je zagon večji, vse več ljudi sodeluje, njihov navdih narašča. Mirsezačnez vsakim posameznikom. V naših srcih vemo, daje mir mogoč edino, če presežemo sami sebe in spoznamo enost človeštva. Sri Chinmoyev tek miru simbolizira ta velik korak. Tudi mi se lahko pridružimo milijonom. V ljubljanskem parku Tivoli bo zagorela plamenica miru v soboto, 24. maja, ob 8. uri. Želimo si, da bi se nam na Teku miru pridružili vsi tisti, ki menijo, da bodo zmogli preteči le nekaj metrov ali pa celo kilometrov; dobrodošli pa bodo tudi tisti, ki bodo - s svojo željo po miru - spodbujali tekače. Spremenimo svet skupaj! Kronometer v Kamniško Bistrico Kolesarji Pro M teama iz Nožič pri Radomljah organizirajo kolesarski kronometer za štiri kategorije, ki uporabljajo »navadna« kolesa, in eno skupino, ki vozi gorska kolesa. Prireditev bo v soboto, 24. maja, štart pa bo ob 14. uri pred gostiščem Orel v Stahovici. Prijave bodo sprejemali KAM, KAJ, KJE... na dan prireditve med 12. in 13.30 uro. Za prijavnino 1500 tolarjev nas bo na cilju čakal topel obrok. Za dodatne informacije je zadolžen Martin Kemperle, ki jedosegljiv po telefonu 061-816-209 (po 20. uri). Tek na Krim Turistično društvo Krim in odbor za šport za vse Občine Ig prirejata v soboto, 24. maja, tekaško prireditev s štartom in ciljem na hipodromu v Vrbljenah pri Igu. Udeleženci, razdeljeni v eno moško in eno žen- sko kategorijo, bodo štartali ob 11. uri, vzponov in spustov bo po 700 metrov, preteči pa bodo morali 11 kilometrov. Prijave zbiraAlenka Jeraj po telefonu 061 -622-229, na dan prireditve pa se bo mogoče prijaviti med 9. in 10.30. uro. Prijavnina je 1000 tolarjev, spodnja starostna meja tekmovalcev pa 15 let. Srečanje planincev na Lisci MDO zasavskih planinskih društev in PD Lisca Sevnica vabita na srečanje posavske in zasavske planinske mladine, ki bo v soboto, 24. maja, ob 11. uri na Lisci. Srečanje bo družabne narave, vanj pa bodo vpletli tudi orientacijsko tekmovanje. Dodatne informacije daje Vinko Šeško, telefon 0608-81 -521. S kolesi na Nanos... Prostor pred zavetiščem Abram (do njega pridemo izVipave skozi vas Sanabor) bo zapolnjen z gorskimi kolesarji v nedeljo, 25. maja. Ob 10. uri se bo tam namreč začela 15 km dolga »dirka«. Prijave sprejemajo na dan prireditve do petnajst minut pred štartom. Varnostne čelade so obvezne. Klavdij Brecelj (telefon 065-63-904) in Martin Krečič (telefon 065-65-955) sta pravi osebi za informacije. ... in na GEOSS Prejšnji teden so bile noge tiste, ki so nam pomagale vzpeti se na geometrijsko središče Slovenije, tokrat pa bomo kot športni pripomoček V Celju v soboto, v Trbovljah v nedeljo! V koledarju letošnjih športnorekreativnih prireditev, ki jih Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije že po tradiciji prireja v čast dneva gradbincev, je zavoljo »višje sile« prišlo do majhne, a pomembne premaknitve datuma: letne športne igre gradbincev ŠIG 97, v razpisu napovedane za soboto, 31. t. m., bodo v Trbovljah v nedeljo, 1. junija! In kakšna je »višja sila«, kije botrovala spremembi datuma? Vsa razpoložljiva igrišča naj