Kamniški občan
LETO XXXIII
KAMNIK, 10. MARCA 1994
Zbori občanov o novih občinah
Komendčani za samostojno občino
Danes, 10. marca, se bodo iztekli zadnji zbori občanov, na katerih so se občani kamniške občine izrekali za območja, na katerih bodo 22. maja glasovali o tem, ali želijo imeti svojo občino. Obiskali smo nekatere zbore občanov in zabeležili razmišljanja in seveda tudi odločitve občanov o območjih možnih občin.
Razprava na zboru krajanov v Komendi, ki se ga je udeležilo 106 občanov, je pokazala, da se za novo občino ne mislijo odločati na pamet. Po uvodni obrazložitvi dr. Marka Žerov-nika so kar temeljito pretresli razloge in pogoje, ki govore za in tudi proti ustanovitvi samostojne občine. Največ govora je bilo o tem, kakšne bodo pristojnosti nove občine in kakšna bo njihova materialna podlaga. Čeprav na nekatera vprašanja, zlasti glede financiranja, ni bilo mogoče dati končnega odgovora, je vendarle v razpravi prevladovalo mnenje, da se bo treba opreti predvsem na lastne moči, saj tudi doslej iz Kamnika, razen v zadnjih dveh letih, ni kaj dosti priteklo.
Tudi pomisleki, da bi v večji občini predstavniki Komende sploh lahko prišli v svet, so prispevali, da se je mnenje nagnilo v prid samostojni občini, ki naj bi zagotovila boljše življenje ljudi na tem območju. Na to ni vplival niti pomislek, ali bodo dovolj močni, če se jim Moste in Križ ne pridružita.
To se je pokazalo tudi pri glasovanju, na katerem so se udeleženci zbora z veliko večino glasov odločili za referendumsko območje, ki obsega območje KS Komenda, KS Moste in KS Križ, dopustili pa so tudi možnost, da se temu
območju lahko pridružijo tudi nekatere krajevne skupnosti iz sosednje kranjske občine.
KAMNIŠKA BISTRICA: PROSTORSKE PROBLEME BODO SAMI LAŽJE REŠEVALI
Tudi v osnovni šoli Stranje se je- zbralo kar precej občanov krajevne skupnosti Kamniška Bistrica. Okrog 60 udeležencev je v skoraj dveurnem pogovoru prerešetalo številna vprašanja o delovanju novih občin. Tudi tu se je največ razprav vrtelo okrog tega, ali bo nova samostojna občina imela dovolj denarja za izvajanje vseh nalog. Ker pa so v razpravi omenjali, da je bilo večji del naložb za manj razvita in pred leti po neurju poškodovana območja financiranih z državnim denarjem in ker so menili, da bi problem urejanja prostora in varstva okolja v lastni občini
uspešneje reševali, so se mnenja začela nagibati v prid samostojni občini. Menili so tudi, da bi bilo potrebno čimbolj pošteno razdeliti sedanje občinsko premoženje. Pri tem so imeli v mislih tudi objekte in naprave na Veliki planini.
Na koncu so z osmimi vzdržanimi in enim glasom proti sprejeli odločitev, da se bodo
0 novi občini odločili na območju, ki obsega krajevne skupnosti Kamniška Bistrica, Črna in Godič. Niso pa podprli variante, ki predvideva, da bi se to celoto območje priključilo bodoči občini Kamnik.
MOTNIK, PŠAJNOVICA, ŠMARTNO: ZA MESTNO OBČINO KAMNIK
Občani krajevnih skupnosti Motnik, Pšajnovica in Šmartno v Tuhinju so se na zborih občanov soglasno izrekli za referen-
1 nadaljevanje na 2. strani)
Zbor občanov v Komendi je pokazal veliko zanimanje za novo občino. Nad delovnim predsedstvom je visel zgodovinski grb Komende, ki bo tudi grb nove občine.
Občan in območna uprava
Na zborih krajevnih skupnosti v občini Kamnik v času od 28. 2. do 10. 3.1994 smo občani na šestindvajsetih zborih izrazili željo po prihodnjem življenjskem okolju v okviru nove lokalne samouprave oziroma občine. V svojem prispevku se
ne bom spuščal neposredno v ta vprašanja, ker bo o njih (so)odločal še Državni zbor Republike Slovenije in tudi krajani na referendumu 22. maja letos. Podal bom le nekaj misli, ki so se mi izoblikovale ob dosedanjem spoznanju in ob
NOVO NOVO NOVO V TRGOVINAH S TEKSTILOM
NUDIMO    NAKUP    ZIMSKE KONFEKCIJE
Z IZREDNO MOŽNOSTJO ODLOŽENEGA PLAČILA - NA 7 ČEKOV PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT.
VELIKONOČNA PRODAJNA AKCIJA
V VSEH PREHRAMBNIH TRGOVINAH
Tudi za letošnje praznike smo vam pripravili pestro ponudbo ŠUNKE, JAJC, HRENA, OLJA, MOKE, OREHOVIH JEDRC, ROZIN, VINA... po posebnih akcijskih cenah od 15. marca dalje!
PE »ŽELEZNINA« (tel. 831-444) na Tomšičevi razprodaja po IZJEMNIH cenah keramične ploščice in sanitarno keramiko iz opuščenih programov do 6% Akcija traja do razprodaje.
KOČNA misli na svoje kupce!
V SADNI DREVESNICI (tel. 813-352) prodajamo sadne sadike JABLAN in HRUŠK vsak dan od 7. do 16. ure, ob sobotah do 12. ure. 15. marca ob 15. uri vam bomo demonstrirali strokovno obrezovanje sadnega drevja (PRIKAZ REZI) v našem sadovnjaku na Ekslerjevi. 22. marca predvidevamo pripravo škropiva za predpomladansko škropljenje sadnega drevja za potrebe vrtičkarjev.
KUPUJTE V KOČNI!
prebiranju številnih strokovnih podlag in vćdenja ljudi, ki se intenzivneje ukvarjajo z vprašanji območne samouprave.
Najprej je treba omeniti zbor in referendum: tako zbor občanov kot tudi referendum sta instituciji, ki ju že poznamo, saj so ju bili razmeroma pogosto uporabljali že v dosedanjih občinah in krajevnih skupnostih. V zvezi z njima naj omenim, da zahtevata razmeroma nizek prag za njuno izvedbo (pri zborih občanov 5 odstotkov, v okviru akcije na novo območno upravo lahko celo manj, in pri referendumu 10 odstotkov volivcev) in utegneta predstavljati pomemben vzvod za vplivanje na občinsko politiko. Teja se moramo zavedati. Poudariti pa velja, da bosta občinska politika in njen kraj bližja našim željam in potrebam, če se bomo udeležili referenduma in nato volitev v čim večjem številu.
Ker gre tu za vsakega človeka posebej, je treba opozoriti, da njegov položaj v občini ne bo določen samo s formalnimi možnostmi posrednega in neposrednega vplivanja, pač pa tudi z neformalnimi oblikami, pobudami, odbori, društvi, s katerimi bomo tudi sooblikovali življenjsko okolje. Pričakujemo, da se bo prav na lokalnih ravneh društvena in samoorga-nizirana dejavnost najbolje razvijala (od humanitarnih, kulturnih, športnih in do izobraževalnih dejavnosti). Prav tako lahko zanesljivo pričakujemo, da se bo ta dejavnost laže razvijala v manjših občinah, kjer se ljudje (že) bolj poznajo, v mestih pa veliko teh dejavnosti opravljajo specializirane ustanove. S tega bolj družbenega vidika lahko govorimo o dveh
(nadaljevanje na 2. strani)
■
Naslednja, 6. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 24. marca. Prispevke sprejemamo do srede, 16. marca; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 22. marca.
/O ljubljanska banka
Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik
Predstavljamo vam del programa za mlade varčevalce
NAGRADNA IGRA ZMAJ ŽVENKETAJ:
- dvakrat mesečno položite prihranke na hranilno knjižico (skupaj vsaj 500 SIT)
- ob drugem pologu v mesecu dobite nagrado
- igra traja tri mesece
NAMENSKO TOLARSKO VARČEVANJE ZA MLADE:
- minimalni znesek varčevanja je 10 OEM v tolarski protivrednosti
- doba varčevanja od 3 mesecev do 12 mesecev
- obrestna mera je 12% letno, sredstva se revalorizirajo
- po končanem varčevanju možnost najetja kredita pod ugodnimi pogoji
- če ste starejši od 12 let in imate mladinsko bančno izkaznico, se lahko oglasite sami, v nasprotnem primeru naj pride z vami eden od staršev.
Ta oblika varčevanja je primerna tudi za skupine, kot so: razredna skupnost, krožki...
Mladi varčevalci,
pridite, veselimo $e vašega obiska. Ljubljanska banka d.d. - pravi naslov za denarne zadeve
NOVO BARVNO FOTOKOPIRANJE
Canoii eic-300
Novi trg 41 a . Kamnik vhod srednješolskega' centra telefon: 831 452
mMHMMMI «HMtHNWI
Zbori občanov o novih občinah
(nadaljevanje s 1. strani)
dumsko območje mestne občine Kamnik, ki naj bi obsegalo poleg kamniških krajevnih skupnosti tudi vse krajevne skupnosti v Tuhinjski dolini.
ČRNA, GODIČ: PODPRLI VARIANTO B ZA SKUPNO OBČINO Z MESTOM KAMNIK
Drugače kot v krajevni skupnosti Kamniška Bistrica so se odločili občani na zborih v krajevni skupnosti Črna in Godič.
V KS Črna sta bila dva zbora občanovvo: v osnovni šoli Gozd in v obratu Rudnika kaolina.
Na vseh treh zborih so menili, da se o novi občini ne bi odločali samo na območju treh krajevnih skupnostih, Kamniške Bistrice, Črne in Godiča, pač pa naj bi se o ustanovitvi nove občine izrekli na območju, ki bi zajemalo tudi mestno občino Kamnik. Torej so podprli varianto B v uradnem predlogu službe za lokalno samoupravo pri vladi Republike Slovenije. (fs)
MOSTE ŽELIJO OSTATI
V KAMNIŠKI OBČINI
Krajani krajevne skupnosti Moste so se 28: februarja sestali v Osnovni šoli Moste in razpravljali o predlogu referendumskega območja za določitev občin.
Zanimanje za lokalno samoupravo je med krajani kar precejšnje, saj se je Zbora krajanov udeležilo kar 81 ljudi.
Predsednik sveta KS Moste Pavel Štebe je na začetku poročal o pripravah na oblikovanje nove lokalne samouprave, sekretar občinske skupščine Kamnik Rafko Zagoričnik pa je obrazložil predloge, ki jih je pripravila posebna strokovna komisija. Ta predlog okvirno opredeljuje teritorialno velikost bodočih občin. Govoril je tudi o zakonodaji, ki ureja to področje. Delovni predsednik zbora Raj ko Gruden je dobro usmerjal razpravo, ki je bila zelo živahna in dinamična. Izoblikovali so se predlogi za vključitev KS Moste v občino Komenda, v občino Mengeš, v ustanovitev lastne občine Moste in za priključitev h kamniški občini. Posamezniki so se izrekali za eno do predlaganih možnosti in pokazali na dobre in slabe strani posameznih predlogov. Enotnega mnenja ni bilo mogoče oblikovati zato je delovni
predsednik predlagal glasovanje.
Rezultati javnega glasovanja so bili: za občino Komenda 1 glas, za občino Mengeš 10 glasov, za lastno občino Moste 24 glasov in za občino Kamnik 46 glasov.
Podatki kažejo, da se je večina odločila za priključitev KS Moste območju občine Kamnik. S takim predlogom bodo šli na referendumsko odločanje.
Po mnenju nekaterih je tak predlog deloma v nasprotju s predlogom strokovne komisije Državnega zbora Slovenije. Pri mogočem sporu, ki bi pri tem lahko nastal, bo KS Moste zastopal Vinko Ovijač, ki ga je zbor krajanov soglasno potrdil.
Med razpravo o novi lokalni samoupravi je bilo slišati več utemeljenih predlogov, ki bi jih morali uresničiti, da ne bi bile Moste z okolico v naslednjem obdobju zapostavljene. Zagotoviti bo potrebno zastopanost v občinskem svetu.        S. S.
TUHINJCI SE NISO ODLOČILI
Po več kot dveurni precej burni razpravi občani KS Tuhinj na zboru v dvorani kulturnega doma na Lazah niso sprejeli nobene odločitve glede referendumskega območja. Vsaka od treh inačic možnega območja, na katerem naj bi se odločalo o bodoči občini, je imela svoje zagovornike, pa tudi nasprotnike.
Uradni predlog, da bi bilo celo področje Tuhinjske doline
eno referendumsko območje, ni bil sprejemljiv, ker se je KS Srednja vas že priključila Kamniku. Še topli vrelec na Vase-nem so nam vzeli, je bilo slišati. Pa tudi KS Motnik se je odločila za Kamnik.
Razpravljali so tudi o možnostih, da bi se priključili Kamniku, ker naj bi bili tako močnejši v odnosu do okraja in države. Vendar so bili tudi tu pomisleki, ali bo bodoči kamniški župan enako zavzeto reševal težave Tuhinjske doline in samega Kamnika. Spraševali so se, ali bodo po veljavnem volilnem sistemu sploh imeli svojega člana v občinskem svetu. Največ podpore je v razpravi imela inačica za samostojno občino Tuhinj. Vendar se je pri glasovanju pokazalo, da tudi te ne podpira večina navzočih.
Od 63 udeležencev se je za to možnost odločilo le 28 občanov, kar ni bilo dovolj za sprejetje predloga, za referendumsko območje Kamnik pa je bilo 26 občanov. Med 11 občani, ki so se vzdržali glasovanja, je bilo slišati: najprej nam povejte, kakšne so prednosti ene ali druge variante, želimo vedeti, s koliko denarja bo razpolagala nova občina. Razen načelnega odgovora, ki ga daje zakon, da bodo viri dohodka občine dohodki od premoženja in davki, jtrn konkretnega odgovora ni mogel dati nihče.
Ob zaključku redakcije smo zvedeli, da so se občani KS Sela in KS Špitalič odločili za skupno referendumsko območje z mestno občino Kamnik.(fs)
S seje izvršnega sveta
Zastareli vodovodi terjajo dodaten denar
Ker sedanja cena vode in kanalščine ne pokriva niti stroškov tekočega vzdrževanja, za nove naložbe v omrežje ne ostane nobenega tolarja. Zlasti vodovodno omrežje v mestu Kamnik pa je zastarelo in dotrajano. Zato je izvršni svet na seji 23. februarja sprejel poseben odlok, ki ga bo obravnavala tudi skupščina, in določa način zbiranja dodatnih sredstev za graditev in obnovo vodovodnih in kanalizacijskih naprav na območju občine. Po tem predlogu naj bi gospodinjstva plačevala 5,75 tolarji na m3 porabljene vode, uporabniki kanalizacije pa še 2 tolarja na m3 porabljene vode.
Za podjetja in obrtnike pa bi ta prispevek znašal 10 tolarjev na m3 vode, za uporabnike kanalizacije pa 4 tolarje na m3 porabljene vode. Graditelji sta-
novanjskih hiš pa naj bi za vodovodni priključek plačali 20.000 SIT, za kanalizacijski priključek pa 30.000 SIT. Ti prispevki bi veljali tudi za storitveno obrt. Za družinsko stanovanjsko hišo in kmečko gospodarsko poslopje ah delavnico za proizvodno obrt pa bi vodovodni priključek veljal 35.000 tolarjev, kanalizacijski pa 45.000 tolarjev. Ta prispevek se bo zaračunaval samo za tiste objekte in naprave, ki jih upravlja s strani občine pooblaščeni upravljalec. Denar pa se bo zbiral v občinskem proračunu. Izvršni svet bo skupščini predlagal, da ta odlok sprejme po hitrem postopku.
Kot kaže, je izvršni svet prisluhnil pobudam občanov, naj bi poenostavili postopek za pridobivanje ustreznih dovoljenj za gradnjo raznih pomožnih
objektov, kot so drvarnice, rastlinjaki, ute, kurniki in podobno. Zato je za skupščinsko obravnavo pripravil osnutek odloka o spremembah odloka, s katerim so določeni pomožni objekti za potrebe občanov, za katere ne bo potrebno gradbeno dovoljenje, pač pa samo priglasitev del.
Izvršni svet je sprejel tudi odredbo o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1994 v občini Kamnik.
Ker se je doslej vprašanje preskrbe s pitno vodo v občini reševalo zelo razdrobljeno, je izvršni svet sklenil preko razpisa izbrati izvajalca, ki naj bi pripravil celotno rešitev oskrbe s pitno vodo na celotnem območju kamniške občine.
(fs)
Izvršni svet
PTT - o poročilu bo zadnjo besedo imela skupščina
Krvodajalska akcija v marcu
Rdeči križ Kamnik organizira redno krvodajalsko akcijo v ponedeljek, 14., v torek, 15., in v sredo, 16. marca. Odvzem krvi bo v Ljubljani na Zavodu za transfuzijo krvi.
Krvodajalci se bodo peljali v Ljubljano z avtobusi. Odhod z avtobusne postaje Kamnik ob 6., 8. in 10. uri. Avtobus bo ustavljal tudi na vmesnih postajah do Duplice.
Na odvzem krvi so vabljeni vsi redni in novi krvodajalci. Rdeči križ se darovalcem že vnaprej iskreno zahvaljuje.
STANE SIMŠIČ
OBVESTILO INVALIDOM!
Društvo invalidov Kamnik obvešča člane, da bo OBČNI ZBOR društva združen s proslavo mednarodnega dneva invalidov v-soboto, 19. marca, ob 15. uri v mali dvorani KINA DOM v Kamniku.
Pri proslavi sodeluje moški pevski zbor SOLIDARNOST, harmonikašice iz Mengša ter invalidi iz doma invalidne mladine Kamnik. Po proslavi bo zabava z bogatim srečelovom. Pridite, ne bo vam žal.
Do poročila komisije za revizijo izgradnje telefonskega omrežja v občini Kamnik izvršni svet ni zavzel nobenega stališča, pač pa je poročilo samo vzel na znanje, nadaljnjo razpravo in odločanje o tem poročilu, ki se po svoji oceni problematike gradnje PTT omrežja v občini Kamnik razlikuje od ocen, ki jih je skupščini posredoval UO Sklada stavbnih zemljišč, pa je prepustil občinski skupščini (poročilo komisije smo v Kamniškem občanu v celoti objavili).
Glede na stališče občinske skupščine je izvršni svet dopolnil spremembe odloka o ureditvi cestnega prometa v občini
Kamnik. Dopolnitev enosmernih ulic se nanaša na uvedbo enosmernega prometa v Par-movi ulici v smeri proti Trgu svobode. Kolodvorska ulica pa naj bi bila enosmerna samo od križišča s Streliško v smeri proti Štuni, v severnem delu pa naj bi bila Kolodvorska ulica še naprej dvosmerna. Precej je bilo tudi razprave
o tem, ali na prostem zemljišču
na Žalah urediti začasno parkirišče, vendar se je izvršni svet odločil, naj strokovne službe vprašanje parkiranja ob pokopališču še enkrat preučijo, pri tem pa upoštevajo tudi parkirišče pri Frančiškanskem samostanu in ureditev poti s tega parkirišča proti Žalam.
