Po nfin deilh fih Dostc spoinali! Mnogi naši čitatelji &o nam sporočili željo, da naj pojasnimo svoje stališče do Ju^oslovanske narodne stranke, ki ee poleg znane JNS skuša približati 6lovenskemu Ijudstvu. Ker je naše stališče znano, služi naša današnja informacija čitateljem, da bodo oni znali svoje stališče zastopati. Vsakega, tudi stranko je treba presoditi ne po lepih ..esedah, ampak po dejanjih. Dancs o Jug. narodni stranki sledeče: Jug. narodna stranka je po svojih poslancih v zvezi s poslanci-Jug. nacijonalne stranke vložila dva proticerkvena zakonska osnutka v paiiamentu, 'ki jih tu navajamo: I. Zakonski predlog o ločitvi cerkve od države. § 1. S tem zakonom se v ikraljovini Jugoslaviji cerkev popolnoma in za vse čase loči od države. Vse funkcij«, ki jih je -doslej vršila cerkev vseb veroizpovedi, preidejo na državne in samoupravne organe. § 2. Duhovniki vseh »rangov« vseh ver v kraljeviili Jugoslaviji so navadne osebe ter imajo iste obveznosti in pravice, lcakor vsi ostali državljani. Vsi, ki zahtevajo od duhovnikov verske usluge, sc naj z njimi sporazumejo glede nagrade. § 3. Od dneva, ko se ta zakon objavi, smejo v ikraljevini Jugoslaviji obstojati samo lajiške šole (šole brez vcrouka, op. ur.). Vse šole, bolnice, zabavišča (otroški vrtci) in kakršnCkoli druge ustanove, fci so pripadale ikaki verski družbi, preidejo v državne roke in v kraljevini Jugoslaviji ne morejo dalje obstojati. — Vse cerkveno premoženje, razen kar je potrebno 2a službo božjo. preide kot narodno premoženje brez odškodnine v državno last, je podvrženo zakonu o agrarni reformi in mora biti teikom leta dni po objavi tega za^ kona razdeljeno med pripadnike onc cerkve, koje premoženje je bilo. § 4. V ikraljevirri Jugoslaviji se uvede obvezni civilni zaikon. Vse o&ebe morajo v bodoče siklepati in ločiti zalkon pii občins'kem uradu. To velja tudi za tiste, ki so že siklenili zakon v cerkvL Dokler ne izide nova postava o civilnem zakonu, velja za ozemlje cele kraljevine Jugoslavije poatava o clvilnem zakonu za bivšo Vojvodino. § 5. Vse rojstne, mrlišik« in poročne knjige morajo voditi občinske uprave, dosedanje matične iknjige pa se morajo taJkoj izročiti občinam. § 6. Duhovriiki vseh ver se ikaznujejo s strogim zaporom od 2 do 6 l©t, ako bi se pregrešili zoper paragrafe tega zakona, ali bi kakorkoli delovali protl njegovim dolo&ilom. Druge osebe se za iste prestopke ikaznujejo s stroigim zaporom od 1 do 3 let. § 7. Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko bo objavljen v »Službenih Novinah«, njegovo izvršitev pa odredi minister pravde s posebnim pravilnikom. Beograd, 1. februarja 1933. Podpisi: Dr. Nilcola Kešeljevič lr., dr. Stjepan Bračič lr., Vladimir Kostič lr., Svetislav Hodžera lr., dr. Milan Metikoš lr., dr. Živan M. Lukič lr., St. Tnkulja lr., Miloš P. Dragovič lr. (vsi poslanci Jugoslovanske narodne stran'ke), dr. St. Rap_ lr., Rasto Pustoslemšek lr., Ant. Klinc lr., Karlo Gajšek lr. (poslanci iz Dravske banovine) i. dr. II. Zakonski predlog o prepovedi delova- nja reda Družbe Jezusove na ozemlju kraljevine Jugoslavije. § 1. Redu Družbe Jezusove je prepovedano se naseliti, bivati in delovati