bi v soboto (31. t. m.) zasedli slovenski gasilci... Drugi datumi iz koledarja ŠIG 97 stojijo kot pribiti. Tako bo to soboto na igriščih Celjskega sejma inTK Cetis v Celju teniški turnir gradbincev, za katerega se je do zaključka redakcije prijavilo kar 45 posameznikov in posameznic! N. J. TEKI-TAKO IN DRUGAČE V zadnjem času smo v Sloveniji teku kot osnovni človekovi gibalni sposobnosti spet namenili veliko pozornosti. Da je koristen za krepitev srca in ožilja, da je pomemben tudi za človekovo dušo, verjetno ni treba posebej omenjati. Spomladi je narava zelo privlačna in torej priložnosti za gibanje, hitro hojo in lahkoten tek je veliko. Vse več je tudi ljudi, ki so spoznali pozitivne učinke vadbe teka in sprehajalne poti v parkih, v gozdovih in drugod so oživele. Če k temu prištejemo še aktivne tekače, ki ne poznajo razlik med letnimi časi, lahko dobi človek vtis, da je Slovenija dežela tekačev. Lahko pa bi postala tudi raj za tekače. Lahko bi, toda... Danes lahko govorimo torej o tistih ljudeh, ki so spoznali koristi vadbe teka in velike večine med njimi tekmovanja ne zanimajo. Tekmovanja so privlačna bolj za tiste tekače, ki so sprejeli tek kot redno rekreativno vadbo in imajo Željo primerjati svoje sposobnosti Z drugimi. Tako so sprejeli tek kot dopolnitev v vsakdanjem življenju, Živijo z njim in se po številu treningov že lahko enačijo z aktivnimi atleti. Pravzaprav je težko razlikovati »rekreativca« od aktivnega atleta. Lahko bi govorili o aktivnih tekačih, ne glede na starost. V tej drugi skupini se v Sloveniji oblikujejo skupine odličnih tekačev, še posebej so močne skupine tistih, ki so se že srečali z Abrahamom. Resnično pa bi morali začeti pri šolski mladini, ki pa do tekov nima pravega odnosa. Res je, da imamo v Sloveniji polna usta pohval, kako množično prihajajo na tekališča šolski otroci. Ko pa je osnovne šole konec, je konec tudi tekov. Kar poglejmo, koliko srednješolcev pridne na kakšen spomladanski ali jesenski kros. V Velenju so pred leti celo razpisali celo bogato nagrado profesorju, ki bi pripeljal vsaj tri dijake na kros. Pa je nagrada ostala organizatorjem. Zakaj se teki mladim priskutijo, bodo morali odgovoriti pristojni. In sedaj k množičnim tekom! V Sloveniji so se začeli pojavljati pred kakšnimi dvajsetimi leti. Seveda ne moremo mimo Teka trojk v Ljubljani, ki se je v Sloveniji kljub vsem le obdržal, čeprav s spremembami. Kar dobro mu sledi tradicionalni taborniški tek na Muti, ki nosi letnico rojstva 21. aprila 1960. Nato se je začelo število različnih tekov povečevati in začela se je tudi nesmiselna koledarska razporeditev tekov. Mnogih tekov ni več. Nobenega usklajevanja, delitev tekov na »vaške« in »elitne« itd. in še podobni nesmisli niso privedli nikamor. Lahko se sicer Slovenci pohvalimo, da imamo svoj največji maraton s tri tisoč tekmovalci. Vendar se lahko vprašamo tudi, ali je to izjema. Na slovenskih tekih, ki so po- uporabili gorska kolesa. V nedeljo, 25. maja, se bomo ob 10. uri odpelja- li izpred teniškega parka As v Litiji. Do obeležja (GEOSS) v Spodnji Slivni bomo bolj