Industrija zapušča staro mesto
Ob 8. marcu
Dragi moj mozl
Pred leti sem ti naročala, da mi ne kupuj rož za 8. marec. Tega praznika nisem priznavala. Vendar ne zaradi idejne neprimernosti in socialistične obarvanosti, pač pa zato, ker sem menila, da je zame vsak dan 8. marec. Le zakaj bi med enakovrednimi bitji eno, torej žensko, bilo deležno praznika, drugo pa ne? Sploh pa sem menila, da se z ženskim vprašanjem ukvarjajo feministke, ki so ljubezensko in erotično neizži-vete in zato ne marajo moških, in socialistične aktivistike, ki pa so tako ali tako odtrgane od življenja in živijo le za blede ideje. S 25. marcem se seveda nisem ukvarjala — nisem bila mati, predvsem pa za ta praznik še svoj živi dan nisem slišala, ker sem vzgojena v neverni družini.
Po končanem šolanju sem se vrgla vrazpenje-ne valove vsakdanjika, v službo, medkomolčar-je, med prerivanje, odrivanje, pa tudi veselje. Potem je sledila poroka; tako gre pač v vsakem običajnem ženskem življenju. Po poroki sem doživela najmočnejšo izkušnjo v mojem življenju - nosečnost in rojstvo najinega otroka. Že med nosečnostjo se mi je odprl nov pogled na vprašanje ženske in odnosa moški-ženske. Videla sem, kako znam prisluhniti vase, ko sem občutila otrokove gibe v meni in kako drugače se znam zaradi tega veseliti, pa tudi trpeti.
Zdaj seveda jaz pogosteje kot ti tekam v vrtec in na govorilne ure, pa v trgovino in k otroškemu zdravniku. Ko obešam perilo, premlevam različna strokovna vprašanja, ki name čakajo v službi. Ko se igram ali pogovarjam z otroki, se
z njimi smejem iz srca ali pa na vso moč razbudim, česar ti ne zmoreš tako odprto in iskreno. Seveda sem zvečer bolj utrujena kot ti. V moji glavi in v mojem dnevu je glavni prostor namenjen predvsem družini - ne morejo je izriniti službene obveznosti in težave, živčnost in utrujenost, tudi ne politika, šport, slabo vreme ali pokvarjen avto.
Jasno kot beli dan je moje zdajšnje spoznanje — nikdar si nisva bila in si nikdar ne bova enakovredna. Namreč v to, da sem mati in starš sem vložila veliko več sebe in svoje življenjske energije kot ti. Tudi v to, da sem na poklicnem področju tako ali celo bolj uspešna kot ti, sem vložila ogromno dela, energije, volje in pridnosti. Veliko več kot ti! Zato si seveda nisva enakovredna. Vendar pa ne vem, kdo je na boljšem - ti ali jaz. Ti živiš ugodneje, jaz bolj naporno, ampak bolj bogato. Zato pa se zavedam življenja in njegove pomembnosti. Ni mi mar za drobiž, kot so bogastvo, denar, moč, zunanji ugled, položaj... Vse to črpam iz sebe - iz moje ženske narave in iz mojega materinstva.
Prav zato pričakujem, da mi boš ZDAJ ZA 8. MAREC podaril šopek rož in trenutek, v katerem si boš dovotil odpreti svoje srce ter dopustil, da v njem za hipec prevaga ženski princip. Če naj ti povem preprosto - pričakujem, da se boš ovedel, kaj je zame biti TVOJA ŽENSKA. 25. marec prepusti otrokom.
tvoja žena
iliilll
Industrijsko podjetje Alprem se iz starega Kamnika umika na Bakovnik, kjer je preko zime zrasla nova proizvodna stavba s 3.000 m2 površine (zgoraj).
Kaj pa bo »zraslo« namesto sedanjih Alpremovih in Utokovih stavb (spodaj), pa bo odvisno od novih urbanističnih aktov, ki bodo kmalu prišli na skupščinske klopi. (f. s.)
Ker je prišlo do določenih zapletov pri plačevanju pristojbine za avtomobile in avtobuse na avtobusni postaji Kamnik, je izvršni svet zmanjšal mesečno najemnino za parkirne površine na avtobusni postaji od 17.000 na 12.000 tolarjev, pristojbino za prihod in odhod rednih avtobusov pa od 80 na 50 tolarjev. Čas pobiranja parkirnine pa bo ostal nespremenjen.
(fs)
Občan
in območna
uprava
(nadaljevanje s 1. strani)
oblikah sodelovanja: ko skupnosti nekaj prispevamo ali ko od nje nekaj pričakujemo. O sodelovanju, ko skupnosti nekaj prispevamo, govorimo tedaj, kadar posameznik sodeluje v javnem življenju predvsem tako, da nekaj prispeva: finančna sredstva, znanje, delo... In če tako ravna večina občanov, so vsi na boljšem. Lahko pa sodelujemo tako, da od skupnosti nekaj dobimo, čeprav sami le malo ali pa nič ne prispevamo. To so različne skrbi in pozornosti do starejših in invalidnih občanov, otrok in podobno.
Naj navedem še nekaj splošnih značilnosti lokalne samouprave z vidika posameznika. Ta je praviloma dosti manj strankarska; čeprav je vpliv strank prisoten, pa pri reševanju skupnih zadev nimajo posebne vloge. Vzemimo samo primer telefonskega omrežja v kaki vasi. V taki akciji se zaradi skupnega interesa ljudje ne morejo deliti po strankarski pripadnosti. In takih akcij je lahko še veliko. Ker pa vemo, da velika večina ljudi ni strankarsko opredeljenih oziroma organiziranih, pomeni, da imajo tudi brez strankarske pripadnosti možnosti sodelovanja v lokalnem političnem življenju.
Skratka, posamezniku daje prav nova lokalna samouprava velike možnosti za oblikovanje neposrednega življenjskega okolja.
DR. MARKO ŽEROVNIK
Kamniški telefonski priključek po nekajletnih zapletih končno vendarle nič bolj in nič manj drag kot drugod po Sloveniji
Ta naš ljubi telefon vsakdanji
Verjetno ni občana, ki se je (potem ko se je za svoj ljubi telefonski priključek nič hudega sluteč podal v razburkane valove večletne španovije s skladom stavbnih zemljišč) vsaj malce oddahnil, koje konec lanskega leta končno vendarle zvedel ceno svojega sodelovanja v na moč razgreti kamniški ptt naložbi. Končna cena prispevka za sofinanciranje ptt omrežja, preračunana na zadnji dan lanskega avgusta, naj bi znašala 98.905 tolarjev. Tu pa se začno nove težave, saj jih ta dan telefone ni vplačalo prav veliko. Pretežni del med 4200 naročniki je to storil veliko prej, nekateri pa tudi še kasneje.
Da je primerjava naročnikove cene s končno nadvse zapletena, je kajpak poskrbela že inflacija in z njo nenehna revalorizacija. Potem pa so tu še različni prispevki krajevnih skupnosti pa nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in nenehno spreminjajoče se razmerje med deležem (konstantno previsokim) ocenjenih stroškov in plačanih izdatkov. Zato naročnikom, kljub zdaj znani ceni, ne preostane kaj dosti
več, kot spet »verjeti«. To pa je ob nadvse razbohotenem večletnem dokazovanju in razkazovanju grehov in grešnikov, ki jih ves čas ni manjkalo niti na straneh Občana, spet malce težko. Zato bo naročnikom verjetno še največ povedala primerjava s cenami telefonskih priključkov drugod po Sloveniji. Ob tem pa je seveda treba osvežiti spomin, da si za končno ceno lasti precej zaslug komisija za revizijo kamniške ptt naložbe, ki ji je po njenih zagotovilih uspelo naložbo stanjšati za celo četrtino oziroma prihraniti milijon tristo tisoč nemških mark.
Pravi naslov za presojo kamniške cene v sklopu slovenskega ptt omrežja je prav gotovo slovensko PTT podjetje, ki ima na vesti kar 200 podobnih pogodb - vsaj kar zadeva njihov del vpletenosti v skupno naložbo. Zapleti v Kamniku pa so izvirna kamniška posebnost (hkrati je Kamnik edini slovenski kraj, ki ptt omrežja še ni v celoti prenesel na slovensko omrežje). Ker so se zapleti skuhali v domačem kotlu, jih bo treba doma tudi pojesti in, kot pravijo na pošti, ne bo prav nič
pomagalo valiti (so)krivdo tudi nanje. Zato očitki o gradnji pošte na Bakovniku pa na število priključkov in dvojčkov gor ali dol, dejstvo je, da je sklad (v imenu naročnikov) samostojno vodil svoj 47-odstotni delež naložbe. Kam in pod kakšnimi pogoji je posojal denar — naj odgovarja in zagovarja sam. Glede števila priključkov in dvojčkov so bili računi ves čas jasni, nadaljujejo v slovenskem PTT podjetju, saj je sklad sprva želel 5200, ker pa ni bilo dovolj interesentov, se je število sporazumno zmanjšalo za tisoč priključkov. Mimo sklada ves Čas naložbe ni bil vključen noben priključek, prav tako ne noben dvojček. Toliko v pojasnilo, sicer pa Pavel Žakelj, pomočnik generalnega direktorja PTT Podjetja Slovenije, ocenjuje, da je poračunana »kamniška cena« povsem realna in znašajo prav toliko kot v Kamniku ta čas tudi njihovi stroški »slovenskega priključka«. Ker pa javnemu podjetju cene lahko narekuje vlada - in ta je rekla, da priključek stane (s prometnim davkom vred) 63 tisočakov — so priključki na pošti danes znatno cenejši kot
Javna dela
Več za pomoč na domu
Center za socialno delo je ugovarjal na sklep Izvršnega sveta Občine Kamnik, zaradi višine dodeljenih sredstev, to je 2.000.000,00 SIT. Glede na potrebe smo želeli javna dela v letu 1994 razširiti, vendar pa nam je bilo po dodelitvi 2,000.000,00 SIT jasno, da z razširitvijo ne bo nič. Zaradi upravičencev smo želeli obdržati javna dela v istem obsegu kot doslej. Isti obseg pomeni 12 javnih delavcev na učno-vzgojni pomoči in 5 delavcev na pomoči na domu.
Na novo preračunan znesek, ki smo ga predlagali Sekretariatu za gospodarstvo 27. 1. 1994, je znašal skupno 4.604.804,40 SIT, in sicer za učno-vzgojno pomoč 3,532.802,40 SIT in za pomoč na domu 1,072.002,00 SIT. V te zneske je všteta stimulacija za delavce, 25-odstotna dohodnina, zavarovanje za primer nesreče pri delu in poklicne   bolezni   ter materialni
stroški.
Stimulacija v višini 17.000,00 SIT za visoko, 15.000,00 SIT za višjo in 11.000,00 SIT za srednjo izobrazbo je bila določena s strani občine. Gola stimulacija znaša 2,964.000,00 SIT (povprečje med 17.000,00 SIT in 15.000,00SITna 12delavcevin 11.000,00 SIT za 5 delavcev v celem letu), torej za slab milijon več sredstev, kot nam jih je odobrila Občina.
Ali so javna dela v teh oblikah, ki jih izvajamo, potrebna ali ne, bi najbrž najbolje povedali uporabniki sami. Glede na rezultate in odmeve, ki jih dobivamo, pa mislimo, da naredimo zelo veliko in da taka oblika dela je potrebna. Če bi imeli na razpolago 30 ljudi, bi lahko zaposlili vse — brez posebnega truda.
Kakšna je torej situacija danes, 2. 3. 1994?
Glede na specifičnost dela nismo mogli reči učencem učiteljem in staršem, da naj si s 1.
Velika planina se prebuja
Dolgih vrst na spodnji postaji ni bilo, ker so žičničarji smučarje sproti zvozili na planino.
V nedeljo, 20. februarja, so se ponovno zavrtela kolesa nihalke na Veliko planino, sedežnica pa še čaka na boljše čase. K temu je najbrž prispeval tudi čas zimskih počitnic in kar ugodne snežne razmere. Zato so pognali tudi vlečnice 1 in 8 v Tihi dolini.
K večjemu zanimanju naj bi prispevale tudi znižane cene vozovnic, saj dnevna karta za celodnevno smuko velja 1000 tolarjev, popoldanska pa 800 tolarjev. Komur ni do nošenja nahrbtnika ali druge opreme s Šimnovca na Zeleni rob, mu to za 70 tolarjev prepeljejo s teptalcem.
Zadnjo soboto v februarju so žičničarji z nihalko prepeljali na planino okrog 200 obiskovalcev. V nedeljo, 27. februarja pa smo na parkirišču pri spodnji postaji nihalke v dopoldanskem času našteli okrog 140 avtomobilov. Žal pa je toplo dopoldansko sonce na prisojnih legah pod Gradiščem sneg že kar krepko pobiralo. ^
1. 1994 sami pomagajo, kakor vedo in znajo, prav tako nismo mogli starejšim, ki so pomoči potrebni in bi brez nje morali iskati institucionalno varstvo, reči, da jim te pomoči od 1. 1. 1994 ne moremo več nuditi. Pa bi morali!
Ker prijava s strani Občine za javna dela Centra za socialno delo ni bila opravljena pravočasno, nam je Zavod za zaposlovanje odobril le 10 javnih delavcev za 10 mesecev, v nasprotnem primeru pa bi nam v letu 1994 najverjetneje odobrili plačilo 20 delavcev. Do konca oktobra moramo torej število javnih delavcev ustrezno zmanjšati. Pri tem se nihče ne vpraša, kaj bo s tistimi, ki tako obliko pomoči potrebujejo kot uporabniki, pa tudi na izvajalce ne smemo pozabiti (vseh je okrog 110).
Občina je sicer bila naklonjena našim oblikam javnega dela. Zataknilo se je pri denarju. Ker Center za socialno delo javnih del ne izvaja v okviru svoje redne dejavnosti, niti nima lastnih prihodkov, so tudi javna dela na tem področju tako »draga«. Ali res?
Če pomislimo, da bi uporabniki pomoči na domu skoraj gotovo potrebovali institucionalno varstvo in bi tudi problematiko otrok slej ko prej verjetno reševali v raznih institucijah, si bomo na to vprašanje morda znali odgovoriti. Odgovor bo še bolj jasen, če pomislimo, da bomo dosedanji izvajalci javnih del brez ponovne vključitve gotovo upravičeni do denarnega dodatka, ki ga država zagotavlja vsem, ki si sami ne morejo zagotoviti sredstev za preživetje.
Morda pa bi načelo »Nisem tako bogat, da bi poceni kupoval!« veljalo upoštevati tudi v tem primeru. Toliko bolj, ker gre za ljudi.
METKA ROMŠAK
z ril N Sri
SERVIS
MENGEŠ f?73 84 09
v Kamniku. Še vedno pa to ne pomeni, da so v Kamniku zanje plačali več kot v drugih slovenskih okoljih v času tržne cene.
In zdaj nov zaplet in velika zadrega, kako v Kamniku zaračunati telefone novim naročnikom, ki jih je že 117 in naj bi jih kmalu bilo 130? Prav gotovo je med njimi nekaj takih, ki so namerno čakali na novo ceno, in prav gotovo veliko takih, ki preprosto potrebujejo telefon šele danes. Na pošti se spogledujejo s kompromisom, ki naj bi ga s Kamnikom skupno uskladili najkasneje v mesecu dni, do dogovora pa tam, kljub prostim zmogljivostim, novih telefonov ni. In čeprav »zakonov« od nekdaj prav nič ne zanimajo posamični primeri, bo vendarle držalo, da v Kamniku ne gre zgolj za običajno izjemo, saj je (lokalna) telefonska naložba hkrati končana in ne. Zato se sliši še kar smiselno, da se v obračun do dokončnega poračuna celotne naložbe (vsaj moralno) vklapljajo tudi novi naročniki, ki zajemajo svoje priključke še iz iste malhe. Pa še to dodajmo, da ti v primeru plačila prispevka za sofinanciranje izgradnje ptt omrežja na Kamniškem teh 38 tisočakov ne bodo odšteli pošti (ki zakonsko ne sme spreminjati vladno določene cene), marveč someščanom, ki so jim omogočili
— vsaj v primerjavi z njihovo večletno kalvarijo - sorazmerno lahko pot do telefona prav z neomajno vero v skupni cilj
— ljubega telefona vsakdanjega. A. P.
Na kratko
Bodo odškodnine bremenile nove občine?
Občinski javni pravobranilec v svojem poročilu opozarja na posebno vprašanje v zvezi z odpravo kazenskih sankcij iz razveljavljenih kazenskih sodb, izrečenih v preteklosti. Občina bo morala po veljavnih zakonih lastnikom plačati odškodnino. Premoženje, ki je bilo s kazensko sodbo odvzeto, pa je občina prenesla na podjetja ali zasebnike neodplačano. Ž lastninjenjem podjetij bo to premoženje prešlo v zasebno last, odškodnine pa bodo morali preko občinskega proračuna plačati davkoplačevalci. Dosedanje pravobranilčeve pobude, da bi se plačevanje odškodnine preneslo na republiški odškodninski sklad, so bile neuspešne.
Pri preobrazbi občin bo treba paziti na to, kdo bo v bodoče zavezanec za te terjatve. Če bodo te prenesene na novoustanovljene občine, lokalna samouprava že na začetku ne bo mogla materialno pravno zaživeti. Prav bi bilo, da bi o tem vprašanju kakšno besedo rekli tudi poslanci v državnem zboru.
Razpolovljen ekološki tolar
V bodoče naj bi se denar iz naslova »ekološke rente« zaradi vpliva prekladališča komunalnih odpadkov v jami Suhadole delil med krajevni skupnosti Moste in Križ v razmerju 50:50. Doslej so bili 70 odstotkov tega denarja deležni v Mostah, 30 odstotkov pa na Križu. Izvršni svet je soglašal s predlogom delegata Vinka Petka s Križa, ki je na zadnji seji skupščine svoj predlog utemeljeval s tem, da poteka pretežni del prometa z odpadki proti odlagališču preko krajevne skupnosti Križ.
Likvidacija Turističnega biroja Kamnik
Za Turistični biro Kamnik d. o. o. bodo po sklepu izvršnega sveta uvedli likvidacijski postopek in ga zbrisali iz registra. To družbo z omejeno odgovornostjo je pred dvemi leti ustanovila občina Kamnik, da bi prek nje realizirala svoje interese na področju turizma, vendar podjetje ni nikuli zaživelo.
Tudi ostale hišne tablice v modrem
V starem mestnem jedru so zamenjali vse dosedanje vhodne in hišne tablice na ulicah in trgu, ki so bili preimenovani, z novimi modrimi tablicami.
Zaradi enotnega videza uličnih in hišnih tablic, bodo tudi rdeče
tablice v ulicah, ki so obdržale prejšnja imena, kmalu zamenjali
z modrimi, kot nam je pojasnil ing. Lado Holcar, direktor
geodetske uprave. To seveda ne bo šlo na račun lastnikov hiš,
pač pa bodo to plačali iz sredstev za turistično predstavitev
Kamnika. .
(•s)
Otroški dodatek
S 1. 5. 1994 se bo otroški dodatek uveljavljal na podlagi Zakona o družinskih prejemkih (Uradni Ust RS, št. 65/93).
UPRAVIČENCI SO:
- eden izmed staršev za otroka s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, če je otrok hkrati državljan Republike Slovenije;
- če otrok ni državljan Slovenije, pa ima v Sloveniji stalno bivališče, bo imel eden izmed staršev ob pogoju vzajemnosti, pravico do otroškega dodatka zanj;
- če je vsaj eden izmed staršev zavezanec po predpisih o dohodnini v Republiki Sloveniji, ima pravico do otroškega dodatka tudi za otroka, ki v Republiki Sloveniji nima stalnega bivališča; če je otrok državljan Republike Slovenije, pa nima pravice uveljavljati otroškega dodatka v državi, v kateri živi, in tudi v primerih, ko otrok ni državljan Republike Slovenije, pa je tako dogovorjeno z mednarodno pogodbo.
