Rokopisi se ne vrežejo. — inserati * enoatoipaftmi p»
tit Trstkm :]i se amnažttnn vajo, hi sicer : pri enkrat m
objavi po 30 vin., pri trikratni po 27 vin., pri Šestkratni po 24 vin., pri celoletnih objavah po 22 vin, za vsakokrat —Za razne izjavo itd. stane petit vrstica SOvta. — Reklam, sd pob' nine proste. — Nefrankira-na pisma so nc sprejemajo.
24. številka	V	Ljubljani	dne	14.	JtmiJa	1919.	7L
delavec izhaja vsak petek * datumom naslednjega te«. — Naročnina za celo leto K 10’—, za pol leta K 5 -, za četrt leta K 2-5C. Posamezna Številka 20 vin. Naročnina za Nemčijo zs etrfo leto 9 mark, za Ameriko 3 dolarja. PeSriljatve na uredništvo ii.
upravništvo Uahijaaa, ŠeJanbnrgov;; mu Stev. 6. II. nadstr.
Nas strokovni kongres.
Bmkoštne praznike se je vršil v Ljubljani v hotelu Tivoli prvi kongres strokovnih organizacij na Slovenskem. Naše organizacije so se bujno razvile ter so štele že konec marca nad 19.000 člauov. To število je danes znatno večje. Dnevni ved je bil zanimiv. Razen poročila smo razpravljali o organizaciji in taktiki (poročal sodr. Petejan), o tarifni politiki rsodr. Čobal), o delavskem pravu (sodr. ir. Korun) in o načrtu delavskega zavarovanja (sodr. Kocmur).
,V našem listu je premalo prostora 'da bi objavili celotno poročilo. Pač pa priobčujemo danes resolucije in predloge, ki so bile sprejete, prihodnjič pa priobčimo poročilo o delavskem zavarovanju in potem še o delavskem pravu. Celotno poročil i izide v »Napreju« ter ga potem izdamo v posebnih odtisklh, da si ga sodrugi in organizacije nabavijo.	,
Zlasti važna sta predmeta o delavskem varstvu in načrt delavskega zavarovanja. Zavarovanje delavcev bi se po načrtu v marsičem poslabšalo, zato se bodo morale organizacije prav pošteno zavzeti, da se napravi te zakope tako, da bodo res koristili proletarijatu. V ta namen izdamo še posebna navodila.
Kongres je bil izborno obiskan; navzočih je bilo 87 delegatov in 85 gostov. Med gosti so bili sodrugi iz Zagreba, Bel-grada in Prage.
Značilno Je posebno za naše organizacije. da so strogo solidarne. V nobeni stranki in v nobeni organizaciji ni take solidarnosti in take agilne delavnosti kakor v naši organizaciji. In to je razveseljivo znamenje za delavski pokret na Slovenskem.
Resolucije in predloge, ki jih danes priobčujemo, pričajo o našem delu o naših načrtih. Kar nam ni bilo mogoče priobčiti še danes, to priobčimo v prihodnji številki »Delavca«.
Predlogi in resolucije, ki 90 bili sprejeti na kongresu, se glase:
Protestna resofocfia orotl pariški konferenci hi preganjanju organizacij v Bosni.
Strokovni kongres organiziranega delavstva na slovenskem ozemlJtt, zborujoč dne 8. in 9. junija 1919 v Ljubljani, prote: stira proti pariški mirovni konferenci, ki kot popolnoma kapitalistično imperialistična institucija zmagovalcev odklanja ureditev mednarodnega delavskega varstva.
Dalje protestira kongres proti razpu-rtn bosenskih bratskih organizacij, ker liso te krive, če so posamezniki dal? ta-tozvani povod za nastop oblasti, ter za-iiteva, da se razpuščene organizacije ta-toj zopet vzpostavijo, da nadaljujejo svo-io socialno in kulturno misijo.
Za zvišanje prispevkov.
dede na vedno narašchjočc aritacij-tke stroške, kakor tudi glede na neizogibne bodoče težke mezdne boje, ki h odo zahtevali ogromne finančne žrtve, priporoča
kongres vsem osrednjim društvom, da svoje članske tedenske prispevke primeroma in po možnosti zvišajo, da se bojni sklad društev čimprej pomnoži do tiste
višine, ki je potrebna za uspešno izvole-vanje mezdnih bojev.
Obenem priporoča kongres orsednjim društvom, da pri svoji agitaciji utrjujejo v društvenikih zavest, da strokovne organizacije niso nikakršna podporna društva, temveč bojevne organizacije, ki imajo nalogo delavski razred materialno in moralno osvoboditi iz suženjstva kapitalistične družbe.
Za mednarodnost in medtajteuje orga-uizacfl.
I
Kongres strokovnih organizacij na Slovenskem ozemlju, razpravljajoč o bo-jevnih pompčkih in taktiki za boj proti organiziranemu mednarodnemu kapitalizmu v dosego čim ugodnejših pogdjev za delavski razred v sedanji kapitalistični družbi, smatra, da je skorajšnja obnova strokovne mednarodne zveze neobhodno potrebna. Proti združenemu mednarodnemu kapitalizma se more uspešno bojevati le mednarodno v svojih razrednih strokovnih organizacijah > združeni prole-tarijat.
Vsled tega izjavlja kongres, da razredno organizirani proletarijat na Slovenskem hoče tudi vbodoče ostati zvest mednarodni strokovni zvezi in pospeševati mednarodno solidarnost med našim delavstvom.
Kakor si želimo tesnejšega stika z razrednimi strokovnimi organizacijami vsega sveta — enako iskreno želimo ožjega stika z razredno organiziranim delavstvom v ostali Jugoslaviji.
Zaraditega kongres izjavlja, da stoji na stališču ujedinjenja strokovnih or,T- ;ii-zacij v Jugoslaviji — ker le močna organizacija daje garancijo za uspešen boj proti kapitalizmu ter nalaga strokovni komisiji, da se pogaja s sendikalnim centralnim večem v Belgradu na podlagi zaključkov, sprejetih na strokovnem kongresu v Belgradu.
Obstoječa osrednja društva naj bi se konstituirala v »Zveze« osrednjih strokovnih društev v Jugoslaviji ter si uredila v soglasju s centralno strokovno komisijo medsebojno razmerje glede prispevkov, podpor ter enakopravnost članov, kakor tudi . glede bojnih pomočkev.
Kar se tiče forme organizacije, je kongres mnenja, da je obratna organizacija za uspešen boj najprimernejša, zaraditega Oklene, da se mora na Slovenskem ozemlju ta forma organizacije strogo izvesti. Isto svetuje bratskim organizacijam v ostalih pokrajinah Jugoslavije, ter raj bi ta forma služila za podlavo bodočemu ujedinieniu.
'I.
Strokovni kongres želi, da se spor med posameznimi socialističnimi stranka-
mi Jugoslavije čimprej povoijno reši. ker, to zahteva interes jugoslovanskega pt !c-tarijata. Dokler se ta spor ne reši, kongres priporoča vsem organizacijam, da kljub tem pojavom ostanejo enotne.
Opravhnik strokovne V .-misije.
1. Strokovna komisija je sestav ".ena iz vseh osrednjih strokovnih društev na slovenskem ozemlju, ki stoje na stališču razrednega boja.
Lokalne in separatne organizacije, ki so izven osrednjih društev, ne merein pripadati strokovni komisiji: zmaditega so vse te točke opravilnika obvezne samo za osrednja društva.