ali manj prisopihali po 16 kilometrih (7 km vzpona!), premagali pa bomo 400 metrov višinske razlike in še svojo voljo povrhu. Vsak udeleženec bo nagrajen s spominsko majico, lakoto pa si bo potešil s toplim obrokom in napitkom. V predprijavi je Startnina 1000 tolajev, na dan prireditve pa bo treba odšteti še dodatnih 500 tolarjev. Prireditev sodi v »Tris GEOSS”, v katerem štejejo poleg kolesarjenja še tek na rolkah (14. septembra) in gorski tek (26. oktobra), vse pa sodi nekod resnično vzorno organii1] rani, s pravim odnosom do udi' ležencev in prirejeni za udeleženci' je število tekačev zelo različn0 Na lepih progah, na primer tif Muti z dolgoletno tradicijo, j1 število udeležencev v primerjdA s kakšnim desetletjem nazaj za W manjše. Tudi Tek trojk v Ljublpi ni išče svoj nov zagon, toda pRj v večje sprememb. A U pa je tudi sm ^ selno, da se v Sloveniji »poiščejo1] trije najboljši posamezniki ali p°\ sameznice in se potem borijo "A najvrednejšo nagrado, ki pa it<& 0c v razpisu ni bila posebej omenjen^ Mar ne hi bilo bolj smotrno, to bi imeli svojo konkurenco atletsk sti klubi in osnovne športne organ1' zacije? Seveda, toda nastala M riJ vrzel pri sestavi trojk. In smo lahko tudi že pri »oc( ni« naše svetle, s srci obarvan1 množične tekaške prireditve. je velik posel,« je po teku deja^ dc ena najvztrajnejših slovenskih rM ratonk, ki pa je razmišljala da1] hi gače. Ali se je smotrno več kot trl\ kr ure boriti s peklensko vročino pc borih tri sto mark. Je pa že leP^l preteči kakšen maraton v Pariz* 11' sf tudi dunajski je lep. Za denar, štad’ (j( nina za slovenske razmere je nt’ la verjetno visoka, kar 2.500 SlTj zr predprijavi ali nato 3.500 SIT,]] n c zelo revno, kar dobi tekač. Pa še okopati ne moreš v bazenu, d m ga posebej ne plačaš. »Živ obm na avstrijski strani,«je bil konten'' | tar, ki me je dokončno prepriO1 -o tem, da pač vsak odloča o se^ -in si izbira svoje teke. Ali je big c torej smotrno, da so organizator < spremenili prvotno traso inad1 i tonskega teka in ga preselili S d0' venske tudi na tujo zemljo. Takstf tek prek meja v Sloveniji že inU'‘ mo, to je Tek treh dežel v Kranjs //nz, /iz j C' i c r\ / / c*/ / c«C- v.i- * v * —' j | Gori. Torej nobena novost, ki P1 vso stvar podraži in nesmiseln0 je, da to plačuje tekač. Sam sef] pretekel vse variante tekov inb \ sprva izredno navdušen. Od k‘l so se začele stvari vrteti v druS smer, prepuščam presojo tekacetnj Zanimiva je primerjava s tek111!, v Termah Čatež! Za vsega 5005' i smo dobili prav tako kakovostni športno majico, napitkov je m dovolj, priznanja je bil deležC prav vsak in tudi nagrad je bn l dovolj za najboljše. Poleg vsegl pa še celodnevno brezplačno knj panje v največji slovenski rivl . ri. Lepili tekov v Sloveniji je še vG in prizadevnim organizatorjetn malokje uspeva, da dosežejo ir° mestno število tekačev. | In v razmislek še »izjavi«, o* J terih se pogovarjamo v tekM 1 krogih. »Ja, grem samo v Rad?1 . ker tam gotovo ne bom zadnp ‘ Pogovor med dvema tekačem^1 j štartu: »Kaj boš tekel, 42 ali 21 km ?« »Še ne v letos ho to moj prvi tek in bk^j trening.