Vloge za otroški dodatek se vlagajo pri Centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na otrokovo stalno bivališče, če pa stalnega bivališča v Sloveniji nima, pa glede na kraj, kjer je eden izmed staršev zavezanec za dohodnino.
VLOGA ZA UVELJAVITEV OTROŠKEGA DODATKA - obrazec 8.41 mora vsebovati naslednje podatke in potrdila:
- bruto osebni dohodek v letu 1993 - na obrazcu,
- potrdilo o premoženjskem stanju (občina, soba 21) — na obrazcu,
- potrdilo o skupnem gospodinjstvu - stalnem bivališču (občino, soba, 1/c) - na obrazcu,
- potrdilo o državljanstvu, za vse člane družine (fotokopija),
— potrdila o šolanju za otroke, ki so stari več kot 15 let,
— mnenje komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov za otroke, ki so telesno in duševno prizadeti,
— številka hranilne knjižice ali tekočega računa — na obrazcu,
— prejemnikom nadomestil za brezposelnost in denarnih pomoči iz naslova Republiškega zavoda za zaposlovanje ter nezaposlenim osebam ni potrebno iskati potrdil na uradu
za delo v Kamniku, saj jih bo Center za socialno delo Kamnik zbral sam,
— prav tako ni potrebno iskati potrdil o dohodku upokojencem in prejemnikom uradno določenih preživnin,
- podjetniki naj predložijo fotokopijo zaključnega računa.
Vloge za podaljšanje otroškega dodatka se morajo vložiti do 31. 3. 1994
CENTER  ZA SOCIALNO DELO KAMNIK
SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK IZVRŠNI SVET
objavlja
JAVNI RAZPIS
za prevzem pokroviteljstva Občine Kamnik pri Izvedbi pomembnih kulturnih, turističnih in športnih prireditev In jubilejev v občini Kamnik za leto 1994.
Prijave morajo vsebovati:
- ime nosilca prireditve,
- vsebino prireditve z idejnim programom in izvajalci,
- kraj prireditve,
- finančno konstrukcijo realizacije prireditve,
- oceno udeležencev in gostov prireditve.
Prijave s programom in utemeljitvijo pošljite na Sekretariat za družbene dejavnosti, Skupščina občine Kamnik, Glavni trg 24,_ 61240 Kamnik, v roku 15 dni od objave v Kamniškem občanu.
Matična knjižnica Kamnik in Klub staršev
pripravljata
srečanje z Manco Košir,
ki bo v petek, 18. marca, ob 19. uri v dvorani knjižnice. Z gostjo se bomo pogovarjali o ženskah in o družini, saj bo večer posvečen 8. in 25. marcu ter letu družine Gostja večera bo tudi citrarka Tanja Zaje Zupan.
Delovanje Združenja slovenskih častnikov Kamnik
Pred dobrim letom smo ustanovili Zvezo častnikov Slovenije - organizacijo Kamnik. Po pregledu in oceni rezultatov v preteklem obdobju smo ugotovili, da je organizacija delovala uspešno in dosegla nekatere vidne rezultate. Med letom se je organizacija na osnovi sklepa državne konference ZSČ preimenovala v Združenje slovenskih častnikov, ki ima ne le formalne značilnosti, temveč tudi vsebinske, vendar pa to za nas ni bilo najpomembnejše. V naši organizaciji dajemo prednost predvsem vsebinam in rezultatom dela. Na tej osnovi tudi ocenjujemo organizacije in delo posameznika v njej.
Pred formalno ustanovitvijo smo morali organizacijo tudi kadrovsko popolniti in izvršiti potrebne stike s članstvom, ki so neposredno izvolili svoje predstavnike v najvišji organ, to je v konferenco ZSČ Kamnik. Taje tudi naložila svojemu predsedstvu naloge, ki smo jih izvedli v celoti. Konferenca je tudi izvolila svoje vodstvo in ostale predstavnike. Vsaka organizacija, tako tudi naša, lahko deluje le pod pogojem, da ima za to ustrezne možnosti, od kadrovskih, prostorskih, fi-načnih do administrativnih... To nam je ob podpori in v sodelovanju z upravnim organom za obrambo občine Kamnik tudi uspelo. Čeprav kot proračunski porabnik na zakonski osnovi v primerjavi z nekaterimi drugimi dejavnostmi prejemamo nizka finančna sredstva (porabili smo okoli 290.000 sit), nas to ni oviralo, da svojih namenov in ciljev ne bi dosegli.
Z novimi oblikami delovanja, prostovoljnostjo smo v našo organizacijo včlanili približno 300 častnikov in podčastnikov iz občine Kamnik, kar predstavlja približno polovico vseh tistih, ki se v naši občini ponašajo s čini od vodnika do generalmajorja. Predhodno smo rešili tudi vse organizacijsko statutarne predpostavke, ki omogočajo normalno delo organizacije.
Pomembna novost delovanja organizacije je prostovoljnost, ki v naše vrste vabi le člane, ki to želijo. Tisti, ki imajo sicer
čin in v ZSČ ne delujejo, imajo to pravico, in jo obravnavamo kot njihovo osebno odločitev, vendar pa je vprašljiva njihova angažiranost na obrambnem področju, kakor tudi možnosti napredovanja. Povsem se zavedamo, da so danes ljudem najpomembnejše druge naloge, s katerimi se spopadejo v vsakdanjem življenju, vendar kljub vsemu menimo, da je dolžnost in pravica braniti svojo domovino obveznost, ki bi se morala vsaj v nekaterih globlje zasidrati v njihovo zavest. Zato smo že na prvi konferenci izrazili potrebo po sprejemu kodeksa častnikov, vendar do sedaj pravil obnašanja častnikov še nimamo. Na ta način bi bilo lažje razvrstiti tiste, ki nosimo čine. Pomembno področje, s katerim smo se spoprijeli, je tudi odpiranje vprašanj s področja obrambe. Tu so se pojavila vprašanja, ki so vsaj za nekatere tudi neprijetna. Res je sicer, da vsa še nismo povsem razčistili, toda kljub temu so se v organizaciji pojavila vprašanja, kot so: kako je bilo z oddajo orožja, s preoblikovanjem teritorialne obrambe v območja, z angažiranjem vojaških obveznikov iz Kamnika med vojno, s »pozabljenimi« častniki in vojaki za zasluge v vojni itd.
To pomeni, da organizacija ni sama sebi namen in da zna biti ob upoštevanju svoje vloge in pristojnosti tudi neprijeten, vendar pošten sogovornik.
Članstvo je bilo vabljeno k različnim oblikam druženja in sicer na pohod na Kostavsko planino, Dražgoše, Kamniško sedlo, na streljanje z malokali-brsko puško, na družabno srečanje, na športno tekmovanje v smuku in streljanju, na streljanje s pištolo, ostrostrelsko puško itd. Pri tem smo zavzemali najvidnejša mesta. Kot primer naj navedemo, da smo v streljanju z ostrostrelsko puško proste izbire premagali tekmovalce specialne brigade MORIŠ, specialne enote ministrstva za NZ. Vse skupaj pa so premagali člani LD Tuhinj, ki so postali državni prvaki. Tesno sodelujejo tudi s strelsko zvezo Kamnik in na tem mestu se jim zahvaljujemo za sodelovanje.
Nekateri starejši člani - častniki so nam sicer očitah, da smo pozabili na njih. Res je, da jih nismo osebno vabili, naj se nam pridružijo, vabili pa smo jih preko sredstev javnega obveščanja. To vabilo velja tudi danes, zato vse tiste, ki se nam želijo priključiti, ponovno vabimo k sodelovanju. V nekaterih pogledih smo bili celo preveč liberalni in odprti, saj smo v nasprotju s statutarnimi določili v našo organizacijo vključili tudi tiste, ki ne nosijo čina, vendar obvladujejo znanja s področja obrambe. Za nas ni merilo, kaj kdo nosi na rami, temveč kaj ima kdo v glavi. Nove usmeritve delovanja ZSČ izključujejo usposabljanje kot obliko delovanja (ta naj bi bila izključno v pristojnosti TO oz. Slovenske vojske), zato smo imeli le informativni sklic, kjer smo članstvo seznanili z novo organizacijo. Zavedamo se, da z nekajurnimi predavanji častnik ne more pridobiti ustrezne ravni znanja. To mora prinesti s seboj in ga samoiniciativno dograjevati. Vendar pa bomo za tiste najbolj zagrete lahko organizirali tudi oblike usposabljanja, če bo članstvo pokazalo voljo.
Organizacija ZSČ Kamnik, zahvaljujoč upravnemu organu za obrambo občine Kamnik, uporablja tudi računalniško tehniko, tako da nam ni več potrebno uporabljati svinčnikov in radirk, niti ne zbiramo vpoklicev, nasprotno, že dolgo jih nimamo več v uporabi. Žal pa je v človeški naravi tudi nekaj takega, da brez prisile ni uspehov. Upajmo, da bo ta problem rešila zavest častnikov.
Smo tudi organizacija, ki stoji za svojim članom, in ne takšna, ki od njega le nekaj pričakuje. Krajevnim organizacijam prepuščamo vso samoiniciativnost in tudi članarino, če jo pobirajo. Ne lastimo si zaslug za njihovo delovanje, čeprav zaenkrat drži, da je najbolj aktivna občinska organizacija kot celota.
Pred nami je nov zakon o lokalni samoupravi, kar pa za naše delo trenutno ne predstavlja problemov. Vsem, ki pričakujejo, da nas bi komu »podtaknili«, pa smo dali vede-
70 let Gasilskega društva Nevlje
desetinam tudi diplome iz občin- nejšemu   praznovanju obletnice
skega tekmovanja, ki je bilo v Ko- društva, ki jo bomo praznovali 17.
mendi. Posebej je bila pohvalnjena julija. Povezana bo z razvitjem no-
desetina veteranov, ki se je edina vega gasilskega prapora, zato upa-
uvrstila na območno tekmovanje in mo, da nas bodo v teh pripravah
tudi na državno tekmovanje za me- podprli tako člani kakor tudi kra-
morial Matevža Haceta. jani. Pri planiranju za leto 1994 smo Tajnik GD Nevlje
Konec januarja so se zbrali na svojem 70. letnem občnem zboru člani GD Nevlje in s tem so tudi začeli s praznovanjem svoje 70-let-nice. Zbrali so se v svojem domu in z množično udeležbo so dokazali pomen občnega zbora (zbralo se je 95 članov in mladine).
Občni zbor je pričel predsednik GD Nevlje Marjan Burja s pozdravom vsem navzočim, še posebej je pozdravil zastopnika OGZ Kamnik ing. Franca Resnika in predsednika KS Nevlje Vlada Omerzuja.
Zatem so svoja poročila podali predsednik Marjan Burja, poveljnik Alojz Dacar, tajnik Jože Ose-nar, blagajnik Ivan Rifel, orodjar Lojze Dacar mlajši in predsednik NO Jože Rak. Izčrpna poročila so člani sprejeli brez pripomb. Nato je občni zbor pozdravil predsednik OGZ Kamnik ing. Resnik, društvu je čestital ob 70-letnici, zatem pa navzoče seznanil s sklepi XII. kongresa slovenskih gasilcev, na katerem je bilo sprejetih nekaj sklepov, ki bodo uravnavali nadaljnje delo gasilcev Slovenije. Razložil je tudi vsebino novih zakonov o gasilstvu in požarnem varstvu, ki jih je sprejela skupščina Slovenije konec leta 1993.
Občni zbor je pozdravil predsednik KS Nevlje, se zahvalil vsem članom, ki so kakorkoli sodelovali v raznih akcijah, društvu čestital za 70-letnico in mu v zahvalo podaril lepo majolko.
Predsednik OGZ je razdelil 32 članom diplome in značke za vestno in požrtvovalno delo, med njimi za 60-letno delo Cirilu Merčunu, Jožetu Osenarju in Pepitu Flerinu.
Predsednik je razdelil sedmim
dali poseben poudarek čim sloves-
JOŽE OSENAR
OBVESTILO LASTNIKOM TRAKTORJEV
Obveščamo vas, da bomo v sodelovanju z LPP - Tehnični pregledi in Zavarovalnico Triglav, tudi v letošnjem letu organizirali tehnične preglede TRAKTORJEV, TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV in MOTORNIH KOLES na terenu.
Glede na to, da s 25. JUNIJEM 1994 prenehajo veljati vsa stara YU prometna dovoljenja in registrske tablice, bo ob tehničnem pregledu OBVEZNA menjava teh dokumentov, prav zato bo upravni organ za notranje zadeve uvedel servisno službo na terenu.
Vse lastnike traktorjev, ki imajo veljavno registracijo in želijo predhodno zamenjati registrsko tablico, pa vabimo, da se zglasijo na občini Kamnik vsak ponedeljek, sredo in petek.
Lastnike traktorjev, ki jim je registracija že potekla in se nimajo namena udeležiti tehničnega pregleda, pa pozivamo, da vrnejo registrsko tablico, ker je v nasprotnem primeru predvidena kazen 20.000,00 SIT.
Pričakujemo vas v polnem številu in upamo na uspešno sodelovanje po naslednjem vrstnem redu:
1.1 07. 04. 1994: - MOTNIK od 9.-11. ure
- LAZE V TUHINJU od 12.-16. ure
2. ) 14. 04. 1994: - KOMENDA od 10.-16. ure
(pri kmetijski zadrugi)
3. ) 21. 04. 1994: - KAMNIK od 10.-16. ure
(KAM - BUS Kovinarska ulica)
OBČINA KAMNIK SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE
ti, da bomo to storili le z voljo članstva. Samostojnosti organizacije s potrebnim povezovanjem dajemo poudarek, vendar te povezave gradimo kot samostojna organizacija. Sodelujemo tudi z državno organizacijo, ki jo vodi polkovnik Miha Butara, ki nas bo tudi obiskal na konferenci v mesecu februarju. Po njegovih besedah smo ena najbolj aktivnih in boljših organizacij v državi.
Spremenili smo tudi področje vodenja in odločanja, področje stimulativnih mer in motivacije, znamo pa tudi zamenjati neaktivne člane na vodstvenih funkcijah. Pri vsem tem se zavedamo, da se svet ne vrti okoli nas, temveč obratno, zato tudi v letu 1994 pričakujemo aktivnosti, ki bodo skladne z željami članstva, pri tem pa se bomo obnašali kar se da racionalno.
Ponovno vabimo vse, ki to želijo, tudi tiste starejše, naj se nam pridružijo. Navadno zelo radi. Veliko nam lahko povedo Prešernove besede: »Le eni ljubci je zvest, tej ljubci čast se pravi«. Svojemu prijatelju Čopu pa je dejal: »Naj se učenost in ime, čast tvoja, rojak ne pozabi!« Prav tu pa se začenja beseda častnik. Si jo zaslužimo?
JOŽE ARKO
PROGRAM
Planinskih akcij, pohodov in tur v letu 1994.
Planinsko društvo Kamnik v svojem programu planinskih aktivnosti za 1994. leto predvideva naslednje akcije:
mesec marec: 12. - vzpon na Snežnik, 18. - občni zbor PD Kamnik, 27. - zimski pohod na Porezen. April: 10. - Ogled znamenitosti v Trenti, 23. — športni pohod na Rašico, 24.
- tekma na plezalni steni. Maj: 7. - pohod ob žici Ljubljana, 8.
- vzpon na Blegoš (športni vikend), 21.—22. - rokovnjaški pohod Trojane-Velika planina, 28. — tura na Stol. Junij: 5.-trimski pohod in čistilna akcija na Veliki Planini, 19. - pohod Kanonir-Dol-Stegovnik, 26. Kamniško sedlo — Planjave. Julij: 17. - Dan Kamniških planin na Kokrškem sedlu, 30.
- vzpon na Krn. Avgust: 7. - naskok na Škrlatico, 13. - trim pohod in čistilna akcija na Kokrškem sedlu, 20. vzpon na Montaž
- Italija. September: 3. - trim pohod na Kamniško sedlo in čistilna akcija - (športni vikend), 11. - Dan planincev - Peca, 24. — vzpon na Raduho. Oktober: 9. - nogometna tekma na Korošici, 15. — vzpon na Mali turn - Kofce, 22. - pohod Repov kot - Srebrno sedlo. November: 5. - pohod Martin stena
- Dol, 19. - pohod na Kum. December: 24. - Kostavka planina (športni vikend).
Planinska sekcija Komenda pa bo v letu 1994 pripravila naslednje akcije: januar Vodiška planina, februar Čreta- Vransko, marec Dolina—Limbarska gora, april Kekec- Kolovec, maj: Lepenatka-Rogatec, junij Suhadolnik-Kočna-Češka koča, julij Oltar-Dovški križ, avgust Jalovec-Triglav, september Sonnblick (A), oktober Begunščina, november Nanos in december — v neznano.
Poleg naštetih akcij bodo posamezni odseki PD Kamnik organizirali še vrsto drugih aktivnosti. Na plezalni steni bodo 2-3-krat tedensko trening vaje. Organizirana in zaključena bo šola športnega plezanja, ki jo vodita Damjan Čibej in Damjan Kočar, prav tako bo zaključena alpinistična šola, ki jo vodi Matej Humar.
Planinsko društvo si pridržuje pravico do eventualnih terminskih sprememb. Vsaka akcija bo objavljena še na oglasni deski PD Kamnik, kjer je možno dobiti tudi vse potrebne informacije.
Planinsko društvo vabi planince in ljubitelje gora, da se udeležujejo planinskih akcij, pohodov in tur.
STANE SIMŠIČ
Občni zbor KO RK Komenda
Mamila in aids -najhujše šele prihaja
Krajevni odbor Rdečega križa Komenda (KO RK Komenda) je imel v petek, 10. februarja, občni zbor v avli novega prizidka osnovne šole v Komendi. Udeleženci, žal jih je bila le peščica, so prisluhnili zelo kakovostnemu in potrebnemu predavanju Boj proti mamilom in aidsu, ki ga je pripravil dr. Aleksander Dopli-har, ter obsežnemu poročilu o dejavnostih Občinske organizacije RK Kamnik sekretarke Marije Zagore.
Dr. Doplihar je najprej govoril o sredstvih, s katerimi se omamlja sodobni človek, nato o mehkih in trdih drogah, kakšne so telesne in duševne posledice njihovega jemanja ter povezanosti med narkomanijo, prostitucijo in veliko možnostjo obolenja za aidsom. Največ možnosti, da staknejo »kugo 20. stoletja«, kot lahko imenujemo aids zaradi vedno bolj grozljivega in obsežnega širjenja, imajo uživalci mamil, nato homoseksualci pa tudi hemofiliki. Nevarnost pa preti tudi zdravemu človeku, če ni pazljiv. Bolezen lahko doleti tudi nedolžnega, kar je najbolj tragično.
Nato je govoril o virusu HIV, ki popolnoma zlomi človekov od-pornostni sistem, o prvih znakih bolezni ter postopnem hiranju in umiranju bolnika. Medicinska znanost kljub vsem prizadevanjem še ni našla učinkovitega cepiva, zdravilnega sredstva, zato okuženim zaenkrat ni rešitve.