2. Naloge strokovne komisije so:
a) da podpira osrednja društva pri njihovem delu, pri gibanjih za izboljšanje; gospodarskih in socialnih razmer organi-* ziranega delavstva, kakor tudi da vodi agitacije ter da podpira slabejša osrednja društva, ki nimajo dovolj lastnih pomoč-kov v potrebi;
b) da obdržuje stalne zveze z vsettA včlanjenimi osrednjimi društvi;
c) da vodi statistiko članstva Tnmex$ nega gibanja;
d) da zbira razne fonde za podob** nje potrebnih osrednjih društev v hspedN nih Slavkinih primerih;
e) da je v stiku z vsemi sodalno-jra litičnimi institucijami, kakor z bolniškimi blagajnami, zavarovalnicami proti nezgo-4 dam, zavarovalnicami za brezposelnost posredovalnicami za delo itd.	|
f) da ob koncu vsakega leta Izda pb« ročilo o stanju *in delovanju , osredn£fi* društev v svojem delokrogu;
'g) nastavlja centralne in okrožne taB nike, urednike in upravnike ter druge potrebna nastavlience strokovne komisije:
b)	da izdaja strokovno glasilo ter brošure in tiskovine, ki se tičejo strokovne« ga gibanja ter socialno - političnih vprašanj:
i) da pb potrebi kontrolira finančno poslovanje posameznih osrednjih društev, in jim daje potrebna navodila.
3. Vsa osrednja društva prispevajo strokovni komisiji po tri vinarje za vsak plačani tedenski prispevek. Osrednja društva. ki imajo uveden mesečni prispevek, plačujejo od vsakega prispevka 12 vinarjev mesečno.
4. Osrednja društva so dolžna prispevati od strokovnega kongresa določen prispevek za solidaritetni sklad, katere"-' upravlja strokovna komisija separatno tsa račun vsakega osrednjega društva nose-bej. Iz tega fonda se sme podpirati osrednja društva, kadar se nahajajo v resniti stavkinih gibanjih in so njih finančni oo-močki izčrpani.
O stanju tega sklada se poroča na! tajni seji vsakega strokovnega kongresa.
5. Strokovni kongres se vrši. vsako drugo leto. Po potrebi ali ako to. zahteva dve tretjini osrednjih društev, se mora sklicati tudi izredni kongres.
Na kongres imajo pravico poslati osrednia društva na vsakih dvesto čia-f
lov t)0 tetici a ‘zaupnika. utjejo osrednja društva, kf poravnavate* i:auje tudi stroške.	Hivriv,.
Število zastopnikov se določa na pod-Bagi števila strokovni komisiji plačanih prispevkov v prejšnjem letu.
Na kongresu imajo sedež in glas vsi člani strokovne komisije in uredniki strokovnih listov.
Kongres sklepa z navadno večino gla-
30V-
Strokovna komisija se voli po 'tajnem glasovanju.
Predloge za strokovni kongres smejo staviti direktno le strokovna komisija in osrednja društva, ki morajo predloge izročiti vsaj 28 dni pred kongresom, da jih strokovna komisija 14 dni prej objavi v strokovnem listu.
Strokovni kongres ima pravico razpravljati in reševati vsa vprašanja ki se tičejo strokovnih in socialno - političnih vprašanj in tem določati smer in taktiko.
Sklepi strokovnega kongresa so obvezni za vsa osrednja društva, ki pripadajo strokovni komisiji.
Kongres sklicuje strokovna komisija, ki ga mora vsaj 8 tednov prej razvlasitl jr, strokovnem listu.
6. Strokovna komisija se voli na kongresu za dobo dveh let ter šteje 17 članov: in 6 namestnikov, od katerih mora stanovati 11 članov in 3 namestniki v Ljubljani, kjer fena strokovna komisija ‘jsppoj sedež.
, Kontrolna komisija sestoji iz 5 članov fpt-iS namestnikov.
M primeru, da izstopi član iz strokovne komisije in nima več namestnika, sine vpoklicati strokovna komisija sporazumno z osrednjimi društvi, novega Slapa iz vrst načelstev osrednjih društev.
Člani strokovne komisije izvolijo £med seboj predsednika in njegovega na-^mestnika. tajnika in blagajnika.
Strokovna komisija ima svoje seje PO potrebi. Plenarne seje, na katere se mora povabiti tudi zunanje Sane. se vrše . vsake tri mesece.
Dolžnosti osrednjih društev:
a) osrednja društva, ki so priklopljena1 strokovni komisiji na slovenskem ozemlju, so dolžna ravnati se po sklepih strokovnih kongresov in strokovne komisije, ak6 iste ne nasprotujejo sklepom strokovnih kongresov;
b) točno vsake tri mesece odračunati prispevke strokovni komisiji ter od kongresa določene prispevke za solidarnostni sklad;
c) poročati strokovni komisiji o stanju članstva, financah, o nameravanem mezdnem gibanju ter o uspehu istega.
Osrednja društva, ki bi vsled svoje Stediscipline ali svojega delovanja, ki nasprotuje sklepom strokovnega kongresa, bfle izključene, kakor tudi tista osrednja društva, ki bi sama izstopila, izgube pra-vfco do deleža iz solidarnostnega sklada.
Pravico za izključitev osrednjih društev iz strokovne komisije ima samo strokovni kongres z dvetretlinsko večino tikaam.
„	Resolucija	k IV. točk!.
Kongres strokovnih' organizacij v ^Skreeniji dne 8. in 9. junija 1919 v Ljubimi sklene glede kolektivnih oogodeb' .naslednje:	......
1.	Predpogoj za sklepanje kolektiv-ir’t pogodeb je dobro disciplinirana organizacija med posameznimi strokovnimi Zvezami; potrebna moralna kakor tudi Materialna podpora, kar se podrobno do-‘JoS s posebnim regulativom, ki ga naj iz-lletejbpdoča.strokovna komisija.	;
•v"' 3. Ok&novrB Sreba solidaruosinl sklad, v, kateri prispevajo vse organizacije; upravlja ga strokovna komisija. Visokost tega prispevka določi strokovna komisija.	3
3. Mezdna gibanja so vezana na re-gulativ posameznih zvez kakor tudi strokovne komisije, ako hočejo uživati y, točkah I. in IL določene ugodnosti.
4. Strokovnim zvezam se priporoča sklepanje kolektivnih pogodeb. ,V teh pogodbah je treba določiti delovni čas, delovne odmore in plače, dnevne ali pogojne, oziroma po možnosti tudi minimalne.
5. Pri določitvi plač treba natančne določiti, ali velja izplačilo v dinarjih ali v kronah. Kjer je le mogoče, naj se uveljavi dinarska, valuta; ako se pa sklepa o kronski valuti, je treba določiti, da velja ob ispremembi valute 1 krona 1 dinar. Pogodbe naj bodo časovno neomejeue.
6. O vsakem mezdnem gibanju, ki je bodisi napadalnega, bodisi obrambnega značaja, je pred pričetkom obvestiti strokovno komisijo, oziroma jo povabiti na posvet
Delovno prava Socialna zakonodaja.
iVsprejemajoč minimalni program bernske konference za podlago mednarodne delavske zakonodaje s stalne mednarodne strokovne komisije, zahtevamo prav posebno:
1. .Vsa delavska zakonodaja v naši državi naj se čimpreje izjednači jn sicer po zakonih tistega dela države, ki ima tozadevno našim zahtevam najbolj odgovarjajoče zakone. Pri priliki izjednačenja, naj se ti zakoni izpopolne. Srbski zakon o radnjama naj se — pismeno izpopolnjen
—	takoj razširi na celo zemlje države.