na celem ozemlju kraljevine Jugoslavije. Z dnem, ko stopi ta zakon v veljavo, nima niti red kot pravna oseba, niti posamezni njegovi člani pravicc bivati v ikateremkoli kraju kraljevine § 2. Članom reda, ki so jugoslovanski državljtani, se določi kot bivališ.e otok Vis, če se nočejo izseliti. Jugoslovanski državljan — član reda Družbc Jezusove, >ki se na podlagi tega zakona izseli, nima več pravice, da bi se vrnil v državo in velja kot tu.i državljan. § 3. Članom prcpovedane Družbe Jezusove, ki so jugoslovanski državljani, ni dovoljeno, da bi na otoku Vis prebivali skupno, marveč mor^jo živeti vsak za-se, baveč se s ikakršnimkoli opravilom. Nepremičnega premoženja ei ne morejo pridobiti z nikakim pravim opravilom, ne med živimi, ne za slučaj smrti. Ako se 48 ur potem, iko stopi ta zakon v veljavo, zaloti kak član Družbe Jezusove v državi, odnosno — če je jugoslovanski državlj&n — izven otoka Vis, ee ikaznuje radi policijskega prestopka z zaporom do 30 dni; ko zapor prestane, pa se odgonsko spravi preko državne moje, odn-osno na otok Vis. § 4. Alvo se po preteku časa, določenega v § 3 (48 ur), zaloti na ozemlju kraljevine, odnosno izven otoka Vis, kak član Družbe Jezusove, da izvršuj-e kako cerkveno ali civilno opravilo, je kriv prestopka in se kaznuje z zaporom do 5 let; ko fcazen prebije, pa se po odgonu spravi preko ineje, odnosno na otok Vis. § 5. Ko stopi ta zakon v veljavo, morajo prostorno pristojna prvostopna obJastva (sreska načelstva, oz. mestne občine) popisati vse nepremično in premi.no premož.enje reda Družbe Jezusove.To premoženje morajo vnovčiti potom javnih licitacij. Izkupiček se koristonosno naloži v Državni hipotekarni banki. Od tega premoženja se osnuje sfclad za vzgojo rimsfco-ikatoliških duhovnikov v jugoslovanskem nacionalnem duhu ter za podporo siromašnih rimsko-katoliških župnij. Natančnejše določbe izdata minister pravde in minister prosvete z odredbo, ki &e ji prizna zakon&ka moč. § 6. Ta zakon se razširi tudi na lazariste (misijonarje), na Družbo Sv. Srca Jezusovega ter na vse druge moške in žensfee redove, za katere se ugotovi, da so v neposredni zvczi z redom Družbe Jezusove. § 7. Ta zakon štopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko bo zakonito proglašen. V Beogradu, 4. lebruarja 1933. Podpisi: Dr. JNikola Kešeljevič lr., dr. Stjepan Bačič lr., dr. Milan Metik-oš lr., Svetislav Hodžera lr. (narodni poslanci Jugoslovanske narodne stranke), Jakob Zemljič lr., Ivan Lončar lr., dr. Stane Rape lr., Rasto Pustoslemšek lr., Ant. Hajdinjak člr., Vekoslav Spindler lr. (poslanci iz Dravske banovine), H. Kadrč lr., i. dr. Če tudi ti osnutki zakona ni&o postali zakon, je to vendar dokaz, kakšni ljudje so to, fci se po Sloveniji dobrikajo našcmu narodu. Ti predlogi — njih dela — se'čujejot povsem drugače kot njihova beseda. <Hselb_ie vesii. 