Kaj storiti, da do tega ne pride? Dr. Doplihar je dal nekaj nasvetov, kako se zavarovati pred okužbo. Delna zaščita je uporaba kondoma pri moških, ki menjavajo istospolne in drugo-spolne partnerje. Povedal pa je tudi, da je »najbolj varno ostajati v domačih logih«. Ker pa spolnost in z njo povezano uživaštvo vedno bolj postaja porabniško blago in se ljudje, zlasti mladi (marsikateremu fantu je nerodno stopiti v lekarno po prezervativ), ne ustavljajo niti pred nevarnostjo okužbe in se ne zavedajo, da jim lahko preti počasna smrt, jim je treba pomagati. Eden od načinov je vsestransko opozarjanje na možnosti okužbe. Teh je tudi v Sloveniji precej, saj najhujše po vsej verjetnosti tako na področju uživanja mamil kot okužbe z aidsom šele prihaja. Slovenija je na-
mreč pomembno mednarodno križišče in interesno področje preprodajalcev mamil.
Ravno »planinski primer« človeške prenapetosti in slepote za bližnjega v stiski kaže, da se še premalo zavedamo, da je treba uživalcem mamil pomagati, saj ne vemo, koga od naših najbližjih lahko doleti kaj takega. Aidsa pa se je treba čim bolj varovati, posebno dokler ne bo pravega cepiva. O obeh velikih nevarnostih je treba govoriti v šolah, se pogovarjati doma, pri verouku, organizirati strokovna predavanja, pisati, ljudi »razsvetljevati«. Toda kako, če teh (primer je bilo ravno predavanje v Komendi) ni blizu.
Udeleženci občnega zbora so se nato z dr. Dopliharjem pogovarjali o strokovnih programih pomoči ogroženim in obolelim za aidsom, o spolni zdržnosti in zakonski zvestobi, na katero se pri aidsu pogosto pozablja, je pa bolj zanesljiva od kondoma, o pomoči obolelim, zapisanim hitrejši ali počasnejši smrti, o pahnjenosti v osamo teh ljudi, ko zbolijo, njihovi »ožigosanosti« in izločenosti iz družbe.
Zagorčeva je govorila o precejšnji pomoči, ki jo Občinska organizacija RK Kamnik in njej »podrejene«, med njimi tudi ko-mendska, dajejo tako številnim beguncem kot tudi domačemu človeku v stiski. Najbolj zgovorni so bili podatki, ki kažejo, da so še dobri ljudje v naši občini, ki mislijo na bližnjega v težavah, po drugi strani pa vedno več potreb-
nih pomoči. Ne le gmotne, ampak tudi duhovne tolažbe, nasveta. Za te bi veljalo odpreti poseben prostor, najti strokovnjake, obveščati, kam se je mogoče zateči, ko te doleti nesreča, ko ne veš ne kod ne kam, nujno pa bi potreboval tople človeške besede, tolažil ne roke, srca.
Beseda je tekla tudi o sodelovanju med Rdečim križem in Ka-ritas, ekološkem dramljenju sodobnega Komendčana, beguncih v naši občini in Komendi, spoštovanju do človeka v stiski.
Prav tako tudi o možnostih sodelovanja z Lekarno Komenda (mag. Ečimovičevo) na področju izobraževanja in osveščanja ljudi glede dejavnosti Rdečega križa in o drugem.
Takšnega sodelovanja si KO RK Komenda želi tudi z Ambulanto Komenda (dr. Sedlakom), in sicer izmenjave informacij glede zdravstvene in socialne problematike na Komendskem ter opozarjanja ljudi na varovanje zdravja oziroma ustrezne pomoči človeku, kadar zboli.
Stane Grgič, predsednik KO RK Komenda, je povedal, kakšne akcije pomoči ljudem je ta organizacija izvedla v lanskem letu. Iz njegovih besed, pohvale Zagorčeve ter tajnice KO RK Komenda Brigite Debeljak, ki je vešče vodila občni zbor, je bilo videti, da je to živ in dejaven organizem, ki odgovarja na stisko bližnjega, razmišlja o najbolj ustreznih oblikah pomoči in išče nove, skladno z novimi oblikami uboštva. JOŽE PAVLIC
Srečanje s slikarjem
diapozitivih. Po ogledu in razgovoru smo dobili nalogo, da narišemo eno od teh slik. Slike smo si natančno ogledali in pričeli iz delom. Najprej smo na risalni list risali s svinčnikom, kasneje pa pobarvali z vodenimi barvicami. Slikar nas je med delom opazoval in svetoval. Nato se je od nas poslovil, mi pa smo mu za njegov trud zaploskali. Naši končni likovni izdelki niso bili tako uspešni kot slikarje vi, a mislim, da so nam kar uspeli.
V ponedeljek, 7. februarja, nas je v šoli obiskal slikar Polde Mihelič. Doma je iz Olševka in je zelo prijazen.
Povedal nam je, da je bilo pri njihovi hiši veliko otrok in zato se ni mogel šolati, ker so bili revni. Šele' pri devetindvajsetih letih je začel hoditi na likovno akademijo.
Pri svojem delu rabi naslednje pripomočke: čopič, oljnate barve, stojalo, na katerem slika, paleto in poseben bel papir ali les. Riše štiri do pet ur dnevno. Pri slikanju uporablja oljnate barve. Silno rad slika naravo.
S seboj je prinesel nekaj slik, nekaj pa smo si jih ogledali na
Ta dan je bil zelo prijeten in želim si še veliko takih.
SANDRA LAH 4. r. OŠ Nevlje
Najstarejša Dupličanka Nežka Erac
Trpljenje človeka utrjuje
Mislim, da je prav, da se v času prihajajoče pomladi spomnimo tudi na starejše ljudi, saj so del našega življenja. Pomlad je simbol prebujajočega se življenja, toda tudi starost je lahko enako lepa kot mladost, vredna je tudi našega spoštovanja.
Obiskala sem najstarejšo Du-pličanko Nežko Erac in moram reči, da je bilo z njo prijetno po-kramljati. Gospa Nežka, rojena Gradišek, p. d. Napotnikova iz Stranj, je 1. januarja letos dopolnila 91 let. Z invalidno hčerko Dano živita v svoji hiši na Ljubljanski cesti 80. In to je še razlog več, zakaj smo se odločili bralcem predstaviti prav gospo Nežko. Kljub visoki starosti skrbno bdi nad svojo 55 let staro hčerko, ki že od rojstva boleha za rahi-tisom.
Veseli se pomladi, ko bo spet lahko urejala kar 1.000 m2, velik vrt okrog hiše. Sama ga dvakrat na leto prelopata in sproti pokosi travo. Opravka ima tudi s kurami in zvesto čuvajko, ovčarko Laj-ko. Poleti, ko več dela, se tudi
bolje počuti. Pravi, da takrat lahko v marsikaterem delu tekmuje s katerokoli žensko. Ne ve za nobeno bolezen, le megla ji otežuje dihanje, dela pa lahko vse. Njen spomin seže v rosna mlada leta. Bila je deseti otrok v Napot-nikovi družini, ki je štela kar 15 otrok. Pri desetih letih je že odšla služit na Županje njive k Lani-škovim, p. d. h Jakopcu. Tam je preživela tudi težka leta 1. svetovne vojne. Lepi spomini jo vežejo na Albrehtovo družino v Kamniku, kjer je gospodinjila in varovala otroka Draga in Tončka. Čez nekaj let jo je premamil klic gora, zato je odšla pomagat oskrbnici planinskega doma na Krvavcu, gospe Ander-luhovi. Gospodinjila je še v Ijub-ljani, Mengšu in v Jaršah pri Šeti-novih. Nežka je bila nemirnega duha, zato je tudi menjavala službe, hotela je spoznavati ljudi in delo, šla pa je tudi za boljšim zaslužkom.
Poročila se je v Črnomelj in povila dve hčerki. Mož je odšel v partizane in 9. 9. 43 padel v Se-
miču. Zaradi strahu pred izdajalci je Nežka z otrokoma večkrat prespala v gozdu, pod milim nebom. Zato se je zdravstveno stanje hčerki poslabševalo in ostale so hude posledice — invalidnost.
Tudi v Črnomlju so po vojni revnim delili nacionalizirano cerkveno zemljo. Nežki je bilo dosti ponižanj, ko je poslušala zbadljivke: »Pojdi tja, od koder si prišla!« V Kamniku je kupila zemljo in si zgradila hišo, hodila pa je pomagat tudi drugam. Ponosna je pokazala delovno knjižico s pripisi gospodinj - dekle za vse.
»Trpljenje človeka utrjuje,« pravi Nežka. In v življenju je veliko, veliko delala, zato pa je bila nagrajena z zdravjem, kar pa je največje bogastvo. Leta 1964 je hiši dogradila še eno nadstropje in kasneje okrog hiše ročno od-kopala toliko, da so jih lahko položili izolacijo, za katero v času gradnje ni bilo denarja.
Najin pogovor je skrbno spremljala in dopolnjevala hčer-
ka Dana. Hudo jima je, ker je morala leta 1964 v tujino hčerka oziroma sestra Bogomira. V domovini zanjo ni bilo zaposlitve, zato je morala s trebuhom za kruhom, čeprav ima visoko izobrazbo. Finančno jima pomaga, saj se namerava vrniti domov. Z družino ju večkrat obišče.
Naša znanka Nežka je prava korenina. Rada ima pospravljeno po hiši in okrog nje, pomiva okna, cepi drva, nosi premog... Njen delavnik se poleti prične že ob četrti uri. Drži se pregovora, da je rana ura zlata ura.
91-letna Nežka Erac in hčerka Dana radi prebirata časopise, še VERA MEJAČ posebej pa Kamniškega občana.
Biserna poroka pri Jegličevih v Česnjicah
Umrl je Anton Podbevšek iz Tuhinja
in vestno. Spodbudil je veliko akcij na področju komunalnega urejanja kraja in pomagal povsod, kjer je pomoč bila potrebna.
Za svoje dolgoletno delo je prejel številna priznanja, za sodelovanje v NOB pa mnoga odlikovanja. Širša skupnost ga je cenila. Na njegovi zadnji poti so ga spremljali v velikem številu so-borci, znanci, prijatelji in vašča-ni. Od njega so se dostojno poslovili kot od človeka, ki je bil vedno v službi ljudi. Poslovili so se tudi v imenu Zveze borcev in krajevne skupnosti ter se mu zahvalili za njegov pomemben delež.
Tone Podbevšek bo ostal krajanom še dolgo v lepem spominu, saj bodo njegova dela še dolgo vidna na vsakem koraku. Pogrešali ga bodo, kot je rekel govornik ob odprtem grobu, saj je umrl »naš Tone«.
S. S.
Na pokopališču v Tuhinju so 12. februarja pospremili k zadnjemu počitku krajana Toneta Podbevška, ki so ga prijatelji klicali tudi Srečo.
Njegova življenjska pot je bila težka in odgovorna. Rodil se je v kmečki družini 7. novembra 1914 v Zg. Tuhinju. Tu je preživel otroška leta in končal osnovno šolo. Kasneje je delal kot gozdni delavec.
Vihra II. svetovne vojne ga ni obšla. Že leta 1941 ga je okupator zaprl v begunjske zapore, nato je bil v izgnanstvu do novembra 1942. Partizanskemu gibanju na Slovenskem se je priključil Že v začetku leta 1943 in mu ostal zvest do konca vojne. Za NOB je delal zelo prizadevno na številnih področjih, v partizane je vstopil 2. avgusta 1943. Bil je v Kamniškem bataljonu, v Šlandrovi brigadi in nazadnje komisar partizanske bolnice »Pod lipo«. Tu je bil do konca vojne. Bil je pošten, predan borec, boril se je proti sovražniku in od tega načela ni nikoli odstopal. Prva leta po vojni je ostal doma na kmetiji, hkrati pa se je vključeval v delo na terenu. Ob ustanovitvi Zveze borcev leta 1947 je bil v Tuhinju izvoljen za predsednika krajev-
V Česnjicah v Tuhinjski dolini je bilo 5. februarja 1994 zelo slavnostno in veselo. Tega dne sta Jože in Angela Jeglič proslavila svojo biserno poroko. Poročila sta se 5. februarja 1934. leta. V zakonu sta preživela polnih 60 let. Ko se danes spominjata prehojene življenjske poti, pravita, da sta z njo zadovoljna. Tudi danes ne bi izbrala drugačne. Slav-ljenec Jože je bil rojen 27. 1. 1909, slavljenka Angela pa 29. 8. 1913. Oba sta živela v Česnjicah in se spoznala že kot otroka. Mlada leta sta preživela pri svojih starših, bila sta soseda. Že takrat je vzklila prva ljubezen, ki ju je pripeljala v zakon. Življenje v tem času ni bilo lahko. Ža skromni zaslužek sta se udinjala pri raznih priložnostnih delih. Jože je bil delavec na cesti, delal v gozdu in na kmetijah, Angela pa prav tako. Hodila je na dnino po bližnjih kmetijah, po poroki pa je skrbela še za številno družino. Kmalu po poroki sta si zgradila hišo, njuna družina pa je vedno bolj naraščala. Vojna leta so močno prizadela tudi to družino.
Jože je kmalu spoznal, kje je njegovo mesto, zato se je opredelil in z njim vsa družina tako kot večina pošteno mislečih. Materialno je podpiral partizane in skrbel za ranjence. Kasneje je prevzel naloge terenca in obveščevalca. Po vojni je delal na Menini planini in bil tam 8 let oskrbnik doma. Delal je tudi v Komunalnem podjetju, vzdrževal je ceste, nakladal les in opravljal še vrsto drugih del. Poleti je skrbel za več kot sto glav živine na Menini, pozimi je doma pletel koše in brezove metle za podjetje Črne-lo. V Nevljah je prav Jože Jeglič našel prvo mamutovo kost - stegnenico, nakar so pričeli s širšim izkopavanjem okostja mamuta.
Bisernica Angela je z veseljem povedala, da se jima je v zakonu rodilo 15 otrok. Od tega je danes živih še 12, trije so fantje in 9 deklet. Vsi so si ustvarili lastne družine. V Ljubljani živijo trije, v Šmarci trije, po eden pa v Domžalah, Duplici in Lazah, trije so v Česnjicah. Oba z vese-
nega odbora. To dolžnost je zelo uspešno opravljal polnih 40 let. Borci in aktivisti so mu zaupali in imel je polno podporo krajanov. Zaposlil se je kot gozdar pri Gozdnem gospodarstvu, opravil gozdarski izpit. To delo je opravljal vse do upokojitve leta 1965.
Aktivno se je vključeval v delo političnih in drugih organizacij. Bil je predsednik KLO, dalj časa predsednik krajevne skupnosti, predsednik poravnalnega sveta, bil sekretar osnovne organizacije, predsednik OF in še mnogo drugih dolžnosti je imel. Dalj časa je bil odbornik občinske skupščine Kamnik, itd. Zaupane dolžnosti je opravljal odgovorno
PRODAJAM
zemljo za vrtove, humus za sajenje, uležan hlevski gnoj, pakirane mešanice za balkonska in druga korita.
Tel.: 721-888.
Biserne Domke Angele in Jožeta Jegliča se veseli tudi njunih dvanajst otrok.
Materinstvu v popotnico
Materinstva ni mogoče ujeti v besede. Materinstvo ni le stvarnost, ki jo zlahka opredmetimo in ovrednotimo ter enkrat na leto ovijemo v lepe besede.
Materinstvo je najprej hrepenenje, ki raste in raste, da končno preraste v vehko in silno srečo v podobi drobcenega bitja. Z rožnatim detetom je spočeto tisoč sreč in srečic in prav toliko bolečin
in bolečinic. Preplavljajo materino dušo kot pristan, v katerem je polno razumevanja, topline, ljubezni in odpuščanja.
Vendar čas, ki ga živimo, ni naklonjen materinstvu. Kljub velikim besedam in obljubam prenekatere matere trepetajo zaradi strahu pred izgubo dela. Kaj lahko ponudijo otrokom tiste, ki so delo že izgubile? Vse bolj neusmiljena je delitev otrok na revne in bogate. Različne možnosti izobraževanja in šolanja so tu, prav tako je pred nami vsak dan daljša vrsta mladih ljudi, ki čakajo na delo.
To je stvarnost, ki greni srečo materinstvu. Zato bom materinstvu v popotnico zapisala besede, ki sem jih nekoč prebrala in si jih zapisala, da jih prebiram vsakokrat, kadar je bolečina neznosna. Moja, prijateljičina ali znankina.
»Velika duša mora bolečini nameniti več prostora kot majhna... Ti jo imaš, to dušo in imela si jo vedno, tudi brez te sedanje, že do poslednjega segajoče bolečine, tudi pred prvo strahotno izgubo, in temu svetu bi se obetalo lepše, če bi bilo več takšnih ljudi, kakršna si ti.
Nikar ne sprejmi tega kot poskus plehke tolažbe, prosim. Nobene tolažbe ni, tudi čas, o katerem toliko govorijo, ne celi ran, saj jih le zakriva. Obstajamo le s spoznanjem, ki si ga moramo vedno znova priboriti - da moramo v času, ki nam še preostaja, shajati z amputiranim življenjem. Za človeka, kakršen si ti, bi bil potem še stavek, ki sem ga pred dnevi našel v romanu »Prazni svet«: Ni velikega življenja brez velikega pohabljenja.
Tolažbe ni, kot sem že rekel, pomagajo pa lahko prijatelji. Četudi je človek trenutno spričo njihovih besed še bolj obupan — ostanejo nekje v spominu še besede, kretnje, roke, dlani in ramena, skoraj kot zibelka, v katero bi radi padli. Njeno zibanje se vedno znova ustavi, toda če vemo, da jo prijatelji vedno znova pozibavajo, z besedo, z nasmehom - nam to pomaga v urah neskončnih dni, polnih obupa.«
(pismo prijateljici ob izgubi moža in otroka
iz romana J. M. Simmla: Toda s klovni so prišle solze) Zato materinstvu ni potreben hvalospev. Potrebni so le prijatelji, ki ti ga pomagajo sprejeti takšnega, kot je. Kajti potem vidimo, prepoznamo in doživimo tisto, kar ostane, ko bolečina pojenja. To pa je neizčrpna radost. Zato ga imamo rade do neba.
IVANA SKAMEN
ljem ugotavljata, da se je družina do danes še povečala. Do sedaj imata že 29 vnukov in 18 pravnu-kov, pa še jih bo nekaj, z nasmehom povesta. Zadovoljna sta, ker otroci radi prihajajo domov
zlasti sta vesela vnukov in prav-nukov.
Angela Jeglič, ki je bolj zgovorna od Jožeta, nam je povedala, da sta preživela marsikaj lepega, še več pa težkega. Siromaštvo je bilo povsod. Sama je med tednom hodila na dnino, v nedeljo pa je prala, šivala in krpala, ko je naenkrat hodilo v šolo kar sedem otrok, eden pa je bil pri vojakih. Vseh ni bilo mogoče primerno obleči in nahraniti. Otroci so si za šolo med seboj sposojali čevlje, obleko in druge pripomočke. Živeli so skromno, vseskozi pa pošteno in zelo delavno. Zelo težko je bilo med vojno. Med seboj, razmišlja Angela, smo se dobro razumeli in to nam je bilo v veliko oporo, razumevanja pa smo bili deležni tudi pri vaščanih. Mladim ljudem, ki danes nimajo najboljših pogojev za normalno življenje, svetuje skromnost, marljivost. Le na tak način bodo preživeli. Midva, ki sva preživela Že toliko skupnih let, si želiva le zdravja, vse ostalo bo lažje, pravita. Čeprav dobivata le skromno Jožetovo pokojnino, se ne prito-žujeta. Skromnosti sta navajena.
Biserna poroka ni vsakdanji dogodek. Le redki zakonci to dočakajo, na srečo sta med njimi tudi Jegličeva. Točno na dan poroke, 60 let kasneje, 5. februarja 1994, sta ponovno sklenila zakonsko zvezo. Biserna poroka je bila v farni cerkvi v Tuhinju. Obiskali so jih predstavniki in jima čestitali in zaželeli še vrsto let lepega življenja. Na domu pri Jegličevih so pripravili družinsko slavje. Prišli so otroci, vnuki in pravnuki. Bilo je lepo, kot se za tak praznik spodobi.