2. Splošna in strokovna izobrazba de lavca naj se dvigne na čim višjo stopnjo, zato tirjamo brezplačnega, vsakomur dostopnega občega in strokovnega šolstva.
3. Delavno, pogodbeno in varstveno pravo naj bo v temeljih za vse vrste delavcev jednako. Vsaka omejitev osebne svobode delavca glede priseljevanja in preseljevanja je nedopustna. ,
Posebno zahtevamo:	i	•	.
a) prepoved ženskega dela po noči in v obratih, kjer se vrši delo s strupi,
b) prepoved dela otrok do 15 let in lfe 6 urno delo za mladostne od 15 do 18 let, v rudnikih in težkih obratih ne pred 16. letom,
c) odpravo delavskih knjižic,
d) uvedbo osemurnega delavnika, v najtežjih obratih tudi krajšega, 44 urnega nedeljskega počitka, letnega najmanj 8 dnevnega dopusta,
e) minimalne mezde, ugotovijene po mezdnih komisijah,
f) ureditev vajeniškega deta iz razmerja,	1
g) priznanje veljavnosti kolektivnih delavskih pogodb.
4. Zahtevamo koalicijsko svobodo v najširšem obsegu s pravico štrajka, ustanovitev delavskih zastopništev pri obratih, obligatoričnih posredovalnih uradov, delavskih zbornic, drž. delavskega statističnega urada in sosveta, državnih po sredovalnic za delo, izpopolnitev obrtnega nadzorništva, raztegnitev pristojnosti obrtnih sodišč na vse delavce.
5. Ureditev invalidnega vprašanja z inv. kolonijami in domi, preskrbo za siio-čad potom konfiskacijo mrtvo ležečega kapitala.
6. Ureditev delavskega stanovanjskega vprašanja z državno pomočjo in pritegnitev podjetnikov.
8.	Delavstvo je interesirano pri rešitve vprašanja agrarne reforme, ki naj se izvrši, ne da bi se razlaščenim dajala kaka odškodnina. Zemlja na? pride-v last tistim.
H |e obdelujejo, ?aEd, So fctdi prtetfc v delavskega ljudstva, kateri je posveča^ največje brige, zasigurana. _ ^
8. Ministrstvo za socialno skrb naj SC razširi v ministrstvo za delavske zadeve in soc. skrb.
9. Razširjanju strokovnih organizacij, ki naj soodločujejo pri zakonodaji o vseh delavskih in socialnih vprašanjih, velja naše prvo delo. Novo vstoplim treba podkrepiti razredno zavest in jih vzgajati k delavski solidarnosti.
Predlog kovinarjev glede popolne uvedb«* strokovnega lista.
Predlagam tedaj, da naj trpravmštvo »Delavca« izvede natančno kontrolo v to svrho, da dobi vsak strokovno organiziran delavec list, za katerega jamči nje* gova centrala, da bode tudi plačan, kako* je to pri kovinarjih upeljano.
Mihevc. Hlebš.
K predlog* glede povišanja naročnin? za list, se je sprejel naslednji predlog sode. Sitterja.
Kongres pooblašča novo komisijo, da v slučaju potrebnosti podraži komisija sama list za potrebno svoto ter da se danes glasovanje o povišanje opusti. ,
Sltter,
Predlog glede opustitve posebnega glasila za želozoičarla
Organizaciji železničarjev priporoč« kongres, da opuste list »Železničar** m ga spoje z ^Delavcem**,	.	,
Predlog ss. iltebša in Cobafa.
Pooblašča se novo izvoljeno strokovno komisijo da ukrene vse potrebno da se čimprej kupi lastno tiskarno, za ta nakup prispevajo vsa osrednja društva in podsužnice od vsacega prispevka po 10 vinarjev.________________
Delo kovinarjev.
Izvajanja sodruga F. Sveteka na »Oslo-vttni seji odbora in zaupnikov kovinarske organizacije.
Cenjeni tovariši 1 Ko se poslavlja od nas predsednik sodrug Koleša in prevzemam jaz kot njegov namestnik načelstvo kovinarske organizacije, je potrebno, da pregledamo naše dosedanje delo in se obenem ozremo na naloge, ki nas čakajo v bodočnosti. Delo, ki smo ga izvršili od avstrijskega poloma do danes, je fundament naše organizacije, in vsakdo, ki pozna razmere v našem drajftvu. mi bo pritrdil, da je ta fundament dovod trden in zanesljiv, da si zgradimo nc njem organizacijo upoštevano od nasprotnika, ki se ho bojevala in zmagovala. M mi potreba naglašati, da je 60 sodrug V* Koleša duša temu delu, ni treba, aa ga ob slovesu hrupno hvalimo — Izvršeno delo je najzgovornejše izpričevala
Ali sodrugi, to kar smo storili 'dQ sedaj, to še ni vse, to Je šele fundament.
Zavedati se moramo, da Je ravne naša organizacija mogočen faktor *» razvitek industrije v tej državi Kakor sl ne moremo misliti izvršitve kakega sftro-Ja brez kovinskih delavcev, tako tudi nC industrije brez strojev. Tega se moramo zavedati, in šele potem bomb vede!! prav ceniti našo organizacijo to kako < treba uporabiti moč organizacije. Ni danes naša absolutna naloga, da se s podjetnik* prepiramo za deset-vinarski priboH^ mezde, temveč pripraviti se moramo, ba ob sklepu miru, ko se bo pri nas začela razvijati industrija, za Icar je dan pogor. ter bo pritisnila za zaslužkom masa tujega delavstva do takrat moramo poskrbeti in omogočiti našim ljudem dovod strokovne izobrazbe, toliko, da ne bodo zaradi pomanjkanja znanja ostajali Min« delavci zadnjih vrst, temveč da doSS
»možni prevzsn-.aH tudi vodilna mesta. I Torej ,neobJioi‘<o r^irebna nam je strokovna izobrazba brez nje si tudi socializacije obratov misliti ne morem. Katera .,-ota naj ukrenemo, da to čim hitreie in temeljiteje dosežemo, v to se ne spuščam, vendar pripominjam, da mi šola z visokega odra ne ugaja. To vprašanie se mi zdi eno najvažnejših in treba bo podvojiti delo na tem polju.
Bistvene važnosti za napredek našega društva in splošnosti je pa vprašanje obrtnega naraščaja. Z veseljem moren’ ugotoviti, da se naše organizacije zaventajo nujnosti in dalekosežnosti itvrn problema .ali na prvi pogled se človeku dozdeva, da se nihče ne orientira v te] zmešnjavi ali vsaj, da večina sodrugov ne ve poti, kako privesti mladino na pot,
5 katere jo je spravila brutalnost volne. Fo vseh delavnicah in tovarnah opažam pri učencih, razen nekaj' izjem, simptome, do sedaj še nepoznane čudne neskrbnosti in nezmiselne upornosti, kar bi najlažje označili z besedami »vojna bolezen«.