7(/latnico je slavil v nedeljo dne 4. t. m. v Celju g. Karol Brvar, mestni organist, skladatelj in vodja orglai"&ke šole. Jubilant se je rodil dne 4. novembra 1864 v Motniku pri Kamniku. Šolal se je v glasbeni šoli v Ljubljani, v Regensburgu in na raznih glasbenih tečajih v Gradcu in na Dunaju. Službo mestnega organista v Celju je nastopil letu, 1895. Leta 1899 je osnoval orglar&kj šolo, iz katere je izšlo nad 800 organistov in od teh se je povspelo nekaj do skladateljev. Zaslužnemu jubilantu, narodnjaku in kulturnemu delavcu naše iskrene čestitke! Župnijo Sv. Peter pod Sv. gorami je dobil g. Ivan Rančigaj, ikaplan v Šmarju pri Jelšah. Nesreče. Smrtonosen padec s kolesa. Alojzij Kangler, 651etni posestnik iz Zgornje Bistrice, se je peljal na kolesu. Pri PolBkavi je zadel na s.rmini s kolesom. ob riničarja Štefana Smolo. Oba sta padla In dobila poškodbe. Kolesar je zasedel rvoj bicikelj in se odpeljal. Med p-otjo |e padel v nezavest. V nezavestnem staaju so ga prepeljali na dom, kjer je ttmrl radi prebite lobanje. Pri nabiranju zdravilnih zelišč smrtoo ponesrečil. Posestnik Vinko Kos iz Lok pri Sv. Juriju ob Taboru se je porial na VelLko planino, da bi nakopal edravilnih zelišč. Pomagal mu je pri tem poslu posestnLk Lovrenc Tekauc. Kosu je nenadoma spodrsnilo, padel je E00 m globoko in obležal mrtev Srartno p-onesrečeni je bil vzor gospodarja, družin&kega očeta ter pravega ikrščanskega moža v javnem življenju in delovanju. Avtomobil zadel v kolesarja. Na cesti pri Domžalah je zadel avtomobil ob kolesarja 211etnega brezposelnega delavca E. Janežiča, stanujočega v Domžalah. Vsled sunka je obležal kolesar nezavesten in je izdahnil pred prihodom rešilnega avtomobila iz Ljubljane. Razne novlce. Organistom! Društvo organistov naznanja, da se občni zbor radi smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra I. ne bo vršil dne 6. novembra, kakor je bilo razglašeno, ampak zadnje dni novembra. Dan bo pravoča.sno razglašen v »Slovenskem gospodarju«. Redka tatinska prikazen. V Stranjah pri Kamniku je imel posestnik Ludvik Flerin v knjižici 7 bankovcev po 1000 Din in 2 po 100 Din. Denar je bil shra- njen v omari I. nadstropja. Tat se je splazil s pomočjo lestve skozi okno, odnesel denar in dva prstana, katera je pa pustil poleg okna. O tatvini obveščeni orožniki so preiskali v noči položaj in so našli 1 tisočak na trti, ki se vzpenja po steni. Zjutraj po preiskavi orožnikov so našli domači poleg bišo odprto ukradeno knjižico in ne daleč proč tri tisočake. na trti je bil še eden. Od prvotno ukradenih 7200 Din si je obdržal tat 1200 Din, ostalo je vrnil naj brž iz bojazni, da bi ga prenaglo ne razkrinkali in izročili roki pravicc. Bolgarski kralj strojevodja. Že parkrat smo poročali, da je bolgarski kralj Boris železniški strokovnjak in je že večkrat sam vodil lo-komotivo. Najnovejše poročilo o strojevodniškem znanju ter izurjenosti bolgarskega kralja pravi: Na brzovlaku Sofija—Varna, s katerim  se je vozil kralj Boris v Varno, se je dogodila nesreča. L-okomotiva je začela goreti in pri tem se je strojevodja težko opekel. Vodstvo lokomotive je takoj prevzel kralj sam, ki je ob strojevodji sam vodil lokomotivo. Kralj je ves vlak z lokomotivo srečno pripeljal v Varno. Požar je izbruhnil v priklopnem vozu za premog. Hočemo, da v vs.akem kraju lahko kupite koiedar »Slovenskega gospodarja« za 10 Din. Koledar dob:te v vsaki knjigarni v Mariboru, Celju, Ptuju, Ljutomeru, Gornji Badgoni m v Ljubljani. Nadalje ga že lmajo