« Na poti v Evropo 1 J svet bomo morali -ipremenih . marsikaj. O tem pa morda k drugič. Hinko R1' M pat' pod okrilje organizacijeTVD tizan Litija.Večo vsem skuP4p%) lahko povesta Srečko (061 -883- ali Andraž (061-883-070). Vabilo toč Vabimo vse organizatorje stnih programov, da nam spron.L^ /Ini r»r/*/l nri ff*/li t V! nO^I J 14 dni pred prireditvijo) PTTjjili potrebne podatke za objavo. P° nam tudi čim več podatkov o f”0 J stih športnorekreativne vadbe pC Uflifi celega leta. Naš naslov: Športna'' ^ Slovenije, Žiga Černe, Tabori Ljubljana, po faksu 061-3 Jd oziroma 061-13-19-277, elektro • pošta ziga.Žk2.net. „ ppd Pripravil: Zign0 e a n Uprava fundacije Avgusta Kuharja RAZPISU*: /GUSTA KUHARJA ZA LET01997 za izjemne dosežke na področju varnosti in zdravja pri delu, ki jih opredeljuje ustvarjalnost in inovativnost ter zato spodbujajo napredek stroke ji Kdo se lahko poteguje za nagrado: posameznik ali skupina strokovnjakov, 1(1 se izkazujejo z izjemnimi rezultati dela na področju stroke varnosti in zdravja pd Pri delu v Sloveniji. Značilnost kandidatovega delaje ustvarjalnost in inova-Ijo l'vnost ter prispevek k razvoju stroke. Rezultati kandidatovega dela torej pre-ire Segajo zgolj vzorno urejenost varnosti in zdravja pri delu v skladu s predpisi. -# kandidatovo delo je skladno s kodeksom varnostnih inženirjev. ■jo1 Kandidat lahko nagrado prejme za posamezen izjemen dosežek ali za življenjsko pv ‘klo (moški vsaj 30 let, ženske vsaj 25 let delovne dobe). > zf Nagrade ne more prejeti član uprave fundacije ali strokovne komisije, ki 'td Menjuje kandidature. f/«1 Nagrada: plaketa, kovinsko odličje in denarna nagrada v višini 500.000 C‘ ^larjev. Izjemnost nagrajenčevega dela se predstavi strokovni in širši javno-tsk\ sti. mi l fr Kraj in čas podelitve nagrade: 19. in 20. november 1997 v Novi Gorici na4. simpoziju o varnosti in zdravju pri delu Republike Slovenije. v Rok za prijavo kandidature: 31. julij 1997 (upošteva se datum na poštnem ž'gu). Upošteva se zgolj popolne kandidature v skladu z razpisnimi pogoji. . Naslov: popolne pismene utemeljitve kandidature na podlagi razpisnih pogojev Je treba oddati priporočeno na naslov: Fundacija Avgusta Kuharja, (za nagrado 1997); Pražakova ulica 10, 1000 Ljubljana. Postopek izbire nagrajenca: strokovna komisija, ki jo določi prva uprava jundacije iz vrst priznanih strokovnjakov, oceni pravočasno prispele popolne Kandidature. Podlaga za oceno je pismena kandidatura in ogled dosežka. Na Z i Podlagi te ocene prva uprava do 19. oktobra 1997 določi nagrajenca. ; Utemeljitev kandidature: pismena predstavitev dosežka oziroma življen-~ ’ skega dela kandidata z utemeljitvijo izjemnosti, ustvarjalnosti, inovativnosti dosežka. Utemeljitev mora navesti učinke dosežka na varnost in zdravje de-p. avcev in na varnost delovnega ter življenjskega okolja (na primer: podatki o ''manjšan ju pogostnosti in resnosti poškodb in obolevanja delavcev ter o zmanjšanju ’•'] lleVarnosti za okolje). Podatki o kandidatu in njegovi zaposlitvi: utemeljitev mora biti obvez-nifi ^ c*0P°'r|jena tud‘ z naslednjimi podatki o kandidatu: Cfl\ i . J '• >me in priimek kandidata/ke/ov, 2. EMŠO in kraj rojstva, U domači in službeni naslov, števifka telefona, telefaksa v službi in doma, 5- izobrazba (poklic), 6: strokovni izpit (vrsta, datum in številka), 7. vrsta in število doizobraževanj po zaključenem rednem izobraževanju, 8. delovna doba (vse zaposlitve v času delovne dobe), 9. podatki o članstvu v društvu varnostnih inženirjev. 