Ob zaključku našega obiska in pogovora smo vsi skupaj s kozarčkom vina nazdravili častitljivemu življenjskemu prazniku Jegličevih in si krepko stisnili roke. Za nas je bil pogovor z jubilantom enkraten dogodek. Bili smo zadovoljni, da smo imeli priož-zadovoljni, da smo imeli prilož-veli tako bogato življenjsko pot. Takih družin je malo, zato smo na njih še bolj ponosni.
STANE SIMŠIČ
Romarski shodi na Sveti Primož
Tradicionalni romarski shodi »PRIMOŽKE« so vsako leto dobro obiskani. Letos bo kamniška župnija organizirala slovesnosti in nedeljske maše 6., 13. in 20. marca ter tretjo velikonočno nedeljo, 17. aprila.
Enak romarski shod bo tudi v nedeljo, 1. maja, organizirala mekinjska župnija.
Maše bodo ob 10.30. VERA MEJAČ
Inovator Vinko Petek
O inovatorju Vinku Petku, obrtniku s Križa, smo v našem glasilu pisali že lansko leto. Njegovo delovno področje je proizvodnja in montaža ventilacijske opreme ter napeljava strojnih instalacij. To dejavnost je še razširil s proizvodnjo zračnih kolek-torjev, kar je njegova inovacija." V Gornji Radgoni je prejel zlato plaketo za leto 1993. Kasneje je z ostalimi dobitniki zlatih plaket svojo inovacijo predstavil v Niirembergu, kjer je prav tako dobil zlato plaketo. Na predstavitvi v Bruslju in Brnu pa je prejel srebrno medaljo.
Ta inovacija je naletela na zelo dober odmev. Poleg ostalih prednosti je naprava ekološko neoporečna in podatki kažejo, da bo neposredna uporaba še znatno širša. Do sedaj ima že naročila za 30 teh naprav, zanimanje pa je opaziti tudi v gradbeništvu. Uporaba sončnega zračnega kolek-torja je zelo primerna za sušenje
in ogrevanje prostorov: v planinskih kočah, vikendih, muzejih, arhivih, cerkvenih stavbah, skladiščih in drugje.
Vinko Petek urejuje tehnične podatke, pri tem mu pomaga tudi računalnik.
Svojo inovacijo bo predstavil še na sejmu v Baslu in Budimpešti. Svoj izum bo patentiral. Zahtevek je že vložen.
Vinko Petek ima svojo obrt že
25 let. Do sedaj je delal pretežno prezračevalne naprave za lokale, trgovine, šolske prostore. Nova proizvodnja, vsaj tako kaže, bo v dobršni meri zapolnila njegove možnosti. Sedaj ima zaposlenih 6 ljudi, tudi družinske člane. Dela ima dovolj. Problem je v plačilni sposobnosti naročnikov. Roki plačil so dolgi, krediti pa dragi, čeprav so na razpolago določena sredstva za regresiranje obresti. Za njegovo specializirano proizvodnjo so problem tudi kadri. Profilov, ki jih potrebuje, ni ali pa se ne želijo zaposliti, čeprav so plače pri njem kar ugodne. Določene premike bi morale storiti tudi strokovne šole in izobraževati ljudi za praktično delo.
Spremembam v zakonodaji je prilagodil svojo obrt in ustanovil podjetje, ki obstaja že od leta 1990 dalje.
Naš sogovornik pa ni poznan le po svoji specifični proizvodnji
Skupščina območne organizacije Rdečega križa Kamnik
in po inovacijah. Znanje tudi kot aktiven krajan v domačem kraju. Že dolgo vrsto let sodeluje v KS Križ. Več let je bil njen predsednik. 2^elo je bil prizadeven pri modernizaciji ceste Križ—Moste, pri izgradnji peš poti in kolesarske steze ter kanalizacije. Tudi pri gradnji gasilskega doma je bil angažiran. Vedno je zraven pri vseh vaških akcijah. Tudi z njegovo pomočjo in sodelovanjem se je KS Križ uvrstila med najbolj dejavne v občini Kamnik. Vključen je v delo obrtne zbornice, je tudi poslanec občinske skupščine Kamnik.
Svojo strokovno sposobnost zna povezovati z akcijami v kraju bivanja. Vedno je pripravljen sodelovati pri vseh vprašanjih, ki so pomembne za domači kraj.
Pred zaključkom našega pogovora nam je povedal, da ima organizirano tudi zastopstvo nemške firme, ki izdeluje ogrevalne naprave za rastlinjake in velike hale.
Ima veliko življenjske energije, ki je zna pravilno usmerjati, zato ne bo nobeno presenečenje, če bo javnost presenetil še s kakšno novo iznajdbo.
STANE SIMŠIČ
legenda m2 o2n. opis
1268 PRITLIČJE
30 A    AVLA HODN. 13 S STOPNIŠČE 4 Č.R ČISTILA REŽIJA VH 22 K 1,2 KABINET 11 WC M. Ž 72 G GARDEROBE 91 SH ORODJE 38 PT POM. TRIBUNE 987 T TELOVADNICA
Vodstvo občinske organizacije Rdečega križa Kamnik je pripravilo letno skupščino območne organizacije Rdečega križa Kamnik, ki je bila v sredo, 16. februarja, v sejni sobi občinske skupščine. V skladu s statutom Rdečega križa Slovenije se je tudi občinska organizacija RK Kamnik preimenovala v območno organizacijo.
Na skupščini so sodelovali delegati krajevnih odborov RK iz krajevnih skupnosti občine Kamnik. Poročilo o delu RK v preteklem letu 1993 je posredoval dosedanji predsednik dr. Vladimir Breznik. Delo je bilo zelo obsežno in raznoliko, pa tudi nadvse uspešno. Še posebno veljavo ima krvodajalstvo. Že vsa leta je bilo prednostna naloga in temu primerno je tudi število aktivnih krvodajalcev. Samo v letu 1993 je prišlo na odvzem krvi 1840 krvodajalcev ali 6,3 odstotkov vsega prebivalstva kamniške občine. Udeležba na krvodajalskih akcijah presega republiško povprečje. Stalnim krvodajalcem so za darovano kri podelili številna priznanja.
Program pomoči beguncem je bil izredno obsežen. Število beguncev se je sicer znižalo v primerjavi s preteklim 1992. letom, toda aktivnosti z zagotavljanjem oskrbe in reševanje problemov so se močno povečale. O tej problematiki so bili občani že med letom seznanjeni.
Vzporedno s temi nalogami je RK Kamnik veliko deloval na socialnem področju in pomagal socialno ogroženim družinam, ki jih je vedno več. Ob relativno
skromnih finančnih sredstvih je pomoč RK marsikje pomagala premostiti vsaj trenutne socialne težave.
Delo RK je bilo uspešno tudi na drugih področjih. Tako je vprašanje varstva in zaščite prebivalstva ob elementarnih in drugih nesrečah našlo posebno mesto. Različnih tečajev in izpitov iz prve medicinske pomoči se je udeležilo 341 oziroma 412 občanov.
Dejavnosti podmladka RK in mladini je bilo namenjeno veliko časa. To področje zajema vzgojo, vključevanje v širšo okolico in sodelovanje pri humanitarnih akcijah, ki jih organizirajo krajevni odbori RK. RK je mladim posredoval obilico pisnega in dokumentarnega materiala.
V poročilu je izpostavljeno tudi zelo uspešno sodelovanje RK in Civilne zaščite, zaradi cesarje bilo mnogo problemov hitreje in uspešno rešenih.
Naloge RK za leto 1994 so nadaljevanje sedanjih, poudarek pa bo na naslednjem: krvodajalstvo, socialna dejavnost, področje boja proti AIDS-u, delo s podmladkom in mladino, varstvo in zaščita prebivalstva pred elementarnimi nesrečami, pomembno bo tudi vprašanje pomoči beguncem in še marsikaj drugega.
V razpravi so prisotni v celoti sprejeli poročilo o opravljenem delu. Pohvalili so dosedanje vodstvo RK, daje znalo akcije dobro pripravljati, pri tem ima velike zasluge tajnica Marija Zagore in še mnogi aktivisti RK. Skupščina je soglasno sprejela program dela za leto 1994 in delovni program
Društvo iniclatorjev za nadaljevanje Meščanske korporacije Kamnik na temelju 4. in 5. člena Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, ki je bil objavljen v Ur. I. 5/94,
JAVNO POZIVA
vse nekdanje člane ali njihove dediče in pravne naslednike bivše Meščanske korporacije v Kamniku na
USTANOVNO SKUPŠČINO MEŠČANSKE KORPORACIJE KAMNIK.
Skupščina bo v sejni dvorani SOB Kamnik (drugo nadstropje)
v torek, 29. marca 1994, ob 18. uri.
Prosimo vas, da se ustanovne skupščine zanesljivo udeležite.
V Domžalah pričenjamo z gradnjo trgovsko poslovnega centra
- lokali za trgovsko in storitveno dejavnost
- plačilo na obroke
- možnost kredita
Informacije: telefon dan od 8. do 22. ure.
721-477, 832-866 vsak
RKS za obdobje 1994 - 1998.
Skupščina je na osnovi predloga volilne komisije soglasno izvolila Odbor območne organizacije RK Kamnik. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. Vladimir Breznik, za predsednico dr. Juli-jana Šuštar, za predsednika nadzornega odbora pa dr. Aleksander Doplihar. Za častnega člana OO RK Kamnik je skupščina imenovala Staneta Simšiča.
Pred zaključkom dela je skupščina izvolila še delegate za generalno skupščino RKS - dr. Vla-dimirja Breznika, dr. Aleksandra Dopliharja in Ivo Humar.
Skupščina je bila soglasna pri ocenjevanju uspešnosti opravljenega dela. Tudi v prihodnje naj se RK povezuje s sorodnimi dejavniki, kamor sodi Karitas in še nekateri, z namenom, da bo ljudem posredovano kar največ pomoči.
St.
Večnamenska telovadnica v Komendi
Pravo telovadnico v Komendi že dolgo potrebujemo, prav tako si jo že dolgo želimo tudi zgraditi, saj nimajo ne šolski otroci in ne športniki primernega vadbenega prostora, saj je prva oz. najbližja telovadnica v Vodicah (občina Šiška) ali pa na Duplici. Zaradi tega smo morali športniki najemati dvorano drugod, športne panoge - na primer košarka, nogomet, odbojka itd., pa se niso mogle razvijati tako, kot bi se lahko glede na kvaliteto športnikov. Posledica je bila odliv najboljših v druge klube.
V letu 1991 pa se je počasi začelo obračati na bolje. Pri izdelavi projektov za razreševanje šolske problematike smo predvideli tudi večnamensko telovadnico, ki bi služila tako šoli kot krajanom. Zaradi pametnega gospodarjenja občinarjev pa je bil za prostor, kjer je predvidena telo-
vadnica, že plačan prispevek za spremembo namembnosti zemljišča.
Ob otvoritvi prizidka k šoli v komandi avgusta 1993 so bile naše želje in cilji že pri izgradnji telovadnice.
Seveda se pri vseh takih zadevah najprej pojavi vprašanje financiranja. Po razgovorih, ki smo jih imeli, smo prišli do zaključka, da bi se investicijo dalo izpeljati ob upoštevanju naslednjega ključa: 50 odstotkov Ministrstvo za šolstvo in šport, 25 odstotkov občina Kamnik, 25 odstotkov Krajevna skupnost Komenda.
Zato sva se z g. Stanetom Zar-nikom dne 02. 02.1994 namenila na Ministrstvo za šolstvo in šport, kjer sva imela razgovor z g. Romanom Lavtarjem in g. Nikom Žibretom. Predstavnika ministrstva sta nama zagotovila,
O novelah zakonov s področja dela
Dobro je vedeti
To, kar vemo, je kapljica, to, česar ne vemo, je morje!
Strah »pred cesto« postaja naš vsakdanji spremljevalec. Če smo še do »včeraj« mislili, da je naše delo potrebno in cenjeno, lahko že »danes« zvemo, da ni tako in da smo postali nepotrebni in - presežek!
Pravila »igre« določanja in razreševanja presežkov so jasna in tudi zapisana v Zakonu o delovnih razmerjih in njegovih spremembah ter dopolnitvah in kolektivni pogodbi. Pravice, ko postanemo brezposelni (ne po lastni krivdi, torej kot presežni delavci), pa so »odmerjene« v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ter njegovih spremembah in dopolnitvah. Prav zadnjima novelama sprememb in dopolnitev obeh zakonov so namenjene naslednje vrstice. Kajti ni je večje slepote od nevednosti!
Novosti iz delovnega razmerja
Čeprav si je republiška vlada močno prizadevala, da bi skrajšala odpovedni rok za presežne delavce in s tem razbremenila delodajalce pred obveznostmi v primerih prenehanja potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov, državni zbor predloga ni sprejel. Tako odpovedni rok traja še naprej 6 mesecev.
Spremembe pa so se dotaknile obsega pogodbenega dela, ki je po mnenju mnogih največje zlo v delovni zakonodaji. Zaradi šte-"vilnih zlorab na tem področju je obseg pogodbenega dela zmanjšan na največ 60 dni v koledar-
skem letu oziroma 8 ur tedensko,
izrecno pa je prepovedano sklepanje take pogodbe z upokojencem, ki mu je bila dokupljena delovna doba in izplačana odpravnina zaradi (predčasne) upokojitve. Poleg tega je država takšno delo tudi pošteno obdavčila.
Zmanjšano je tudi nadurno delo in po novem lahko traja največ 80 ur na leto, 20 ur na mesec ali 8 ur na teden.
Novela zakonskih sprememb in dopolnitev je še koreniteje posegla v pravice delavcev, ki jih zakon sicer že varuje, da kot presežni delavci, brez svojega soglasja, ne morejo izgubiti dela. Gre za starejše delavce (5 let pred upokojitvijo) in invalide. V zaščito obeh kategorij delavcev se po novem delodajalcu nalaga, da mora te delavce pisno opozoriti, da ima takšno soglasje za posledico, da za čas brezposelnosti ne morejo uveljaviti nadomestila na Zavodu za zaposlovanje. Kajti takšno soglasje se upošteva kot privolitev delavca, da postane brezposeln, da torej to postane po svoji volji. Po noveli zakona bodo torej starejši delavci in invalidi uživalci nadomestila za primer brezposelnosti le v tistih primerih, ko bo šlo podjetje v stečaj ali likvidacijo (tudi to je prenehanje delovnega razmerja ne po lastni krivdi).
Ker pa v življenju poslovanja in gospodarjenja nekaterih podjetij vendarle do trajnega prenehanja potreb po delu starejših in invalidnih delavcev prihaja, je novela zakona ponudila ustrezno rešitev. Po novem lahko delodajalec takim delavcem odredi ob-
vezno čakanje na delo za nedoločen čas. To pa pomeni, da lahko delavci, ki nimajo ustreznega dela, ostanejo doma in prejemajo nadomestilo plače, ki je enako nadomestilu, ki bi ga dobivali kot brezposelni delavci, prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje. To je za prve tri mesece 70%, kasneje pa 60% povprečne plače, ki so jo prejemali zadnje tri mesece dela.
Dopolnilo zakona je pred izgubo zaposlitve (brez soglasja) zaščitilo še delavke z invalidnimi oziroma drugače prizadetimi otroki. Poleg teh uživajo to varstvo še: delavci z manj kot enim letom delovne dobe, oba zakonca, ki sta zaposlena v istem podjetju, delavec, katerega zakonec je kot nezaposlen prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, delavka oziroma delavec samohra-nilec z otrokom do dveh let starosti.
Spremembe so posegle tudi v določilo o konkurenčnem delu delavca, ki je po prenehanju delovnega razmerja prepovedovala ustanavljanje podjetja ali obrti z enako dejavnostjo, kot jo opravlja delodajalec, pri katerem je bil delavec pred tem zaposlen, prav tako je prepovedovala zaposlitev pri drugem delodajalcu, ki se ukvarja z enako dejavnostjo kot bivši delodajalec. Ker so bile s tem bistveno zmanjšane možnosti zaposlitve, je to določilo črtano.
To so najpomembnejše novosti, ki v delovna razmerja prinašajo več prijaznosti in zaščite delavcev, predvsem pa so v prid redni zaposlitvi. Če se bodo upoštevale in ustrezno nadzorovale, nas je lahko manj strah negotove prihodnosti.
IVANA SKAMEN (prihodnjič o novostih iz naslova brezposelnosti)
da so pripravljeni v letu 1995 sofinancirati izgradnjo telovadnice v Komendi in sicer v višini 50 odstotkov republiškega normativa, ki znaša 30x 19 m oz. 570 m2. Tako naj bi bil delež Ministrstva za šolstvo in šport okoli 32 mil. SIT. Dne 16. 02.1994 smo zaradi določenih nejasnosti imeli z omenjenima predstavnikoma Ministrstva za šolstvo in šport sestanek pri predsedniku Izvršnega sveta g. Mihaelu Novaku, prisotni pa so bili še g. Andrejašič - neprofesionalni član IS za družbene dejavnosti, ga. Žniderjeva - sekretarka sekretariata za družbene dejavnosti, g. Vuko Smiljanič
- ravnatelj OS Tomo Brejc, g. Ivan Hribar - predstavnik Šmartna in jaz. Tu je bila ponovno izrečena pripravljenost sofinanciranja naše telovadnice s strani republike v letu 1995. Po končanem sestanku sta si g. Roman Lavtar in g. NikoŽibret ob prisotnosti ravnateljice OŠ Komenda Moste g. Mojce M. Ma-leš, pomočnika ravnateljice g. Rafka Laha, g. Staneta Zamika ter podpisanega med drugim ogledala tudi šolo v Komendi, tako novi del kot tudi prostor za telovadbo.
In kako naprej?
V mesecu aprilu 1994 naj bi podpisali sporazum o sofinanciranju izgradnje telovadnice.
Ker se datum hitro bliža, smo 28. 02. 1994 sklicali zbor krajanov, na katerem smo razpravljali o velikosti telovadnice in glavnih finančnih parametrih. Z večino je bil sprejet idejni projekt, ki ga je izdelal d.i.a. Janez Urbane. Dimenzija telovadnice je 28,4x42 m, izven tega naj bi bili zgrajeni še shrambi za orodje. Igralna površina naj bi meril 987 m2, omogočala pa naj bi igranje vseh vrst športa: rokometa, malega nogometa, košarke (možnost dveh bočnih igrišč), tenisa itd. V telovadnici pa bi bilo prostora (sedišč) za preko 700 gledalcev. Iz navedenih podatkov je razvidno, da bi telovadnica služila tako šoli kot krajanom, pridobljene igralne površine, pa bi omogočale nastope ligaškim tekmovanjem, prostor pa bi bil namenjen tudi raznim drugim prireditvam. Če pa želimo zadevo realizirati, moramo krajani Komende ponovno seči v žep. V roku enega leta moramo zbrati okoli 400.000 DEM. Seveda je to za kraj velika obveza, vendar moramo tudi nekaj prispevati za uresničitev naših dolgoletnih želja. O tem se bomo krajani odločali na referendumu, ki bo predvidoma v mesecu aprilu ali maju 1994 in trdno sem prepričan, da bomo to možnost za izgradnjo večnamenske telovadnice izkoristili, saj je to hkrati tudi zadnji vlak za uresničitev naših potreb in želja.
predsednik KS Komenda ROMAN G ROŠKI J
S Prešernom po kamniških kri ž petjih
(razmišljanje v sedmih slikah) 1.