na razpolago sledeče posojilnice: Kmetska posojiliica Sveti Bolfenk pr: Središču, Kmetsko-delavska hranilnica Teharje pri Celju, Posojilnica za slovenjgraški akraj Št. Ilj pod Turjakom, Posojiliiica v Križ&vcih pri Ljutomeru, Kmetijsko društvo Rečica ob Savinji. V raznih krajih imamo sledeče zaupnike, ki vam bodo dali koledar: Štefan Bakan, Nedelica, Turnišče; Kot^ nik Ludovik, Dobrije, p. Guštanj; Kisovar To^ ne, Polhovgradec; Pečolar Ivan, Lajše, p. Šoštanj; Pustišek Miloš, Zdole, p. Kozje; Kamnik Vinko, Suhidol, p. Slovenjgradec; Zaleznik F., Savina, p. Ljubno ob Savinji; Vesačnik Ferdi-. nand, Luče; Jevšek Franc, Škale; Ivanuša Iv., Hum, p. Ormož. — Prosimo, da se tudi ostale posojilnice, kakor tudi zanesljivi privatmki oglasijo kot naši zaupniki, da bodo oddajali koledar »Slovenskega gaspodarja«. V vsakl župniji naj bo eden, k; bo omogočal, da dobijo ljudje na kraju samem koledar, dobijo ga ceneje, dotični pa za trud tudi nekaj zasluži. — Prijave pošljite na naalov: Uprava »Slovens^ kega gospodarja«, Maribor, KoroSka cesta 5. Sijamski kralj (v Aziji) s kraljico. Kralj Sijama se je odpovedal prestolu. Obialovanja vrednl Brat zabodsl braia. S Ptujske gore poročajo: Zadnjič smo poročali, da smo se pridno udeleževali romarskih sho- dov na naši priljublje.ni Ptujsiki gori, danes pa beležimo nad vs« žaloaten d<ogod«k, ko je brat braia zabodel. Kafko je prššlo do umora? Trije bratje: Stanko, Franc in Ludviik so šli zvečer kropit pokojnega Miheca Avgužtina. Mlajši brat Fraoč«k ni na najboljšem glasu. Molit so tudi prišli fantj« iz Savinskega, katere je začel Franc izzivati, češ: imate korajžo! Fantje iz SavinskflN ga se niso spustiM v pretep, zato s« )* France z nevoljo podal z brati domoT k počitiku. Ko so prLSli domov, so že domači ^>ali. Srednji brat Stanko j« še O9tal pred hiSo, dočim sta Ludvifc in Franc »topila v vežo, kjer je začel France: »Saj niso nič mogli. Vseh Savinčanov se ne bojim!« Ludvik mu je odvrnil: »Ti se jih ne bojiš? Saj te kar zdrobijo, 5e bi se spravili nad te.« Ž« je Ludvik opazdl nož pri bratu. Opozoril ga je, naj nož spravi, a surovež ni hotel ubogati starejšega brata, se jd kar zakadil proti bratu Ludviku in mu zasadil nož v trebuh. Poklicani zdravnilk dr. Milko Peče iz Ptujsk« gore j« taJkoj odredii prevoz ranjenca v ptujsko bolnico. Ludvik je bil miren in pošten fant, kakor je tudi Stanko. Mati, ki je brez moža, se joka nad zločinskim sinom Francem in se sprašuje: Kaj naj storim s takšnim otrolvom? Mladina, kaj misliš? Kam greš? Čemu se kažeš junaško z nožem v roki? Pokaži se raje junaika v svojem verskeni življenju! Žalibog, da je prav tu tako plašljiva in mlačna! Po nedeljah, ko je v cerkvi pridiga in krščanski nauk, raje postopa okrog cerkve in študira naklepe -a zločine, kaikor da bi šla v cerkev in tam poslušala bodrilno besedo domačega dušnega pasth'ja. Dokler bo mladina med pridigo post-opala okrog ceiikve, ni pričaJkovati padca sramotnih bratskih pokoljev in tudi jetnišnice se bodo polnile z ničvrednimi prebi- valci. Starši, pazite, da bo vaša mladina poslušala pridigo in skušala po Kristusovem nauku uravnati svoje življenje. Verjemite, čim bolj bode