In v čast starejšim sodrugom moram konstatirati, da se prav dobro zavedajo, da tukaj treba vse kaj drugega nego palice. Da bo dober zgled starejših sodrugov o treznosti, možatosti in značajnosti v doglednem času pripomogel mladini na ..pravo pot, sem prepričan; ali kakor ie bilo treba izrednih dogodkov, da Se padla mladina do te stopnje demoralizacije, tako bo tudi treba izrednih pomočkov, da »e zopet vrne k resnobi. Prvi pripomoček k temu bi bile dobre in moderne obrt-lonadaljevalne šole.
O tem se je pri nas že velike govorilo, omenim naj le izvajanja obrtnega nadzornika sodruga inž. Štebija na mladinskem shodu meseca aprila v Ljubljani, kjer je razvijal prav lep program za abrtno-nadaljevalne šole, ki ga je tudi mladina prav simpatično pozdravljala. Ali za izvedbo tega bi bilo treba pomočkov in volje, in tega bo težko,dobiti od tako v militarizem zaljubljene vlade. Mislim, da je vsakdo prepričan, da se bo o tem moralo še mnogo govoriti in zato še n več delati, — v zahvalo nam bo mladina okrasila naše vrste in s tem zasigurala bodočnost sebi in našemu delu.______________
Povišanje penzij pri bratovskih skladnicah.
Govora sodr. Čobala in Ant. Kristana v Narodnem predstavništvu dne 24. maja.
Poslanec sodr. Melhior Cobal je iz-tvajal:
Gospodje narodni predstavniki! Pokojninski zavodi v Sloveniji, ki so se oži-votvorili pod imenom »bratovske skladbice", so ustanovljeni, oziroma njihova pravila so sestavljena na podlagi zakona iz leta 1889. Ta zakon je tako ozkosrčen, ida je že za tiste čase, ko so bile normalne razmere, bila pokojnina, ki so jo izplačevale te bratovske skladnice, nezadostna.
Bratovske skladnice, katerih imamo y Sloveniji 10, imajo približno 16.000, ^oziroma* če prištejemo še družinske fciane, okroglo 40.000 članov. Bratovske ■^Kladnlce imajo nekaj tisoč upokojencev *— rudarjev, vdov in sirot.
Pokojnine znašajo od 200 do 288 K letno — v predlogi je neka pomota — namreč ta, da znašajo pokojnine od 200 #o 2»8 Joron — ali pa da se izplača upravičencem mesečno po 16 do 24 kron. jVdove dobe eno tretjino te vsote, sirote /pa samo eno šestnajstinko. Samo po sebi 'umevno je, da se s to pokojnino danes ne more nihče preživljati, da niti ne more plačati stanarino.
i
‘;,Vao 'f-Vsitlom stare Avstrije so že nekatere bratovske skladnice, oziroma odborniki bratovskih skladnic napravili vlogo na nadzorovalno oblast, to je vrhovni rudarski urad, da naj bi se dovolilo preko onega zakona rudarjem, ki so vpokojeni, oziroma vdovam in sirotam nekaj draginjske doklade iz onih bratovskih sldadnic. V stari Avstriji so se iz onega fonda, ki ga je vlada dovoljevala za siromašne sloje, dajala v raznih okrajih siromašnim slojem živila, to je podpora v naturi. Ko pa je nastala naša Jugoslavija in je stara Avstrija razpadla, so se cene življenjskim potrebščinam šc povišale, odpadle so pa podpore in nastalo je še večje siromaštvo, tako da umirajo ljudje, ki so navezani na te podpore lakote. To traja že pet mesecev. Takoj v začetku novembra se je napravila vnovič vloga na vrhovni rudarski urad v Ljubljani. Razni odborniki posameznih bratovskih skladnic in sicer od največje bratovske skladnice v Trbovljah, ki šteje največ tisoč rudarjev in ima tudi več tisoč vpokojencev, so ponovno osebno intervenirali, ali brez uspeha. Nikakega odgovora ni bilo. Samoposebi umevno je, da se zakon ne da čez noč preosnovati. Razumljivo je, da tudi ni mogoče v kratkem času sestaviti takozvane matematične bilance. Nujno potrebno in tudi mogoče je pa, da se dovoli odborom bratovskih skladnic, da povišajo onim, ki dobivajo tako nizko pokojnino, isto vsaj na dvojno. To bi ne bilo veliko; vsaj se je dala podobno tudi uradnikom draginjska doklada; to so storile tudi zavarovalnice proti nezgodam. Zato bi bilo to_ mogoče storiti tudi pri bratovskih skladnicah.
Dovoljujem si torej staviti na gospoda ministra nastopni vprašanji: 1. Zakaj se ne rešijo one prošnje in zakaj se ne stori ničesar na razne osebne intervencije? 2. Ali je gospod minister voljah, naročiti vrhovni rudarski oblasti v Ljubljani, da to stori takoj in da se da pomoč onim revnim slojem, ki sedaj umirajo?
Minister za šume in rude' je odgovoril, da je interpelacijo poslal v izjavo ministrstvu za socijalno politiko oziroma njegovemu poverjeništvu za socialno skrb v Ljubljani, da mu le to stavi primerne predloge oziroma, da le-to stori, kar je potreba.
Sodr. Anton Kristan je izvajal:
Interpelacija tovariša Čobala se je lotila stvari^ ki je v resnici nujna in kjer je tudi pomoč potrebna. Vsi veste, da so se življenske razmere silno izpremenile od časov, ko so bile normirane pokojnine teh bratovskih skladnic in seve sploh vse pokojnine. Največji^ reveži v tej vojni so bili zato vpokojencL Oni se niso mogli nasloniti na nič drugega nego na pokojnino, ki jim je bila dovoljena. Pri rudarskih vpokojencih je — zlasti v naših slovenskih krajih in v Dalmaciji — še druga bolj nevarna stvar v ozadju, namreč to, da imajo zadnje čase celo svoj nezgodni zavod na Dunaju, ki še ni likvidiran in od katerega zadnje čase ne morejo dobiti sploh nobene pokojnine, ker je zveza z Nemško Avstrijo pretrgana. Zato bi jaz priporočal ministrstvu za rude in šume, da bi se za stvar res zavzelo in da bi se vsaj nekaj odredilo; veliko se, kakor je gospod minister pripomnil, itak ne da napraviti. Kolikor je meni o tej zadevi znano, bi se dalo kaj napraviti samo na ta način, da bi ministrstvo dalo dovoljenje rudarski okrajni oblasti, da odbori bratovskih skladnic lahko povišajo za 200 ali več odstotkov tiste male vsote, ki so jih dosedaj izplačevali. To pa bi ministrstvo lahko napravilo s posebno oeftedbo.
Gospod minister tega ni storil, ampak je — kot je pripovedoval — predložil stvar poverjeništvu za socialno politiko v Ljubljani, česar bi pa ne bilo treba. Vsak človejc ve, da se z 200 kronami na leto sedaj ne da živeti! Najenostavnejša pomoč je ie ta, da ministrstvo — kot sem rekel — s posebno odredbo da navodilo mdarske-niu glavarstvu v Ljubljani, naj dovoli odborom, da povišajo preskrbnine za kakih 200 ali več odstotkov. To se Lihko napravi z navadno odredbo, ki bi biia sicer
—	recimo — protizakonita, a je nujno potrebna. Denar je menda tukaj. Bratovske skladnice imajo precej denarja. Potom matematičnih bilanc ni bilo 5e mogoče sestaviti novih plačilnih nakazil. Izjemna naredba za zadnji kvinkvenji ne bi veljala samo za Slovenijo, ampak tudi za Dalmacijo, za severiški rudnik in za podobne rudniške revije.