V navado in črko zakona je prišlo, da praznujemo slovenski kulturni praznik s prireditvami v dvoranah in dvoranicah, po gasilskih domovih, v večnamenskih prostorih podeželskih in mestnih šol in še kje. Škoda je, da so mnoge »Prešernove« proslave postale uradne in rutinske; postale so vsebinsko odmaknjene in celo tuje besedam in mislim pesnika iz Vrbe. Poslušalci in izvajalci pa nehote sodelujejo v ritualu v duhu »obveznega« čtiva.
Za spremembo so poskrbeli mladi recitatorji in pevci iz Šmarce, ki so 11. februarja 1994 predstavili svoj »Večer s Prešernom v sedmih slikah«. Ob primerno izbrani klasični glasbi, čitalniško uglašeni sceni in ustrezni razsvetljavi je dobil prostor, ki je običajno poln vrenja in hrupa ter mladostne razigranosti, nove razsežnosti.
Osnovne podatke o Prešernovi življenjski poti so domiselno dopolnjevali izbrani odlomki iz pesnikovih pisem materi in Jerneju Kopitarju. Z mladostnimi, a vendar polnimi in lepo oblikovanimi glasovi nas je Črtomirova črtica prepričala, da pesnik dr. France Prešeren še vedno živi med nami, le prisluhniti mu moramo. Fantje in dekleta so bili »priljudni in prevzetni« v gibanju, besedi in glasbi. Dramatizirani recital je še posebej zaživel v Krstu pri Savici in s Podvodnim možem. Občinstvu ni bilo žal, če se je pustilo »v mreže ujet« in je dalo toplo priznanje vsem nastopajočim. To priznanje je bilo namenjeno tudi tistim, ki dolga leta vzgajajo in navdušujejo mlade ljudi za avanturo služenja slovenski kulturi in potrjevanja naše samobitnosti.
Ta zapis ni strokovna kritika, ki bi jo recital potreboval in zaslužil; je le sporočilo in zahvala za prijeten večer z lepo Bogomilo (njeno podobo je za bralce Kamniškega občana ujelo pero slikarja Bogdana Potnika) in drugimi protagonisti, ki so pesnika Prešerna »zaživeli nekoliko drugače, po svoje!« Sporočilu in zahvali bi moral dodati še opravičilo vseh tistih, ki s(m)o šli člane Kulturno prosvetnega društva Šmarca poslušat in gledat iz »čuta dolžnosti«, ker so nekateri nastopajoči zrasli na »naši šoli«, drugi pa so otroci prijateljev in znancev. Navdušili so me in všeč mije, da se v Šmarciin drugih vaseh zbirajo skupine mladih ljudi, ki z vztrajnim delom in veseljem širijo krog aktivnih kulturnih delavcev v potrošniško usmerjeni družbi, ki ljubiteljskih dejavnosti ne ceni preveč.
Tuhinja; iz Tunjic je prišel dr. France Štele in v Stranjah je v polpretekli dobi ustvarjal France Gačnik.
To je le nekaj imen mož, ki so živeli in delali na Kamniškem, svojo pripadnost mestu Kamniku so mnogokrat povezovali kar z območjem vodi, ki se zlivajo v Kamniško Bistrico. Danes se vse premalo zavedamo pomena in vloge mesta in pokrajine, ki že osem stoletij oblikujeta v slovenskem prostoru svojo - kamniško identiteto, ki je prepoznavna kljub bližini »velike« Ljubljane.
Zlasti v zadnjih desetletjih smo priče agresivnemu rušenju in razgrajevanju te identitete. Proces, ki se je začel pod geslom »bili smo nič, bodimo vse!«, ni bil naklonjen zgodovinskim koreninam starih mest in se še sedaj nadaljuje tudi z obregovanjem ob »staro slavo«. Ob vsem tem lahko prepoznavamo različne variante ideologije »jare gospode«.
Površen pogled v kamniško zgodovino pove, da so kulturno podobo Kamnika ob frančiškanskem samostanu. Narodni čitalnici. Liri in vrsti pomembnih mož iz mesta samega enakovredno sooblikovali Peter Pavel Glavar v Komendi, Frančišek Mihael Paglavec v Spodnjem Tuhinju (Šmartinu ali Šmartnem), France Jelovšek in Janez Trdina iz Mengša, Janko Kersnik na Brdu, frančiškani p. Angelik Hribar, p. Ladislav Hrovat in p. Florentin Hrovat iz Zgornjega
Zaživimo v času, ko se mesto Kamnik mora prebuditi in z bodočimi sosednjimi občinami najti pravo mero sodelovanja, ki bo v vsestransko korist. Nekaj takega se je razvilo v sodelovanju na kulturnem področju, kjer so izkušnje Zveze kulturnih organizacij vredne posnemanja. Prav gotovo je mnogo problemov in potreb, ki jim bodo bodoče »nemestne« občine laže kos in jih ne bi bilo smotrno reševati na »višji« ravni. Spomnimo se, da je že Peter Pavel Glavar zasnoval šolsko, zdravstveno in socialno oskrbo za svoje komendske farane. Premalo se zanimamo za uspešnost Frančiška Mihaela Paglavca na različnih področjih; ta vzorni duhovnik se je odlično izkazal kot pisatelj, prevajalec, gospodarstvenik in šolnik. Zlasti njegova šola v »Šmartinu« je presegala okvire Tuhinjske doline in po Paglavcu bi morali poimenovati popolno osnovno šolo, kije ta lepa dolina (še vedno) nima. Po drugi strani pa je nepotreben strah in odpor za centralizacijo opravil, ki se jih da bolj smotrno reševati za širše območje. Za zemljiško knjigo, sodišče, srednje šole, okrajno-upravne zadeve in podobne dejavnosti, je Kamnik pravšnje in preizkušeno mesto, kije ravno prav oddaljeno od Ljubljane, kamor bomo vsi skupaj hodili na »višje instance«, na ministrstva, v Cankarjev dom, pa tudi k dramskim in opernim predstavam. Skoraj bi pozabil stadion in halo Tivoli.
JANEZ MAJCENOVIČ (nadaljevanje prihodnjič)
Krstna izvedba pesmi Franceta Balantiča v uglasbitvi Sama Vremšaka
Predpomladna slutnja...
Na izvedbi koncertnega recitala, posvečenega pesniku Balantiču ob 50-letnici njegove tragične smrti, so se v kamniškem razstavišču Veronika na glasbeno-scen-skem recitalu zbrali številni glasbeni umetniki in tudi dramski umetnik — prvak slovenske umetniške besede, igralec Boris Kralj. S PREDPOMLADNO SLUTNJO, ki so jo vzeli iz Balantičeve literarne in Vremšako-ve glasbene umetnine, so se temu prezgodaj umrlemu poetu poklonili v okviru kamniške Zveze kulturnih   organizacij sopranistka
so v Kamniku krstno izvedli nov Vremšakov pesemski cikel, spet na Balantičevo poezijo. To so štiri pesmi za sopran in klavir z naslovi PREDPOMLADNA SLUTNJA, PRIHOD POMLADI, ŽALOST ZA POLETJEM in JESENSKI OGNJI, ki sta jih izvedla Vremšakova hči - sopranistka Irena Baar in sam skladatelj ter pianist Samo Vremšak. Tako kot prva točka tega sporeda z baritonistom Vremšakom in Pihalnim kvintetom RTV Slovenija je tudi ta krstna izvedba izzvenela v vsej polnosti za smisel
Samo Vremšak ob spremljavi Pihalnega kvinteta RTV Slovenija (t. s.)
Irena Baar (rojena Vremšak), pevec - baritonist, skladatelj in pianist Samo Vremšak in Pihalni kvintet Radiotelevizije Slovenija (Jože Pogačnik - flavta, Božo Rogelja - oboa, Alojz Zupan - klarinet, Jože Banič - fagot in Vilijem Trampuž - rog).
Program recitala je uvedel, prepletal in sklenil dramski igralec Boris Kralj z branjem precej neznane poezije Franceta Balantiča, vmes pa smo slišali samospeve slovenskega skladatelja Sama Vremšaka na besedila Balantičeve poezije. Vmesna glasba Sama Vremšaka je bila veliko več kot »mašilo« tega koncerta ali literarnega večera. Uvodni trije samospevi na pesmi Franceta Balantiča z naslovi JESENSKI OGNJI, ZADNJE SONCE in ZASUTA USTA, ki jih je zapel pevec - baritonist Samo Vremšak skupaj s pihalnim kvintetom, so bili napisani leta 1990 in so pravzaprav neke vrste skladateljev prvenec. V soboto, 26. februarja 1994, pa je bilo na sporedu kar majhno presenečenje, saj
oblikovanja Vremšakove kantile-ne, dikcijo Balantičeve poezije in skupne konotativne umetnosti nasploh. Balantičeva poezija je ob Kraljevem branju in z Vrem-
šakovo glasbo dobila nove razsežnosti. Umetnika pa sta jih podčrtala v vsej svoji polnosti.
Za sklep pa smo v kamniški dvoranici Veronika, ki jo je hvaležno občinstvo dobesedno okupiralo, slišali še eno od starejših Vremšakovih del. Kajti prireditelji, ZKO Kamnik, so zagotovo in upravičeno izkoristili prisotnost odlično disponiranega Pihalnega kvinteta RTV Slovenija, ki so izvedli še Vremšakovo Simfo-nietto Poliphonico, napisano in ustvarjeno pred več kot desetimi leti. Hkrati pa smo v tem štiri-stavčnem Vremšakovem delu (Adagio-Allegro molto/Andan-te tranquillo/Vivo scherzoso/Al-legro con brio) slišali in videli malce spremenjeno zasedbo radijskega pihalnega kvinteta: hor-nista Jožeta Falouta je po kratkem intermezzu Francija Lipov-ška tokrat zamenjal Vilijem Trampuž. To je bila vsekakor lepa predstava, kljub malce pretresenemu in zvočno omejenemu prireditvenemu prostoru v kamniški Veroniki. Kamnik pa prav po zaslugi sedaj živečih (glasbenih) umetnikov Vremšakov vedno bolj prebija led glasbene province in postaja s svojimi dosežki na zborovskem, klavirskem in sa-mospevnem glasbenem področju vedno bolj pomemben; vedno bolj se iz eventuelne province prebija med neke vrste (majhne) glasbene centre, seveda še vedno z obveznim patronatom bližnje Ljubljane.
FRANC KRIŽNAR
Plakati kamniških mladih likovnic v Veroniki
V razstavišču Veronika v Kamniku je bilo 24. januarja 1994 odprtje razstave likovnih del, ki so jo pod mentorstvom Marka Novaka in Andreja Schle-gla pripravile članice likovnega društva Srednje šole Rudolfa Maistra. Tema letošnje razstave je bila oblikovanje plakata. Vsekakor zanimiva tema, ki nudi široke možnosti likovne kreativnosti. Če pogledamo za trenutek v zgodovino razvoja plakata, naj bi ta bil v vseh obdobjih, od odkritja tiskarstva naprej, predvsem jasno razpoznavno komunikacijsko sredstvo. Samostojna umetniška stvaritev pa je postal
Tradicija realističnega krajinarstva
tU
b
V nizu predstavitev Kamniča-nov, ki se tako ali drugače ukvarjajo z likovnostjo in svoja dela predstavljajo v kamniških razstaviščih: kavarni in razstavišču Veroniki, galeriji Majolka in v zadnjem času tudi v hramu Lužar, tokrat prvič javno razstavlja LADO HVALIC v galeriji Majolka.
V zadnjem času je ljubiteljska likovna dejavnost dosegla silen razmah v obliki raznih združenj ali kot delo posameznikov. Vse lepo in prav, vendar se velikokrat povsem nekritično razstavljajo izdelki, ki po svoji nizki kvalitetni ravni nikakor ne sodijo v javnost in zmanjšujejo že tako nizko raven likovne razgledanosti širše publike. Pričujoča razstava nam potrjuje, da se pri Ladu Hvalicu tega ni treba bati, kajti njegovo slikarstvo ohranja raven solidnega likovnega ljubiteljstva. Še več. Nekaj slik manjšega formata nas v svoji barvitosti in kompozicijski zanimivosti prepričuje, da gre za resnega ustvarjalca, ki se ne bo prepustil nekritičnemu odslikovanju izbranih motivov. Verjetno je vzrok temu tudi dejstvo, da se je avtor začel intenzivneje ukvarjati s slikarstvom razmeroma pozno, šele po upokojitvi. Vzrok nekvalitete in
lastne nekritičnosti mnogih mladih likovnih amaterjev je, žal, prav v njihovi mladostni zaleta-vosti.
Lado Hvalic nadaljuje v svojih likovnih poizkusih tradicijo neproblematičnega realističnega krajinarstva predvsem v olju in pastelu. Blizu mu je domača okolica izpod Kamniških planin, vrh-poljske in neveljske vedute in krajine, kjer živi in ustvarja ter * obmorski pejsaži. Sicer so v njegovih delih občutna nihanja v kvaliteti, ko se avtor tu in tam spopada z osnovnimi likovnimi, barvnimi in tudi čisto tehničnimi problemi, vendar slikar v glavnem obvlada solidni realizem, ki ponekod prehaja že v drznejše barvne likovne rešitve. Izstopa nekaj malih oljnih slik - »Vrh-poljski veduti« in »Sečoveljske soline«, ki po svoji barvni kvaliteti in vehementnih potezah čopiča ter kompozicijski zanimivosti izpričujejo slikarjev prirojeni talent.
Talenta torej našemu razstav-ljalcu ne manjka, kako pa bo zastavil svoj čopič in kam ga bo pripeljalo nadaljnje vztrajno slikarsko delo, bomo lahko ugotavljali v prihodnosti.
DUŠAN LIPOVEC
Pregledna razstava Toneta Žnidaršiča v kamniški Veroniki
Akadernski slikar in predvsem risar, TONE ŽNIDARŠIČ, ki je sicer poredko razstavljal, se tokrat pravzaprav prvič predstavlja kamniški in širši javnosti z manjšo retrospektivo v razstavišču Veronika. Razstava bi morala biti postavljena že preteklo leto ob umetnikovi sedemdesetletnici.
V stanovskih krogih je Tone Žnidaršič predvsem poznan in cenjen kot odličen, precizen in natančen risar. Dolga leta, od 1951 do 1977, je poučeval študijsko risanje in posredoval svoje veliko risarsko znanje generacijam dijakov na ljubljanski šoli za oblikovanje, kjer je kot dosleden pedagog zahteval od svojih učencev trd(n)o in resno risarsko delo. Ni torej naključje, da je prav iz njegovih razredov izšlo nekaj najboljših slovenskih slikarjev-risarjev današnje srednje generacije, kot so (bili) Rudi Španzel, Marjan Skumavc, Andrej Trobentar, pa Kamničana Alojz Berlec in Viktor Šest, če omenimo le nekatere, ki so v večini tudi svoje slikarstvo gradili na podlagi dosledne in analitične risbe.
Tone Žnidaršič je širši javnosti poznan predvsem kot vešč ilustrator strokovnih učbenikov (Prva pomoč, Nauk o človeku), zato je razumljivo, da so na razstavi predstavljeni originali njegovih ilustracij k sedaj že »legendarnemu« učbeniku »Nauk o človeku«, ki je po likovni kvaliteti in jasnosti ter nazornosti risb nedvomno predstavljal vrh v sočasni tovrstni produkciji. Kot je razvidno iz omenjene predstavitve je Tone Žnidaršič občasno ilustriral tudi literarna besedila.
Ilustracije in vinjete v njegovem značilnem, takoj razpoznavnem »trd(n)em stilu«, v tehniki risbe, včasih pa linoreza, so raztresene po različnih publikacijah: časopisih, revijah in zbornikih. Na razstavi lahko občudujemo tudi nekaj subtil-nih, drobnih, a mojstrsko izdelanih ex librisov in tri zgodnejše risbe (drevo, pokrajina in portret), ki v jakčevski natančnosti izpričujejo mojstrovo znanje in talent. Še enkrat lahko ugotovimo, da je Žnidaršičeva jasno avtorsko prepoznavna risba predvsem izredno natančna in trdna, pri njej ni nič naključnega. Kljub temu, ali pa prav zaradi tega, jo je umetnik lahko kultiviral do virtuoznosti.
Morda so manj poznani Žnidaršičevi prostorski, geometrijski eksperimenti - geometrijska telesa kot eksaktne plastike iz papirja, čeprav so bili ti objekti pred leti'predstavljeni v Cankarjevem domu v Ljubljani kot likovno delo meseca. Predvsem iz krogle izpeljane mnogostranične telesnine niso le strogo racionalno-matematično oblikovane tvorbe ali zgolj visoko-estetski dekorativni elementi. So več: so skozi racionalno razmišljanje in raziskovanje izpeljane umetniške vizije o naši prihodnosti, univerzumu in absolut-nosti.
Na koncu povejmo še to, da je Tone Žnidaršič s svojimi nasveti neposredno ali posredno vplival na kvalitetno likovno rast številnih mlajših kamniških likovnikov, zato smo mu za njegovo delo in nasvete hvaležni, te razstave pa veseli.
DUŠAN LIPOVEC
lepak tisti hip, ko ga je likovno izoblikovala roka slikarja-umet-nika. Spomnimo se samo čudovitih plakatov - litografij (takrat najsodobnejši tiskarsko-repro-duktivni postopek) slovitega francoskega slikarja in grafika Henrva de Tolouse-Lautreca s preloma stoletja.
Mlade likovnice iz SŠRM: Polona Lovšin, Mojca Zalokar, Barbara Mušič, Mojca Špende, Mateja Cvijanovič in Tina Smolnikar so se plakatne tematike lotile povsem resno in nastala so presenetljiva dela v tehniki tempere, kolaža ali mešanih tehnik. Tako so nastali plakati na teme, ki jih najbolj privlačijo, kot so film, glasba, šport ali pa tudi druge aktualne ali celo angažirane vsebine, kot, denimo, Slovenija 2000, (neo)fašizem, vojna, aids ipd. Po formalni plati so tako nastali povsem realistično zasnovani lepaki ali pa celo drzne kon-struktivistične, opartistične in celo popartistične rešitve.
Skratka, dekleta so dokazala drznost, spontanost, inovativnost, kreativnost, iskrivost, pa tudi dokajšnjo likovno zrelost. Čestitajmo!
DUŠAN LIPOVEC
Najamemo lokal 40-60 m2 v Kamniku ali okolici za neživilsko dejavnost.
Te/.- 832-426,832-312.
Hišo z vrtom v Kamniku, Glavni trg 25, prodam najboljšemu ponudniku.
Samo pisne ponudbe: Benvenuti Petra, Ljubljana, Miklošičeva 36.
Se bomo lahko spet vsi legalno vozili po Šutni?
Na zadnji občinski skupščini je bil med drugim v obravnavi tudi osnutek predloga o določenih spremembah v prometnem režimu v Kamniku, o čemer je Kamniški občan že poročal. Zato naj danes natančneje predstavimo enega od predlogov, ki so jih podali delegati.
Ta predlog izhaja iz predpo-' stavke, da naj bi oživili mestno jedro, vendar brez divjanja motornih vozil, in da naj bi ga pozneje mogoče res preuredili v čisto peš cono. Kamnik je zaenkrat še premajhno središče, da bi si v samem centru mesta lahko že ta trenutek privoščil čiste peš cone. (Ne smemo ga primerjati z Ljubljano,
Celovcem ali Kranjem, če pa ga primerjamo s Škofjo Loko - ali hočemo imeti mrtvo mestno jedro, kot ga imajo oni?). Stanovalci in uporabniki morajo imeti primeren dovoz do svojih hiš tudi v Centru in na Šutni. In dokler tega ne bodo rešili z dovozom od zadnjih strani hiš, kar je tehnično možno v večini primerov, naj imajo tudi pravno možnost, da brez slabe vesti zaradi kršenja dosedanjega odloka uporabljajo mestne prometne površine.