10. trenutni delodajalec (ime, dejavnost in naslov), 11. najpomembnejša tveganja za varnost in zdravje pri delu pri delodajalcu, 12. število zaposlenih pri delodajalcu, 13. indeks frekvence poškodb pri delodajalcu izračunan na podlagi formule (If = N / S * lO6), v kateri je N = število poškodb in S = število opravljenih oziroma vloženih delovnih ur, 14. indeks resnosti poškodb pri delodajalcu izračunan na podlagi formule (Ir = IDD / S * 103), v kateri je IDD = število izgubljenih delovnih dni zaradi poškodb in S = število opravljenih oziroma vloženih delovnih ur, 15. morebitni podatki o drugih že prejetih nagradah oziroma priznanjih. Prispevek kandidata k razvoju stroke bo ocenjen tudi na podlagi naslednjih podatkov: A. vsak dokumentiran primer posnemanja izvedenega ukrepa v drugi gospodarski družbi oz. organizaciji (ta podatek bo imel posebno težo pri ocenjevanju), B. izvajanje predpisanih ukrepov varnosti in zdravja pri delu, C. objava uvedenega ukrepa v strokovni reviji, D. strokovni članek, E. predstavitev uvedenega ukrepa na simpoziju, posvetu ipd, F. odstotek nižjega povprečja poškodb pri delu v gospodarski družbi v primerjavi s povprečjem dejavnosti (povprečje za zadnjih 5 let), G. sodelovanje pri izdelavi zdravstvene analize delovnih mest v gospodarski družbi oz. organizaciji, H. uporaba ekspertnega sistema v gospodarski družbi oz. organizaciji (računalniška simulacija možnih kritičnih situacij v proizvodnji in navodila / praktične rešitve), I. sodelovanje kandidata pri uveljavljanju stroke v širši družbi (tehnične komisije Urada za standardizacijo in meroslovje, izvedenski organi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,..., predavanja ipd.), J. pridobljeno potrdilo o standardu SISTISO 9001 ali 9002 ipd., ki vsebuje del varnosti in zdravja pri delu (organiziranje, planiranje, izvajanje, oceno tveganja, merjenje uspešnosti in presoje / AUDIT). Ing. Anton Avsec predsednik uprave *»r Marko MiC Delavsko enotnost St. 18 Žival Žrtvovana na OLTARJU STARA SLOVENSKA LED STANOVANJE ZA SAMSKE OSEBE GIASBENIK SMOLAR JAPONSKA ZNAMKA AVTOMOBILOV CUNJA SPOLNOST ZGORNJA OKONČINA STAROGRŠKI NOVEC MANJŠE VREDNOSTI PISNO ZNAMENJE NEPRAVI KROG PRIPRAVA ZA MERJENJE SEVANJA TRISTOTA OBLETNICA EMA STARC NAJSTAREJŠI (IAN SKUPINE SNEG UGODEN ZA SANKANJE Življenjsko pomembna TEKOČINA POLOŽAJ V JOGI POTREBA PO JEDI Skandinavke v posebni izdali MALAJSKA BOLEZEN, BLAZNOST BABICA MESTO V NOTRANJI DALMACIJI KOSITER OTOK Čarovnice KIRKE DARJA ŠVAJGER ELEKTRIČNA RIBA TRZNI PROSTOR V ORIENTALSKEM OKOLJU IGRI TEKANAINA EDINA POTOMKA SLOVENSKI JEZIKOSLOVEC (Jone:) BOLEZEN NA VINU STAR SLOVAN ii