Minister za šume in rude je izjavil na govor sodr. Antona Kristana, da mu take naredbe ni mogoče izdati, ker ne more kršiti zakona. —
Sodrug Cobal je y. zaključnem govoru povedal še to-le:
Gospodje narodni predstavniki! To. kar pravi gospod minister, da ni mogoče ustreči želji, ki jo vsebuje moja interpelacija, potom naredbe ali potom naročila vrhovnemu rudarskemu uradu v Ljublianl ne odgovarja dejstvom. Vse bratovske skladnice so se namreč že davno izrekle za to, da se Dpkojnine povišajo onim delavcem, vdovam in sirotam, ki sedaj brez podpore ne morejo živeti. Bratovske skladnice so seveda postavljene na podlagi onega zakona, čegar pravila in pokojnine so se lahko vsakih 6 let preosnovale na podlagi matematične bilance. Nikjer pa n; rečeno v zakonu, da se to ne sme storiti potom ministrske naredbe. Zato priporočam, da gospod minister naroči poverjeništvu za socialno skrb v Ljubliani ali pa rudarskemu glavarstvu za Slovenijo v Ljubljani, da izvrši to stvar, kei to nujno potrebno, ker delavcem, vdovam in sirotam, ni mogoče živeti od podpor, ki jih dobivajo.
Predlagam, da se preide na dnevni red. (Odobreno.)
S tem se je prvič v našem Narodnem predstavništvu razpravljalo o važni, rudarskih družin dotikajočih se stvari. Upamo, da se doseže potreben uspeh. — Pri razpravi o delavskem zavarovanju pa bo seve treba temeljitega razgovora o pre-uredbi celotnega rudarskega zavarovanja.
Za ljudsko izobrazbo.
RazpL nagrad.
Okrajna bolniška blagajna ljubljanska razpisuje iz sklada za podpiranje ~kcij, ki služijo neposredno ali posredno povzdigi ljudskega zdravstva, ustanovljenega t, januarja 1917, troje priznalnih nagrad po 300 K, 200 K in 150 K za najboljše poljubne spise:
1. o higijeni delavskih stanovanj;
2. o negi človeškega telesa in
3. o alkoholizmu, njegovem škodljivem vplivu na posameznika, na njegovo družino in človeško družbo sploh.
Vsak spis mora obsegati eno tiskovno polo (16 brošurnih strani male oblike).
Razprava o delavskih stanovanjih naj obdeluje, kakšn obodi stanovanje, četudi skromno, kako in kdaj naj se snaži, zrači itd.; dalje, kakšno bodi pohištvo in druga oprava, da bo stanovanje služilo svojemu namenu. Preproge, tapete, zastori, cvetlice in drugo zelenje, ali so potrebni in s stališča higijene priporočljivi? Omeniti je tudi slike in druge stenske in sobne okraske.
J
opre o negi isovesiiega tHesa Kaj 'obravnava, kakšna bodi obleka, perilo, Hrana. Ali je vsejedno, kakšne barve je perilo, in ali je takozvano Jagrovo perilo priporočljivo? Važni za ohranitev zdravja So dalje telovadba, izprehodi, izleti, tu-rjstika. K ne^i telesa spadajo tudi neca in čistoia ust, zob, nohtov, nog itd. itd. Kdaj naj hodimo k počitku, kdaj vstajajmo itd.
Spis o ailiolizmu obsegaj v glavnem: moralni, fizični in gmotni vpliv aihoho-lizma na pivca, njegove svojce in okolico, na celokupni narod. Ali so javne točilnice opojnih pijač absolutno potrebne? S čim bi se jih dalo nadomestiti? Društva, čitalnico, klubi, zabave, veselice, plesne šole, koncerti pri pogrnjenih mizah itd. Kdaj začne človek piti in zakaj? Kaj žene delavca z doma v gostilno? Društva, ki pospešujejo alkoholizem itd. itd.
Tu so podane le glavne smernice, v Katerih naj se gibljejo spisi; piscem pa je dano na prosto, da obravnavajo posamezne predmete tako, kakor se jim 2di, oa bodo tvarino najbolj obdelali. Spisi morajo -biti izvirna, samostojna dela; prevodi ali celo prepisi niso dovoljeni.
Piše naj se le na eno Stran papiria.' ker se bo nagrajena dela po možnosti objavilo v tisku. Pod spisom pisec ne sme •navesti svoje pravo ime, marveč šifro, t. j. 1 kako izmišljeno ime (psevdonim) Pravo ime z natančnim naslovom naj se napiše na poseben listič, ki ga je dati v posebno kuverto, označeno s pisateljevo šifro. To; kuverto je zalepljeno s spisom vred dati
V	drugo večjo kuverto z naslovom: Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani. Na 'vrhnjem robli kuverte je napisati. »Konkurenčni spis«. Zadnji dan, ko morajo biti vsi $pisi v rokah blagajne, je 30. november 1919.
Vse pošlijatve bo odprla posebna komisija, sestoječa iz zdravnikov, nisateliev , in zastopnikov blagajne. Priložene kuverte s pravimi naslovi pošiljateljev oziroma piscev se bodo odprle šele po oce-•Httvi spisov.
Poleg razpisane priztialne nasule izplača blaga ji m vsakemu nagrajencu še poseben pisateljski honorar, kakor >rK iuje »Slovenska Matica« za znanstvene spise, Nafrade in honorar se bodo [’/”'■< čali pred Božičem 1919. Imena nagrajencev se bodo objavila.
Tekmovalci lahko spišejo razprave o dveh ali vseh predmetih. Rosamo^ik more dobiti le eno nagrado, četudi bi 1 ’'n dva ali vsi njegovi spisi odobreni. Blagajna si pridržuje testntnsko pravico do vseh doposkinili jej spisov, ki jih sme ohin^4- -celoti ali pa v izvlečku. Za v celoti objavljene nenagrajene spise se plača navaden pisateljski honorar.
Tekme se morejo udeležiti delavci in delavke slovenske narodnosti katerekoli stroke in ne glede na to, če so člani blagajne ali ne.-Izključeni so: pisatelji in žur-nalisti po poklicu, učenci in dijaki jvseh Sol, javni uradniki, blagajniški nameščenci ter oselo, ki so dovršile več kakor dru -•,ri razred srednje ali tej enake šole.
Na manjše slovniške napake in Stilistične hibe se ne bo oziralo; merodajna za priznaie/nagrade bo le vsebinska vrednost spisa, tehnika njegove sestave in nabili pripovedovanja.
Ker ima razpis namen, da vzbudi "a* ttimanje za ljudsko zdravstvo in pred.net-no literaturo v najširših plasteh slovenskega naroda, je želeti, da orime kar največ delavk in delavcev za pero in se udeleži tekme. V osvežitev spomina in ojače-nja duha se priporoča, da vsakdo "i*ej preštudira ' zadevno literaturo, če mu te na razpo,orTo. Časa ,ie ool leta! N-hče, ki misli, da bo opravil dobro, na; se ne stra-
ši ; prime na} za pero, pa če mu ?e rolca še tako okorna!.
Blagajna ima namen, če bo uspeh po-voljen, akcijo nadaljevati in io razširiti tudi na razpise nagrad za poljubna dela strokovnjakov; skušala bo po svojih n;o-čeh še na drug način pozanimati slovenskega delavca za najbolj važno panogo našega življenja: za zdravstvo — in j tem podv igrati splošno izobrazbo slovenskega naroda.