življenje mladine usmerjeno po naukili vere, tem manj bo zločinov in pobojev med nami. Kako sramotno je vendar za nas Slovence, da že ni&o več varni bratje med seboj, kaj šele tujci. Otresimo se t,e sramote! Obsodba radi ubcja, razgrajanja in po nočnega voglarenja. Pred celjskim okro žnim sodiščem so dajali dne 30. oktobi*a odgovor: 19Ietni posestnikov sin Jože Bosina, 191etni posestnikov sin Preskar Jože, 211etni posestnikov sin Karol Zagmeister, 211etni posestnikov sin Fr. Golob 5n 201etni posestnikov sin Edvard Grmovšek, vsi iz Globokega pri Brežicah zaradi uboja, težke in lalike telesne poškodbe in poškodbe tuje lastnine. — Dne 1. oktobra zvečer so kožuhali pri posestniku Mihaelu Cizelju v Piršenbregu pri Brežicah. Tam so bili tudi vsi obtoženci, iki so začeli po polnoči izzivati. Okrog 2. ure zjutraj so obtoženci odšli. Nekaj časa za njimi sta šla Miha Cizelj in njegov brat Ivan Cizelj. Pred hlevom so jih nenadoma napadli obtoženci s koli, edino Grmovšek je bil brez kola. Mihael Cizelj je pobegnil, Ivan Cizelj pa je dobil več udarcev po glavi. Prepeljali soga v brežiško bolnišnico, kjer je še isti dan podlegel poškodbam. Obtoženci so nato še dalje divpli okrog Ciizeljeve hiše, razbijali po vratih. in pokvarili okno ter razbili šipo. Ko je stopil Anton Cizelj k oknu, ga je Jož&Presfcar udaril s ikolom čez Oko in ga težko pošikodoval. Grmovšek je vrgel kamen v sobo Antonije Umekove, jo zadel in lažje poškodoval na glavi. Preskar je bil obsojen na 6 let, Bosina, Zagmeister in Golob na 5 let in 1 mesec robije, Grmovšek pa na 7 meoecev strogega zapora. Obsodba radi zločiaa umora. Državni tožilec v Celju je pozval dne 3. nov. na odgovor Andreja Kladnika, posestnika v Slivnici pri Celju, očeta 9 otrok, ker je začetkom junija t. 1. v Slivnici pno zrelem prevdarku s strupom usmrtii nezakonskega otroka Tanšek Amalije (s katero je imel razmerje), okrog tri tedne staro Marijo, s tem, da ji je vsul v usta zaatno količino arzena in bakra, vsled česar je otrok dne 10. junija vsled zastrupljenja umrl. Sodišče je obsodilo Kladnika radi zločina umora na 14 let ječe. Bazbojmšivo. V Virju med Zgornjimi Pirničami in Smlednikom nad Ljubljano prebivate dve sejmai-ici in sicer 621etna Ivana in Ana Kafol. Zadnjo nedeljo zjutraj se je podala Ana v cerkev, Ivana pa je doma pospravljala. Naenkrat se je prikazal v veži s sekiro v roki ropar, s katerim se je spustila ženska v boj, v ikaterem je omagala po par udarclh z tišesi sekire. Ropar je izmaknil 2000 Din in pobegnil. Smrtn-onevarno udarjena je pred padcem v popolno nezavest napisala na listič tolovajevo ime. Ko se je sestra vrnila od sv. maše, je našla sestro v krvi in koj so poklicali orožnike iz Medvod. Orožnikom je ses-tra Ana izročila okrvavljen listek, na katerem je bilo zabeleženo, da je ropar nek 301etni Josip ^lavrin, ki je bil z dela odpuščen radi poneverbe, je oženjen in ima 1 otroka. Orožniki &o t-olovaja kmahi prijeli in je tudi priznal zločin. Mavrin je sosed Kafolovih in ima pridno ženo, katero je surovo razbojništvo moža silno potrlo. Koj je vrnila Kafolovim oropanih 2000 Din. Agitacija za nakup srečk aarodna loterije v prestoliei Irske v Dublinu.