To pa pomeni, da naj bi bil v celotnem mestu dovoljen promet vseh vozil po vseh ulicah, ki so primerne za to. Zaradi večje pretočnosti in možnosti parkiranja bi bile lahko po-
samezne ulice tudi enosmerne, kar pa bi bilo potrebno še posebej premisliti.
Vse to je utemeljeno s potrebami tako stanovalcev kakor tudi ostalih obiskovalcev Kamnika, ki mu pravzaprav dajejo življenje. Poglejte Šutno! Čeprav je dovoz za kupce prepovedan, tega ne upoštevajo. Torej je sedanji odlok skregan z logiko in v nasprotju z zahtevami po oživitvi mestnega jedra. Zato je potrebno prisluhniti trgovcem, pa tudi kupcem in stanovalcem.
Da bi preprečili divjanje skozi mesto in postopno začeli uvajati peš cone, bi postavili fizične zapore na južnem začetku Samčevega predora in za-
četku Samostanske (Šlandro-ve) ulice in na Trgu svobode, kjer je bila nekdaj mitnica.
Tako bi dosegli, da bo šel ves motorni tranzitni promet po obvoznici in ne po ozki Japljevi in Kolodvorski ulici, kjer poteka sedaj, ljudje pa bi imeli prost dovoz do vseh objektov v mestu - enkrat z juga in drugič s severa. Po drugi strani bi se tako zmanjšala prometna obremenitev Kolodvorske in Japljeve ulice in se tako tudi bistveno zmanjšale vibracije tal, ki že povzročajo pokanje hišnih zidov. Kdor bi imel opravke v mestu, bi se lahko do tja zaenkrat tudi pripeljal, vendar se ne bo mogel voziti skozi mesto.
BOJAN POLLAK
Darila za mekinjske učence, starše in učitelje
December - zadnji mesec v letu, razburljiv in hitro minljiv, saj želimo opraviti prav vse naloge, ki smo si jih na začetku leta zadali. Obiščejo nas Miklavž, Božiček in dedek Mraz, hitimo s pisanjem voščil, kajti zavedamo se, koliko veselja in sreče prinese ena sama prijazna, vzpodbudna voščilnica v družino naših prijateljev, ki jih med letom zaradi pomanjkanja časa zelo redko obiščemo.
Že drugega decembra pa si je za starše mekinjskih otrok našla čas gospa BERTA GOLOB. Na skupnem roditeljskem sestanku smo prisluhnili njenim duhovno in strokovno poglobljenim mislim. Rdeča nit srečanja je bila komunikacija v družini in pozitivno obarvani medsebojni odnosi. Prepričala nas je, da tudi hi-trer življenjski tempo ne sme ogroziti družinske sreče. Le družina, ki goji človeške vrednote, je lahko trden temelj družbe, prav take temelje pa mlada Slovenija še kako potrebuje.
16. decembra so bili na vrsti otroci. Prijazna pisateljica in hkrati naša krajanka MATEA REBA ve, da kdor nič ne napravi za druge, ne napravi nič zase. Matea je za otroke napisala že štiri privlačne knjige.
Jurčka in Packarijo berejo prav v vsakem razredu osnovne šole. Ob izidu je knjigo razposlala po razredih, za kar smo ji zelo hvaležni tudi učitelji, kajti napi-
sala je nevsiljiv učbenik, s katerim mlade vzgajamo spoštovati naš planet. V četrtek pa sta se v velikih, rjavih paketih skrivala Grega in Jakob. Kar naenkrat je vsak mekinjski šolar dobil dvojčka, pa še tako srčkana in nagajiva kot so oni sami. Matea ni mogla oditi, preden se ni prav vsakemu otroku podpisala na prvo stran darila. Ko je za seboj zaprla težka šolska vrata, so učenci že sedeli na tleh (tam je bolj udobno) in brali, vsak v skladu s svojimi bralnimi sposobnostmi. Eni tiho, drugi glasno, eni hitro, drugi počasneje, vsi pa z zanimanjem, da niti opazili niso, kdaj smo v razred vstopili učitelji. Začutili smo, da naši otroci še znajo biti hvaležni za dobroto, znajo ceniti pisane besede in ilustracije, ki domujejo v slovenskih knjigah.
Nekaj dni kasneje se je našemu vabilu odzval alpinist g. DUŠAN PODBEVŠEK.
S seboj je prinesel vso alpinistično opremo, ki jo potrebujejo ti športniki. Živimo ob vznožju čudovitih Kamniških Alp. Iz leta v leto so naši pohodi daljši in zahtevnejši, s tem pa se povečujejo tudi nevarnosti, ki v planinah ali gorah pretijo na nas. G. DUŠAN nas je obogatil s svojim planinskim znanjem in izkušnjami. Opozoril nas je na mnoge drobne stvari, ki pa so nemalo-kdaj za pohodnika ali planinca bistvenega pomena. Na vsa otroška vprašanja je odgovarjal z ve-
liko mero odgovornosti m tako razumljivo, da bodo nekaj tega znanja že lahko uporabili naši mladi planinci, ko se bodo z učiteljico Bernardo odpravili na naslednji planinski izlet.
24. decembra smo imeli v letu 1993 zadnji dan pouka. Bilo je živahno.
Ogledali smo si dve krajši igrici in na koncu, kot se spodobi, močno klicali dedka Mraza. Pal-ček-Pomagalček nam je čez nekaj časa pojasnil, da je letos on prišel namesto njega, a žal brez velikega koša. Joj, kakšen razočaran »O« je prišel iz otroških grl. Pa ne za dolgo, saj smo učitelji v razred prinesli: barvni TV sprejemnik, video plaver in ra-dio-kasetofon; darilo iz centralne osnovne šole Frana Albrehta.
13. januarja pa so našim učencem zagorele še zadnje svetle lučke iz novoletnega paketa. Prižgali so jih naši dolgoletni prijatelji iz tovarne SVILANIT. Pokrovitelj dislociranega oddelka OŠ Frana Albrehta v Mekinjah nam je v učilnici 3. razreda zamenjal 4 »brljivke« z močnimi neonskimi lučmi.
Mnogi smo si v letu 1994 želeli le zdravja. Delavci iz podjetja SVILANIT so nam kljub hudi gospodarski krizi zopet izboljšali naše delovne pogoje, kot že mnogokrat dosedaj. Prav ta pridobitev je za nas izrednega pomena, saj se zavedamo, da bodo le zdravi otroci lahko srečni in uspešni učenci.
V imenu mekinjskih učiteljev se iskreno zahvaljujem vse, ki ste se ob novem letu spomnili na naše otroke, ki ste za njihovo veselje in za njihovo zdravje segli bolj ali manj globoko v žep. Vsi ste prav gotovo segli globoko v srce in ga odprli za drugo. Vaše tovrstne sodelovanje s šolo je hkrati tudi vzpodbuda in obveza za učitelje, da se v teh nič kaj svetlih šolniških časih z dobro voljo in vsem svojim znanjem posvečamo pedagoškemu delu še naprej.
Ob tej priložnosti namenjam še misel našim občinskim veljakom.
V tem trenutku tovarna SVILANIT, KS Mekinje (s samoprispevkom!!!) in OŠ Frana Albrehta niso sposobni zagotoviti šoli v Mekinjah prepotrebni prostor, kjer bi se odvijale ure športne vzgoje. Naše šolske zdravnice nas opozarjajo na okvare hrbtenic, stopal, dihal... pri naših šolarjih. Ne dovolite, da prav oni napolnijo čakalnice kamniškega Zdravstvenega doma, kajti 3 ure športne vzgoje na teden niso same sebi namen.
Vabim vas, da si ogledate naše delovne pogoje, kajti le tako se boste lažje odločali, ko boste razporejali sredstva v občinskem proračunu!!
Pričakujemo Vaš obisk!!!
JANA SVETEC
.BISTVO PREDLOGA:
1. ZAPORA NA CRTT  ZALE - MALI  GRAD - KAMNIŠKA BISTRICA
2. PROST DOVOZ TUDI  Z MOTORNIMI  VOZILI  V CELO MESTO
Trasa avtoceste še v zraku?
Na zadnji seji občinske skupščine je Jože Semprimožnik iz Motnika v imenu svojih sokraja-nov prosil za podrobnejšo informacijo o tem, ali je res znova aktualna smer bodoče avtoceste po delu motniške doline.
Ta podatek je bilo namreč moč zaslediti v dnevnem tisku.
Kamniški izvršni svet se je že pred tem vprašanjem odločil, da na svojo sejo povabi odgovorne predstavnike Ministrstva za prostor in okolje ter družbe za gradnjo avtoceste, ki naj bi to vprašanje pojasnili. Iz njihovih pojasnil je bilo možno razbrati, da je uradno »v igri« še vedno sedem smeri bodoče avtoceste, dve od teh pa sta zarisani po delu motniške doline.
Inačica z imenom Dolina Potoka od Ločnice zahodno od Motnika in vzhodno od Špitaliča ter pod Homom vstopa v 3,7 km dolg predor, ki se konča pri Javorju pri Blagovici.
Druga inačica Prvine že pred Motnikom zavije v 4,9 km dolg predor, ki poteka do Blagovice v Črnem Grabnu.
Izvršni svet je po temeljiti proučitvi gradiva na naslednji seji sklenil vztrajati pri sklepu, da se obe varianti, ki sta sedaj predvideni po delu motniške doline, umakneta. Hkrati pa je predlagal, naj se predvidi ustrezno število priključkov z območja občine Kamnik na bodočo avtocesto. Na severu naj bi bil ta priključek pri Ločici, na jugu pa pri Krtini v smeri Dob-Brnik. V kratkem naj bi Ministrstvo za prostor in okolje pripravilo razpravo o bodoči avtocesti tudi s predstavniki krajevnih skupnosti Motnik in Špitalič, ki skupaj s prebivalci tega območja že težko čakajo na končno odločitev, od katere bo tudi odvisen nadaljnji razvoj Tuhinjske doline, k: ga ne bi smeli ovirati z nepremišljenimi posegi v ta prostor.  ' (fs)
Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi
Krvavo klanje za uvod v lepo otroško risanko
V soboto, 26. februarja, sem peljala moja otroka (11 in 6 let) v kino Duplica na ogled risanega filma Aladin. Kupila sem vstopnici in pospremila otroka v dvorano. Ob odhodu sem vprašala osebje kina, kdaj se predstava konča, da bomo prišli ob pravem času po otroka. Nihče ni vedel točnega odgovora! Dobro, tega smo že navajeni, saj povsod čakamo po nepotrebnem! Treba je bilo priti prej in 20 minut čakati pred kinom.
Ko sva otroka po končani predstavi vprašala, kako je bilo, je sin odgovoril: »V predfilmu so prikazali film De mol i t ion Man. Bilo je ful grozno, sestrica je zlezla pod stol in hotela je ven iz dvorane, ker jo je bilo zelo strah.«
Z možem sva se zgrozila. Med tednom otroških počitnic v kinu Duplica za uvod v lepo risanko zavrtijo krvavo kriminalke. Kdo vodi kino Duplica? Kakšen je ta človek, ki mu je vseeno, kaj gledajo majhni otroci?!
Na koncu opozorilo staršem: »Prepričajte se, kaj gledajo vaši otroci, čeprav vi mislite, da gledajo risanko!«
ALENKA JEREB
Invalidi in mi
V zvezi s študijem sem na področju invalidnosti naredila manjšo raziskavo. Morda me je k temu privedlo tudi to, da prostovoljno delam v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku (ZUIM).
Kljub temu, da so invalidi del življenja Kamničanov že vse od konca druge svetovne vojne (takrat je bil t. i. Dom za invalidno mladino na Cankarjevi ulici.), so še vedno skupnost, ki ji posvečamo premalo pozornosti. Že lokacija ZUIM-a se mi zdi ponesrečena. Na drugem breku reke Kamniške Bistrice in kar preveč daleč od mestnega jedra (ZUIM je bil zgrajen leta 1964).
Druga stvar, na katero bi rada opozorila, ki je vsekakor povezana tudi z oddaljenostjo ZUIM-a od središča mesta, pa so arhitektonske ovire.
»Značilen primer nekorektnega in nehumanega odnosa do invalidov se kaže v arhitektonskih ovirah. Kljub uzakonjenim normativom za zidavo objektov brez arhitektonskih ovir ignorantsko postavljamo vedno nove ...« (Dnevnik, Aktualna tema: Rezervati za invalide; 1993)
In kako naj se tega držijo druga slovenska mesta, če se ga še Kamnik ne, pa je tu ustanova za invalide? Pločnike so za »vozičkarje« že priredili, vendar pa je še vedno nemogoče priti npr. na pošto, z velikim naporom pa to uspe fantom in dekletom, ki imajo bergle. Tudi telefonske govorilnice imajo vedno stopničko, tako tudi teh ne morejo uporabljati.
Morda bo kdo rekel: »Saj imamo novo pošto na Duplici in tam so klančine, ki invalidom omogočajo, da pridejo do tja.« Za božjo voljo, ljudje, ali veste kje je Novi trg in kje Duplica? Še človek, ki lahko hodi, rajši stopi na avtobus in se zapelje do tja, kot pa da bi šel peš, invalid, ki je na vozičku, pa sam ne more na avtobus.
Mi, »normalni« ljudje, tega ne opazimo, ker nam to, da moramo prestopiti eno ali dve stopnici, da lahko pridemo v gostinski lokal, ne dela nobenih težav, invalidi pa bi nam vedeli povedati, da ne morejo priti niti v slaščičarno. In da o trgovinah ne govorimo. Tako invalidom onemogočimo vsak poskus, da bi se vključili v življenje neinvalidov.
S pomočjo ankete, ki sem jo izvedla med osmošolci v ZUIM-u in s pomočjo socialne delavke gospe Anice Baraga med osmošolci na Osnovni šoli Frana Albrehta, sem si poskušala odgovoriti na nekatera vprašanja. Koliko neinvalidi osmošolci poznajo invalidnost? Kakšen je njihov odnos do vrstnikov invalidov in obratno? Koliko stikov imajo med seboj? Ali so pripravljeni (neinvalidi in invalidi) za sodelovanje med osnovnima šolama?
Ugotovila sem, daje naklonjenost obojestranska in da sta obe skupini pripravljeni med seboj sodelovati. Poleg tega osmošolci iz Osnovne šole Frana Albrehta • invalidnost kar dobro poznajo. Kot pa sem pričakovala, neinvalidi nimajo veliko stikov z vrstniki invalidi, invalidi pa imajo prijatelje v glavnem v domačem kraju, v Kamniku pa ne.
Iz tega lahko sklepamo, da imajo mladi razčiščene pojme, pa tudi predsodkov se je mlajša generacija precej otresla.
Zdaj je na nas, Kamničanih, pedagogih, vzgojiteljih, socialnih delavcih in drugih, da mladim pomagamo, da se najdejo, da jim skušamo olajšati prvi korak, ki bo verjetno težak. S tem bomo pripomogli, da bodo invalidi končno začutili, da v njih vidimo ljudi z »zdravo pametjo«, ki pa so na žalost prikrajšani za nekaj zelo pomembnega. Narava jih je že dovolj kaznovala, zato jih ne kaznujmo še mi in jim ne vzemimo še
socialnosti ter poskušajmo v njih videti ljudi, ki kljub svoji prizadetosti marsikaj zmorejo.
Verjemite, da bodo mladi v stikih z vrstniki invalidi pridobili mnogo, postali bodo notranje bogatejši in, kar je zelo pomembno, pridobili bodo še kanček več človečnosti. Naj ne bodo prikrajšani za to!
TINA ZUPANČIČ
Preveč ovir do cilja
Država zahteva od občanov, da spoštujejo zakonske predpise in se po njih ravnajo. Odločno pa vztraja pri vztrajanju zakonov, ko vidi možnost, da kane v državno blagajno kakšen tolarček. Voziti motorno vozilo po državni cesti ni ravno lahko in poceni. Vsak voznik motornega vozila mora imeti zase in za vozilo predpisane dokumetne. Predno si jih občan pridobi, mora odpreti nekaj pisarniških vrat in obrati precej stopnic. Vse lepo in prav, če tako določa zakon, saj gre za večjo varnost v cestnem prometu. Narobe pa je to, da mora občan prav ponižno čakati pred vrati ambulant, okulistov, in pred prometnimi uradi, ko mora vse storitve _ plačati iz svojega žepa. Starejši občani in invalidi morajo vozniško dovoljenje občasno obnoviti. Za večino, ki iščejo ta dokument, je preveč ovir do cilja. Težave na tej poti povzročajo predolgo čakanje pred ambulanto medicine dela, počasnost dela in hladnega odnosa tistih, ki o tej pravici odločajo. Vem, da se zaradi te kritike v bistvu ne bo nič spremenilo. Pristojni organi državne uprave bi morali razmisliti, kako posodobiti in skrajšati celotni postopek. V ljubljanskih avtobusih je reklama za takojšnje storitve okulistov in optikov.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju bi morali dopolniti tako, da si občan lahko izbira tudi zdravnika medicine dela. Ko občan potrebuje potrdilo o vozniški sposobnosti, ga po navedenem predpisu lahko dobi samo pri zdravniku medicine dela v občini, kjer prebiva. Tudi v tem primeru bi moralo veljati načelo svobodne izbire zdravnika. Če občan ugotovi, da je pri določenem zdravniku obravnavan neprimerno in hladno, zakaj si ne bi izbral drug zdravstveni dom. Po sedanjih predpisih te možnosti nima. Za potrdilo, na katerem piše »Velja do...«, je potrebnih 8 zaporednih dni trkanja na vrata in še 4 dni Čakanja, da referent v prometni pisarni na vozniško dovoljenje pritisne žig in podpis. Za vse storitve in za dolg postopek mora uporabnik državne ceste plačati 7.500 sit.
Če že mora biti tako, naj bo vse za varnost prometa. Vsekakor pa prav, da je v tem postopku človek obravnavan kot predmet na tekočem traku. Neprimerna je tudi doba 10 dni reševanja, da ti uradnik pritisne žig v prometno dovoljenje. Ves ta postopek bi bil lahko ob dobri organizaciji dela speljan v enem dnevu, kot je to drugod po svetu. Taka organizacija dela in odnos do soljudi vodi našo mlado državo še vedno proti Solunu.
ALOJZU KONDA
500 let frančiškanskega samostana
Sem ministrant ali po novem šotornik v frančiškanskem samostanu. V četrtek, 27. januarja, smo praznovali zaključek te obletnice.
Pričeli smo z mašo ob 10. uri, na kateri je sodelovalo veliko duhovnikov, vodil pa jo je p. provincial. Po končani maši in slovesni procesiji smo odšli v dvorano, kjer se je čez nekaj minut začela tiskovna konferenca. Prišlo je kar veliko novinarjev najrazličnejših časopisov. Čeprav je bilo ozvočenje zelo slabo, je konferenca le uspela. Navzočim je najprej spregovoril g. Novak. Govoril je o obnovi samostana, ki jo je začel p. Pashal. Po končanem govoru je spregovoril p. Marko Novak, ki je povedal, kakšno vlogo ima frančiškanski samostan danes. Med drugim je povedal tudi to: »Frančiškani so živeli z mestom in mesto je živelo z njimi.« Danes si prizadevajo oblikovati fante v dobre kristjane. Publikacijo je predstavil g. Emilijan Cevc. »Prav je, da praznik proslavimo in se mu posvetimo«, je začel svoj govor, ki ni bil dolg, vendar pa jedrnat in poučen. Ob tem prazniku je izšel tudi zbornik 500 let frančiškanskega samostana. Še nekaj o zgodovini cerkve in samostana. Samostan se prvič omenja leta 1493, cerkev pa že 1423. leta. Tudi Valvasor je pisal o njem. Je pa tudi prva baročna stavba v Kamniku in ena prvih na Slovenskem. Med vojno je iz knjižnice izginilo veliko slik in knjig. V samostanu je delovala tudi rezbarska delavnica, ki je oskrbovala hrvaške in slovenske cerkve.