Druiiva in vsi, ki pridejo z delavci v dotiko, se naprošajo, da o^ozore svoje člane in delavce na ta razpis. Prosi se fudi za predloge in nasvete k zac.ti akciji, ki naj se pošljejo na naslov: Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani.
Vsi listi, ki smatrajo akcijo za dobro, se prosijo za oonntisk tega članka.
Dopisi.
Razmere v Loki pri Žusmu so tako . žalostne, da se človeku, ki pride v to dolino lasje ježijo. Delavci so tam tako slabo plačani, da izgledajo, kakor bi bili že po tri dni na mrtvaškem odru. Za nakup živeža si ti siromaki zaslužiti ne morejo, o obleki pa še govora ni, ker dobi delavec z družino 60—80 K na teden. Otroci hodijo na pol nagi, ker jim starši ne morejo kupiti obleke. Žene so pa tako izmučene, da hodijo le še kakor sence okoli, ker si morajo obdelovati zemljo, če hočejo, da od lakote ne umro. V aprovizaciji dobijo delavci samo toliko, da je ime. S četrt kilograma moke na teden je izključeno živeti. Če pa delavec slučajno zboli, kar je vse lahko pri teh razmerah, pa glej čudo, ne dobiš nobenega živeža v aprovi- . zaciji, zato, ker ne delaš! Radovedni smo le, če gospodje ravnatelji in posest- , niki tovarn tudi takrat nič ne jedo, kadar so bolni. Najbolj žalostno je pa to, da mladina nima nobene šole. Se poprej v stari Avstriji je gospod ravnatelj razširjal svojo nemško l«ulturo, sedaj v Jugoslaviji pa sploh nobene šole ni. Ubogi otroci so primorani hoditi po eno uro daleč v šolo in vedno v hrib! Sedaj je pa poslala Narodna vlada v Ljubljani nadzornika tja, pa menda ta gospod tudi nima nobenega srca za. delavce, ker jim je držal zadnjič nagovor, pa od izboljšanja plač ni prav nič omenil.
DomaSS pregBed.
V	strokovno komisijo so bili izvoljeni na strokovnem kongresu ss.: V Ljubljani: Brozovič, Hlebš, Firih, Kopač, Novšak, Nahtigal, Mihevc, Mlinan Udovč, Zore, Zupan; zunaj Ljubljane: Čobal, Holzinger, Juhart, Kemperl, Marn, Ule. Namestniki v Ljubljani: Kocjan, Kratohvil, Rejc; zunaj: Malovrh, Pečnik, Sitar. V kontrolo v Ljubljani: Svetek, Tomc; zunaj: Gabrijel, Klenovšek, Španner; namestniki: Bukovnik, Rotar, Vehovec. Kot člana se smatrata po funkcijah ss.:	Petejan	m
Tokan. Na prvi seji se strokovna komisija konstituira ter takoj prične svoje delo, in sicer v prvi vrsti glede ujedinje-nja s hrvaškimi in srbskimi organizacijami ter glede socialne zakonodaje v naši novi državi.
Ali naj bodo preddelavci, pazniki in uradniki člani naših organizacij? O tem( vprašanju se je razpravljalo na strokovnem kongresu na predlog s. Čohala, ker so bili organizirani rudarji mnenja, da bi bilo treba ločiti omenjene zaposlence od izrečno delavskih organizacij. Kongres je bil mnenja, da bi cepitev v obratih v več organizacij le slabila organizacije. Je resnica, da imajo pazniki in uradniki nekoliko drugačne naloge v obratu kakor de-
lavstvo, to3a delavci in uslužbenci so kljub temu in imajo v službenem razmerju tiste interese kakor vsi drugi delavci Pazniki in uradniki morajo po svojem službenem razmerju pospeševati produk-cijo in paziti na red. če to nalogo izvr-šujejo vestno in napram delavcem pravično in dostojno, potem ni nobenega povoda, da bi jih organizacija odklanjala. Vj nekaterih strokah, pri tiskarjih, knjigovezih, železničarjih na Hrvaškem so preddelavci in uradniki organizirani z delavci. A kljub temu delajo organizacije dobro. Seveda bi take ljudi, ki delajo očitno proti delavstvu in organizaciji, naše organizacije ne smele sprejemati, o čemer pa itak' lahko sklepajo posebej. Mi smo vsekakor za tesno združitev uslužbencev v posameznih obratih. Razentega pa imajo za-sebni uradniki Svoje lepo se razvijajoče društvo, h kateremu uradništvo tudi lahko pristopa. Nikakor pa ne priporočamo, da bi snovali nove sporedne organizacije v obratih posameznih strok, ker so vendar interesi uslužbencev skupni.	j
Strokovne organizacije (krajevne skupine, vplačevalnice itd.) se ponovno opozarja na načrt zakona o reformi zavarovanja delavcev za slučaj bolezni iti nezgode, ki ga je založila Zveza bolniških blagajn v Ljubljani, Turjaški trg 4,1. nadstropje. Knjiga je zelo obširna in stane zategadelj 20 K. Z naročbo Je hiteti, ker se je dalo natisniti le malo izvodov. Vprašanje bolniškega in nezgodnega zavarovanja delavcev je tako važno, da ne sme biti ne ene strokovne organizacije, ki bi se ne seznanila z omejeno Zakonsko osnovo. Večje organizacije naj na-roče po več izvodov.
Fotografija udeležencev na strokovnem kongresu. Vsi sodrugi in organizacije, ki bi želeli fotografije strokovnega kongresa, naj blagovolijo takoj* najkasneje pa do 20. t. m., poslati naročilo in neplačilo 10 K- Slike so lepfe, velikost okoio. 30:50 cm, ter bodo stale menda največ 15 K ali pa še ne. Naročila sprejema Strokovno tajništvo (sodr. Ivan Tokan), Se-lenburgova ulica 6, Il.nadStr.
Državna posredovalnica za delo. Podružnica za Ljubljano in okolico. V/ preteklem tednu od 2. junija do 7. Junija! 1919 je iskalo delo 149 moških m 54 Zenskih delavnih moči. Delodajalci so iskati 1278 moških in 56 ženskih delavnih moči. Posredovanj se Je izvršilo 96.	£
Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo“ je od 1. januarja 1919 do 7. junija 1919. iskalo dela /717 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 6942 delavcev. Posredovanj se je tevr*. šilo v tem času 1818.
Delo iščejo: pisarn, moči (319), trg. sotrudniki in sotrudnice (194), služkinje in kuharice (156), hišniki, pazniki, poljski in tov. delavci in delavke, strojni in navadni ključavničarji, ekonomi« oskrbniki, železoStrugarji, kovači, kurjači, strojniki, dninarice, predil. delavke* mesarji, peki, mehaniki, uradne in trg, sluge, hotel, sobarice, pleskarji, sob. slikarji, natakarji in točilci, čevljarji, brivci itd.
V	delo se sprejmejo; rudarji (900), služkinje (100), težaki, hlapci, zidarji, tesarji, tov. delavci in delavke, mizarji« konjski hlapci, čevlj. pomočniki, vajenci* pisarniške moči šivilje za perilo in obleko, strojniki, kurjači, konjski hlapci, usnjarji itd.
Izkaz v izpremembah v stanju bolnikov v javnih in zasebnih bolnišnicah vj ozemlju Deželne vlade za Slovenijo vj letu 1918. Število bolnikov: Iz leta 1917, je preostalo moških 1254, ženskih 422, skupaj 1676; v letu 1918. sprejetih moških 16.204, ženskih 10.842. skup. 27.04(5,
't53 feR Je teftom leta ttmrlo moških' 990, Ženskih 784, skupaj 1774, koncem L 1918. le ostalo moških 730, ženskih 687, skupaj 1417. — Ij&az odpuščenih ati umrlih 'oskrbovancev:	koze: 1 oseba umrla;
trebušni tifus 171 odpuščenih, 32. umrlo; pegavica: 41 oseb odpuščenih, 3. umrle; ošpice: 19 oseb odpuščenih; Škrlatica: 94 odpuščenih, 9 umrlo; davica: 186 oseb odpuščenih, 31 umrlo; šen: 58 oseb odpuščenih, 3 umrle; Puerberalna infekcija: 6 oseb odpuščenih. 3 umrle; griža: 226 oseb odpuščenih, 98 umrlo; epidemično otrpnenje tilnika: 3 osebe odpuščene; egiptovska očesna bolezen: 36 oseb odpuščenih; malarija:	131 oseb
odpuščenih, 2 umrli; sifilis: 324 oseb odpuščenih, 6 umrlo; druge venerične spolne bolezni: 884 oseb odpuščenih, 1 umrla; očesna blenoreja novorojencev: 26 odpuščenih; krupozna pljučnica: 189 oseh odpuščenih, 105 umrlo; pljučna jetika: 404 osebe odpuščene; 227 umrlo; teberktiloza drugih organov in škrofu-loza 1176 oseb odpuščenih, 55 umrlo; influenca: 505 oseb odpuščenih, 88 umrlo; drage kužne bolezni 261 oseb odpuščenih, 27 umrlo; alkoholizem; 8 oseb odpuščenih, 4 umrle; rak: 292 oseb odpuščenih, 63 umrlo; druge novotvorbe Jaiega značaja: 49 oseb odpuščanih, 9 ttmrlo; golša: 57 oseb odpuščenih, 1 ttmrla; akutne bolezni dihal: 1362 oseb odpuščenih, 50 umrlo; akutne bolezni Selodca in črevesa: 976 oseb odpuščenih, 25 umrlo; vnetje slepiča: 142 oseb odpuščenih, 7 umrlo; poškodbe izven obrtnih obratov: 2495 oseb odpuščenih, 61 umrlo; poškodbe v obrtnih obratih: 646 oseb odpuščenih, 11 umrlo: zastrupljenja v obrtnih obratih: 9 oseb odpuščenih, 4 umrle; duševne bolezni: 854 oseb odpuščenih, 17 umrlo; rahitida: 44 oseb odpuščenih, 2 umrli; garje: 1717 oseb odpuščenih; poškodbe v vojni: 2062 oseb odpuščenih, 95 umrlo; vse druge bolezni: 110.160 oseb odpuščenih, 738 umrlo; radi poroda sprejetih žensk 597 oseb odpuščenih, 8 umrlo.
Kdor mnogo sedi in se malo giblje, trpi mnogokrat na počasnosti črevesja in zamašenju. V tem slučaju naj se ne vzame nobeno mnogoštevilnih črevesje osla-bujočih odvajalnih sredstev, marveč le Rhabarbara „Elsa“-krogljice.. So najprijetnejše sigurno učinkujoče odvajalno sredstvo, odlikujejo jih tudi ženske in otroci. 6 škatljic stane samo 9 K 50 h. Dobijo se edino pristne pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica. EJsa-trg St. 334 (Hrvat-sko). Naroči naj se obenem tudi Fellerjev *£)sa“-fluid. 6 dvojnatih ali 2 specialni steklenici stane 19 kron.
Svetovni prevleci.
Zastopniki ruske sovjetske vlade v Ameriki S. Nuorteva m A. Hellcr zastopnika ruskega narodnega gospodarskega In trgovinskega urada, sta dospela v Chicago, da aranžirata nakup živil, obleke in stroje za Rusijo. Heller je izjavil: »Pripravljeni smo, da prinesemo v Ameriko 200.000 dolarjev v zlatu, da plačamo z njimi produkte takoj, ko jih sprejmemo. Sovjetska Rusija bo za svojih 150,000.000 ljudi kupovala vse potrebščine potom na-, rodnega ekonomskega urada. Rusija ima pripravljene kože. lan in druge produkte, da jih izvaža, kakor hitro bodo ustanovi lene trgovske zveze.
'l"» "■■■ ■»" "M 1	'*......—-
Nacionalno ščuvanje in hujskanje.
Tista bolezen, ki smo jo imeli y Avstriji pa tudi drugod pred .vojno, se nada-
ljuje do skrajne meje. Osnovali smo državo, k.i bo vsaj deloma obsegala jezikovno mešane narode, dasi le v ulomcih. Isto, kar se zgodi pri nas, se bo zgodilo tudi v naših sosednjih državah. Pri nas bo nekaj Italijanov, nekaj Nemcev, nekaj Madžarov in še druge manjše primesi na jugu. Nam se pač ni treba ozirati na jug, dovolj je, če pogledamo okolo sebe pa bomo videli, kako bodo prav slovenski ljudje razkosani na tri sosede:	Nemce,
Italijane in Madžare. Ta meja, ki jo nameravajo prirediti, nam bo odrezala več kot eno tretjino slovenskega naroda in bo s tem obsojen na narodno in politično smrt, če ne dobi primernega varstva. Tak je položaj, ne da bi hoteli zagovarjati to ali ono fanatično druhal. Jasno je tudi, da bodo morah državljani nove države, če hočejo urediti blagodejne razmere, živeti spravljivo, ker sicer se bo naše ljudstvo mesarilo med seboj kakor se je doslej.
iVse to seveda za nas v ožjem zmislu ni tako važno, ker smo socialisti in priznavamo kot svojo domeno delavski razred, po katerem bo mogoče nekoč uveljaviti socialistično družbo. Mi stojimo strogo na delavskem stališču. Vemo tudi, da se kapitalizem organizira mednarodno, če se tudi ustanavljajo narodne države, vemo, da more družabni red premeniti le delavstvo kot celota, ne pa na manjših teritorij iti, ker ga sicer zaduši meščansko tiranstvo.
Na Koroškem in Štajerskem imamo nekaj tisoč nemških organiziranih delavcev, ki imajo vzorne organizacije. Pa tudi po drugih delih države so raztreseni delavci tujih narodnosti, ki so pa sicer z nami enih misli, enega prepričanja. Te organizacije moramo pridobiti zase, z njimi se moramo združiti, ker so delavske, ker streme prav za temi nalogami, kakor mi. In s temi organizacijami proletariata se bomo morali horiti za boljšo bodočnost, zakaj vsi proletarci se ntorajo združiti.	.	••
Če meščanske stranice delajo neumnosti, ki smešijo narod v veliki javnosti, ki so s svojo neumestno taktiko silno poslabšali položaj na zunaj, ne smemo delati mi tako. Naša naloga je, da združujemo proletariat, da se sporazumemo med seboj, ker vemo, da je le tako mogoče doseči moč proletarijata, ki bo potrebna v boju proti ogabnemu kapitalizmu.
Shodi.
Mezdno gibanje tesnih delavcev v Bistri. Dne 10, junija 1.1. so organizirani
delavci g. Franca Galeta v Bistri pri Vrhniki vložili zahtevo, da se jim zviša dnevna plača in uvede osemurni delovnik. Pri obravnavi se je skleni! med g. Galetom in Osrednjim / društvom lesnih delavcev na slovenskem ozemlju naslednji dogovor: Vsem delavcem in delavkam zaposlenim pri g. Galetu se zvišajo dosedanje plače, in sicer onim, kateri so zaslužili do tega dogovora manj kot osem kron, dnevno za 55 odstotkov, onim, ki so zaslužili osem kron dnevno za 50 odstotkov, in onim ki so zaslužili nad osem kron dnevno pa za 45 odstot. Stanovanja, kurjavo, razsvetljavo ter dosedaj odkazano zemljišče za obdelavanje vživajo delavci in delavke brezplačno. Za delavce in delavke na žagi, se uvede osemurni delavnik. Čezurno delo se plača na podlagi Povišane dnevne plače. Na dan pred Velikonočjo, na pustni dan, na dan pred Binkoštimi in na dan pred Božičem se dela samo poldne, s celo dnevno plačo. Organizacijo in zaupnike se pripozna. Ta dogovor, ki ie provizoričnega značaja, stopi y, veljavo
’ dne TO’, junija 1919. — Tovariši! S to pogodbo ste napravili prvi važen korak v izboljšanju svojih razmer. Ne pozabite nikdar, da sloga jači, nesloga tlači. Organizacija Vam mora biti odslej ponos, in poskrbeti morate, da pristopijo k njej tudi še drugi Vaši tovariši in tovarišice. Nikogar ne sme biti med Vami, ki ne bi bil član organizacije. V kratkem se bo vršil shod v Bistri, takrat pa se bomo natančno pogovorili o naših daljnih nalogah. Tovariši, na delo!1_________________«	___________
Obvestila s
Kočevje. J. P. Zadevo glede plačilnih razmer smo poslali v ureditev Uniji sle venskih rudarjev v Zagorje,
društveni funkdonsrii in dani, po sort
Da vsa nerazporazumljenja odstranimo, sporočamo, da jo v soboto 24. tedenski prispevek t. 1. zapadel.
Vsi člani, bi imajo prispevek plačan samo do 16 tedna, se opozarjajo, da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo.
Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 16. prispevek t, 1. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo.
izdajatelj in odgovorni urednik * IVAN TOK AN Tiska ^Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
rudarjev za moderno urejen premogovnik v Vojvodini se takoj sprejme v delo pod zelo ugodnimi pogoji. Javiti se je samo osebno vsak ponedeljek popoldne v našem uradu v Ljubljani. Za dobro plačo, hrano in stanovanje je poskrbljeno, potni stroški se pa povrnejo. Odhod vsak torek zjutraj  m ■ v skupnih transportih.
Mm piMia za ielif
Ljubljapa, Gradišče.
Opr. Št. 795 Ljubljana, dne 7. jun. 19191
Svarilo
delavcem vseh kategorij.
.Vsleu neurejenih gospodar s..*.h in prometnih prilik vlada v Ber .. !u in na ozemlju Kraljevine Srbije v cimo pomanjkanje dela in nezaposlen. ■ r: delavskih slJL Delavci vseh kategorij, J hodijo brez izrecnega poziva v Beograd za delom, potrošijo vsled velike draginje v kratkem vse svoje prihranke in se izpostavljajo naj večji bedi.	v’
Svarimo delavstvo vseh kategorij pred odhajanjem v Beograd ali v Srbijo, če nimajo delo nakazano od podružnice državne posredovalnice v Ljubljani, Maribora ali Strnišču pri Ptuju.
Kdor se samolastno poda v Bec ali v. Srbijo ima nositi sam vse pas
Zaradi prepiha vlage in
PREHLADA=
nastale boli, tudi pri zastarelih, prane bolesti, težko dihanje, zbadanje v ramenih, boli v ledjih in katar odpravlja Kellerjev
=Z±; EsiLS A~IFi. USD
6 dvojnatib ali dve specialni steki. 24 krona Proti nedelavnosti črev, neroduega blatenw itd. so dokazano že dobro delovali milo mehčajoči rabarbarni
EIsa-krogljEce
<> Škatlic 12 kron. Edino pra- tir ve pri lekarnarju Evgena V. Felier, Stabica, El*a trg St. 334. (Hrv. Zagorje). Ovitek | jtiftmj in po&tnina se priračonav« /Kipenj posebej, toda najceneje, torej M
čim več se naroči obenem,	 Jfc
tem več ae prihrani. IH
IIČITEUSKR TISKARNTV
\r »nuMMauauiiuuaMNiiiaiHiiii * "
Tiskovine za iole, županstva in orade. Najmodernejše plakate in vabila
-	ca shode In rescUt«. -
LETNE ZAKLJUČKE
Najmodernejša uredba u tiskanje listov, knjig, bro-
-	ter itd. itd. - V
STEREOHPIJA LITOGRAFIJA
. •'frEBSafoji. -• Nifi, podgan«.
'	Murki In vas Mrui mora
poginiti, ako porabljale moja najbolj«, isi*ufcna in povsod hvaljenabedstva. Za podgane, miSi In poljake mili K ; m Murke K 5	. OsoMto jaka tinktara zatiralce
K S; uničevale« moljev K 2; prašek proti mrčesom K 2.50 in K S-—, tinktura j>toU uftem pri ljudeh K 3*—, mazilo za uši pri živini R 2*—; prašek za uši v obleki in perilu K 3 —; tinktan proti bolhe pri vaeh K 1<0; prašek proti p smim ušem K 2*—; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjavi (tatičev, rastlin) K 3.
PoSilja h'j povzetju
/.j vod za ekaport M. ili liKK, Zagreb Petru; ska ulica St 3. IU.
Okrajna bolniška blagajna
%---------1 v lit bljani, j 1
Pisarna: Turjaški trg Štev. 4. prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do
2.	popoldne. Ob uedeljab in praznikih
—	je blag jna zaprta. =r
Ordmira
Zdravnik blagajne
Stanovanje
Dl Koleniaa Petir
gploSno zdravljenje
Turjaški ttg št. 4. v okr. bol. blag.
Čevlji tovarne =
Peter Rozina s Ko.
splošno zdravljenje
frutikanikiBlZ.
‘ ,!l—*/«12
Bi. Viktor Breskvar
splošno zdravljenje
iz najfinejfiega Sevro-, boks- in	j*
J?	lak-usnja z usnjatimi podplati	‘J
^	se dobe po dnevnih cenah.	fr
3 = Trpežni zimski = g,
5j	iz fine	teletine z gumijastimi	5
i	podplati	po,K 86’— za mofike,	£
^	K	78'— za Seneke.	jj
S	V zalogi	Ljubljana na Bregu-	£
^onrerireg* *xv* cnm	m
lujiiki lig it. 4.
Poljanska cesta 18.
splošno zdravljenje
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim iz-titavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglannico): brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. 'Proškov, ki nastanejo, kadar ..boleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačajo vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do l. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska c. 17.
priporoča svojo bogato zalogo
Naprej!
Naročajte in širite y>
IZURJENE KVALIFICIRANE
strojne ključavničarje, strugarje, livarje
sprejemajo
Strojne tovarne in livarne
v Ljubljani.
šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickmastbloen) *a rodbino in obrt Pisalni stroji Adler. Vozna
kolesa. Ceniki se dobe zastonj in franka