Po končani tiskovni konferenci je sledil ogled samostanskih slik in samostanske knjižnice, nato pa smo bili vsi povabljeni na kosilo.
Tako sem preživel četrtkovo popoldne med franči-škovimi brati.
BENJAMIN BEZEK
Viroza? Gripa!
Pred nekaj dnevi me je v ambulanti ZD obiskala pacientka in me vprašala, ali bi hotel napisati nekaj vrstic o zbolevanju v zimskih mesecih v našem kraju. Ker nisem imel tehtnega razloga, da bi odklonil, sem ji obljubil, da bom pripravil krajši prispevek. Njegov namen ni le opozarjati in učiti, kaj storiti, če zbolimo za gripo, saj jih je že veliko prebolelo to vsakoletno nadlogo.
Gripa ali latinsko influenca je specifično akutno virusno obolenje dihal. Če se razvije značilna klinična slika, jo prepoznamo po povišani telesni temperaturi, kašlju, glavobolu, splošni oslabelosti, bolečinah v mišicah in sklepih, slabem apetitu, bruhanju, vnetju sluznice dihal. Značilno je nekajdnevno vročinsko stanje, kjer se navedeni klinični znaki lahko različno intenzivno pokažejo. Inkubacijska doba je kratka (inkubacija je čas od okužbe do izbruha bolezenskih znakov), do 48. ur. Hkrati obolevajo množice (epidemija, pandemija) ljudi. Ker jo povzroča virus, še nimamo pravega zdravila. Zdravimo jo le simptomatsko, kadar ni zapletov. Pomembno je, da počivamo, prelcžimo prve dni, pijemo več tekočin (čaj), si reguliramo povišano telesno temperaturo in lajšamo bolečine z zdravili, ki jih lahko brez' recepta kupimo v lekarni Marsikoga se loti dražeč kašelj, peče ga vzdolž sapnice in boli ob rebrnih lokih ali v zgornjem delu trebuha, kar je običajno posledica močnega kašlja. Praviloma prebolimo bolezen brez zapletov v 1 ali 2 tednih. Možne so tudi komplikacije, ki jih največkrat   izzovejo sekundarni
bakterijski infekti. Tako se lahko razvijejo gnojna vnetja srednjega ušesa in obnosnih votlin, bronhitisi, bronhiolitisi, pljučnice, angine. Pri otrocih so bile najpogostejše angine, vnetja srednjega ušesa, bronhitisi in pljučnice; pri odraslih bronhitisi in pljučnice. Komplikacije zdravimo z antibiotiki. Proti gripi se lahko zaščitimo s preventivnim cepljenjem, vendar le proti tistim vrstam gripe, katerih viruse vsebuje izbrano cepivo.
Uradno vest, da je v Sloveniji epidemija gripe, so v januarju letos objavila sredstva javnega obveščanja. Prve primere smo zabeležili že v novembru 1993. V decembru so oboleli s povišano telesno temperaturo hitro polnili čakalnice, vrh smo dosegli v januarju. V prvi polovici februarja smo opazili, da število zbolelih za gripo upada. Zdravstveni delavci v vseh ambulantah in sodelavci v preostalih dejavnostih zdravstvenega doma smo se dušili v preobilici dela. Običajni delovni čas ni zadoščal, da bi pregledali vse čakajoče pred vrati ambulant. Tudi dežurne ambulante (nočne, sobotne, nedeljske, praznične) so komaj zmogle storiti najbolj nujno. Izredno veliko je bilo telefonskih posvetov, klieev za obisk bolnika na domu.
Skupni interes pacienta in zdravstvenega delavca je kvalitetna storitev (prava diagnoza bolezni in ustrezna, učinkovita terapija). Ob neprestano polnih čakalnicah in prekomerni frekvenci pregledov je verjetnost napak večja. Kadar število pacientov v čakalnici presega mejo, do katere je še možno kvali-
Pot do zdravja skrajša že prijazna zdravnikova beseda. Dr. Bogdan Logar, vodja splošne medicine v Zdravstvenem domu Kamnik, med svojim delom, (foto: V. M.)
tetno delati, je paciente potrebno triažirati. To pomeni posvetovati se o težavah v ambulanti z medicinsko sestro, ki bo odločila, kdaj bi bil pregled pri zdravniku primeren. Minilo je že eno leto, odkar velja predpis o prosti izbiri zdravnika. Pacienti naj bi se že opredelili. Tisti, ki se še niso, so imeli dodatne težave, predvsem v dežurnih ambulantah. Pacienti bi morali vedeti, da je ZZZS predvidel kljub dodatnemu zavarovanju plačilo storitev tudi v ambulantah, kjer ne dela izbrani zdravnik, kadar pregled ni nujen.
Ali je pregled nujen ali ne, lahko presodi zdravnik na podlagi posveta ali pregleda. Podobno velja za zdravniške obiske bolnikov na domu. Tudi v teh primerih naj bi se pacient ali svojci, če je le mogoče, najprej   posvetovali   z izbranim
zdravnikom, ki pacienta najbolj pozna. Za nenadna, nagla obolenja ni pomembno, kdo je dežurni zdravnik v zdravstvenem domu.. Potrebna je takojšnja zdravniška pomoč, ponavadi tudi zdravljenje v bolnici.
Ocenjujem, da bi bilo delo v ambulantah morda za odtenek znosnejše in čakalnice nekoliko manj neprijazne, če bi se skupaj držali napisanih načel, se s polno mero odgovornosti posvečali pacientom in vi, pacienti, skušali razumeti, kaj hočemo, tudi kadar nas oplazi epidemija gripe.
Dr. BOGDAN LOGAR
Pripis uredništva: avtorju in bralcem se opravičujemo, ker prispevka zaradi pomanjkanja prostora nismo objavili v prejšnji številki.
Po sledeh delegatskih vprašani
Kaj je s prostori Kina Dom?
Pred letom dni je skupščina ob sprejemu proračuna namenila tudi nekaj sredstev za začetek obnove Kina Dom. »Prosim za poročilo, kaj je bilo storjenega oz. kdaj Kamničani lahko upamo, da bomo prišli do ■ prostorov za kulturne prireditve,« je v svoji pobudi zapisala Marjeta Himar.
Akcija za pridobitev prostorov Kino Dom je v fazi dogovarjanja med KIK-om in IS SO Kamnik o ustrezni menjavi prostorov med občino in KIK-om. IS je našel prostore v nekdanji Sadnikarjevi hiši, Titov trg 5, ali pa v začelju »Planinke«. Obe zgradbi sta last občine in sta pridobljeni z odkupom. V kratkem pričakujemo odgovor KIK-a, za katerega upamo, da bo za nas ugoden.
V tem primeru bomo v letu 1994 že naročili projekte za adaptacijo, v letu 1995 pa bi začeli z adaptacijo objekta, odgovarja Sekretariat za družbene dejavnosti.
Spomeniško varstvo bliže krajanom
Koliko nas sedaj neposredno stane sou-stanoviteljstvo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju oziroma koliko letno plačujemo, če sploh kaj in na kakšen način?
Zavod za varstvo naravne in kulturne
dediščine v Kranju naj na teden, in to popoldne, omogoči, da bo eden od uslužbencev zavoda na razpolago na določenem mestu, tako da se bomo lahko z njim, brezplačno za neposredne uporabnike, posvetovali, dobili od njega nasvete, usmeritve, pa tudi potrebna soglasja in tako tvorno sodelovali pri ohranjanju in obnovi naše naravne, kulturne in zgodovinske dediščine. Izvršni svet naj da na razpolago določen prostor. To je vprašal in hkrati predlagal Bojan Pollak.
Obveščamo vas, da je bil delež sousta-noviteljstva za Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju za leto 1993 170.000,00 SIT. Delež za upravno dejavnost se plača enkrat na leto na osnovi izstavljenega zahtevka zavoda. Občina Kamnik tega deleža v letu 1993 ni poravnala.
Zavod je v letu 1994 pripravljen enkrat tedensko po 2 uri opravljati svetovanje za vprašanja naravne in kuturne dediščine v Kamniku. Svetovanje bi potekalo vsako sredo od 10. do 12. ure v prostorih Skupščine občine Kamnik, odgovarja Bojanu Pollaku Sekretariat za družbene dejavnosti.
Kdo bo plačal mrliške vežice
»Najemniki grobov na Kamniških Žalah so pri zadnjem obračunu najemnine morali plačati tudi prispevek za razširitev in preureditev mrliških vežic. Sprašujejo
se, na kakšen način se bodo zbirala sredstva v ta namen. Ali bodo za mrliške vežice prispevali samo dosedanji najemniki,« je vprašala Marjeta Humar?
Sredstva za zgraditev dodatnih mrliških vežic in preureditev obstoječih se zbirajo ločeno in sicer pod naslovom RR (razširjena reprodukcija) in je bila najemnikom na položnicah ločeno prikazana.
Ža mrliške vežice prispevajo samo sedanji najemniki grobov, saj ne moremo vedeti, kdo vse bo še imel grob na pokopališču Žale. Dodatne mrliške vežice so nujno potrebne, saj se vse večkrat dogaja, da imamo po tri in celo štiri umrle v istem času, na razpolago pa samo dve vežici, pravi v svojem odgovoru Komunalno podjetje Kamnik.
Pregled poslovanja Matične knjižnice
V zavodu Matične knjižnica Kamnik naj se opravi finančna revizija in se predstavi skupščini. Obsega naj čas od izločitve iz Kulturnega centra do izvolitve novega ravnatelja, je predlagala Nova parlamentarna koordinacija.
Sekretariat za družbene dejavnosti odgovarja, daje dne 3. 1.1994 pobudo Nove parlamentarne koordinacije v zvezi s finančno revizijo v Matični knjižnici Kamnik posredoval Službi družbenega knjigovodstva - Oddelek eksterne kontrole v Ljubljani. (fs)
^KUHINJO VMklMKO
i ^k^aVBKP--i ri___m*;lu _ nr%oiiSTA
Sodeluje/O' BRtSl, w
© metalko ffiGOVIMA
Trgovina za ljudi s posebnimi mariH
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
VABIMO VAS...
Razstavišče Veronika, Kamnik
MOJCA PLESTENJAK BAHAR: AKVARELI
Razstava bo odprta do 20. marca vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, ob nedeljah samo dopoldne.
Sobota, 12. marca, ob 20. uri
Razstavišče Veronika, Kamnik
ŠE VEŠ, KO SI PRINESLA Ml JASMIN... Glasbeno-literarni recital ob petdesetletnici smrti Karla Destovnika-Kajuha
Sodelujejo:
* Irena Baar, sopran
* Vladka Vremšak, klavir
* Rajko Koritnik, tenor
* Samo Vremšak, bariton, klavir
* Barbara Božič, Tone Ftičar, recitacije
Sobota, 12. marca, ob 19. uri
Kulturni dom, Šmarca Peter Shaffer: ČRNA KOMEDIJA
Gostuje Mladinska gledališka skupina KD Zgornji Tuhinj Režija: Franc Lajmiš
Sobota, 12. marca, ob 19. uri Nedelja, 13. marca, ob 15. uri
Kulturni dom Šmartno v Tuhinju Lablche - Petan - Frttz: GOSPOD EVSTAHIJ IZ ŠIŠKE
Vaudevillska komedija v treh dejanjih
Igrajo člani Gledališke skupine KD Ivan Cankar, Šmartno
Režija: Franc Hribar
Sreda, 16. marca, ob 18. uri
Razstavišče Veronika, Kamnik France Prešeren: KRST PRI SAVICI
Dramatizirani recital v uprizoritvi dijakov Srednje šole tehničnih strok iz Ljubljane Mentorica: prof. Marja Kodra
Petek, 18. marca, ob 19.30
Frančiškanska cerkev, Kamnik MUŠICA AETERNA:
Bach, Hšndel, Pergolesi, Gluck, Scarlatti, Stradella, Schu-bert
Dobrodelni koncert za pomoč prebivalcem Sarajeva Izvajajo:
* Sabira Hajdarevič, mezzosopran
* Ada Holcar, flavta
* Marija Holcar, orgle
Sobota, 19. marca, ob 20. uri
Športna dvorana, Kamnik
VESELO V KAMNIK '94 LOVSKE ŠTORIJE
Sodelujejo:
MESTNA GODBA KAMNIK dirigent: Franci Lipičnik
* Ansambel Nagelj
* Ansambel bratov Poljanšek
* Ansambel Nika Zajca
* Ansambel Stoparji
* Ansambel Borisa Razpotnika
* Ansambel Viharnik
* Ansambel Rompompom
* Kamniški Koledniki
* Tunjiški oktet
* harmonikarka Vesna Žagar
* humorist Franc Pestotnik-Podokničar Voditelj programa: Boris Kopitar
Sobota, 19. marca, ob 20. uri
Kulturni dom, Komenda Peter Shaffer: ČRNA KOMEDIJA
Gostuje Mladinska gledališka skupina KD Zgornji Tuhinj Režija: Franc Lajmiš
Sreda, 23. marca, ob 19. uri
Razstavišče Veronika, Kamnik Ivan Cankar: PISMA ANI
Nastopa ZVONE HRIBAR Ženski glas: Saša Pavček Izbor in priredba: Zvone Hribar Režija: Zvone Šedlbauer
Četrtek, 24. marca, ob 17. uri
Dvoranica nad Galerijo Miha Maleš, Kamnik
IGRAJMO SE... SPOZNAVAJMO SVET LEPEGA
Igrarije: EN KMETIC JE ŽIVEL -mentorici Ivanka Učakar in Ksenija Baronik
Petek, 25. marca, ob 19. uri
Osnovna šola, Stranje
ŠOPEK ZATE, NAJDRAŽJA
Gledališko-glasbena predstava učencev Šolskega kulturnega društva OŠ Stranje Mentorici: Mira Papež in Karla Urh
Sobota, 26. marca, ob 19. uri
Razstavišče Veronika, Kamnik PESMI
ZA MATERINSKI DAN
Koncert ŽePZ DKD Solidarnost Kamnik Zborovodkinja: Olga Štele
Sobota, 26. marca, ob 19. uri
Kulturni dom, Šmarca VEČER
OB MA TERINSKEM DNEVU
Praznična prireditev v organizaciji in izvedbi članov Kulturnega društva Šmarca
Informacije in predprodaja vstopnic: ZKO Kamnik, Glavni trg 6, Kamnik, tel. 831-612! VABLJENI!
Delo in poti gorskih reševalcev
nadaljevanje iz prejšnje številke
Mlada Suzana je za večno ostala sama v Grdem grabnu na zahodnem pobočju Grintovca. Dvanajst dni je gorsko cvetje krasilo njen odprti grob, v grebenih nad njo pa so se stari mecesni v vetru klanjali njenemu spominu.
Srečnež je bil Marko, ker se je februarja, na severnem pobočju Brane ustavil tam, kjer se mnogi niso. Bog daj še veliko takšnih sreč. Helikopter ga je odnesel živega iz ledenega objema gore.
Tudi o teh dogodkih smo se pogovarjali v četrtek, pa o preprečevanju nesreč, o naši pripravljenosti, opremi, organiziranosti, kadrovanju mladih reševalcev in o tistih ljudeh, ki v gorah neodgovorno izzivajo svojo, našo in usodo domačih.
V minulem štiriletnem mandatu smo opravili sedemintrideset reševalnih akcij in reševali devetinšest-deset ljudi, dvaintrideset iz gondol-ske žičnice na Veliko planino. Kako? Reševalci so preprosto po vrvi splezali v gondolo, potem pa potnike enega za drugim spuščali po vrvi iz gondole na »mater« zemljo. Kljub bojazni so vsi morali sprejeti guganje med nebom in zemljo.
Triindvajsetim ponesrečenim smo rešili življenje, poiskali smo sedem pogrešanih in izgubljenih in sedem smo jih prinesli v dolino, ker so umrli na krajih nesreč. Bili smo
le rešitelji za njihove svojce, gore pa so njihovo resnico o smrti obdržale zase.
Za reševanje je bilo porabljenih 3450 ur, za strokovno usposabljanje in kondicijske priprave pa veliko več. Pri reševanju strokovno znanje brez kondicije ni združljivo.
GRS Kamnik je dobro organizirano moštvo, le opremo si še dopolnjujemo, kolikor smo s tolarji »pri sebi«. Ker smo malokdaj, vas spoštovane občane in druge prosimo, da postanete podporni člani Gorske reševalne službe Kamnik. Z dobro opremo bomo še uspešneje reševali.
Prvi smo se opremili z brezžičnimi radio zvezami, prvi smo kupili novo terensko vozilo, prvi smo se registrirali kot pravna javna služba in uspešni smo tudi zato, ker se razumemo.
Leta 1993 so bili med reševalce sprejeti naslednji člani:
Tomaž Humar, Boštjan Grilje, Vilo Rifel, Janez Slokan, Genadij Štupar,
Za 25-letno delo v GRS so prejeli častne zlate znake:
Dr. France Malešič, France Ba-uman, Tone Trobevšek.
Priznanje za 35- in več letno delo v GRS pa so prejeli: Tone Kuhar, Ivo Motnikar, Cene Grilje, Tone Škarja, Pavle Šimenc, Metod Humar.
Za članstvo in priznanja vsem iskreno čestitamo.
Povedali smo nekaj o sebi in na-
šem razmišljanju in da bomo v bodoče še dobri in še boljši, bomo pesem Jureta Koširja, v sicer malo spremenjenem  besedilu, sprejeli
kot geslo: »Včasih hodmo hit, nikoli pa počas!«
GRS Kamnik CENE GRIUC
Nekaj znamenitosti Kamniških Alp (V.)
Roža na Kamniškem vrhu
Velika kamnita raza na južnih travnatih pobočjih Kamniškega vrha (1259 m), nmv približno 1000 do 1150 m.
V zelena pobočja Kamniškega vrha, natančneje v pobočje med Kamniškim vrhom in Planjavo, se je vrezala svetlo siva lisa. Ta posebno izstopa, kadar nanjo po nevihti, ko je ozračje dobro oprano in vidljivost odlična, posveti sonce. Vidna je več kilometrov daleč, od Brnika, Mengeškega polja in še od drugod. Ima obliko na glavo postavljene smreke in domačini so jo poimenovali Roža, ker jih je spominjala na šopek rož. Omenja se tudi ime Slevska ali Kamniška roža.
Verjetno je nastala tako, da se je grapa začela širiti v pobočje, ker je bolj krušljiva kamnina hitreje preperevala in se zato ob dežju in po otoplitvah hitreje ločevala od osnove in se kotalila v dolino. Erozija je močna in vsako leto se višina Rože poveča za kak centimeter, tako da počasi že sega proti sedelcu med Kamniškim vrhom in Planjavo.
Od blizu Roža ne izgleda nič posebnega. Pač grapa, melišče, v katerega se stekajo stranski kraki. Ob robu pa še nekaj grmovja in borovcev, ki so preživeli požar v letu 1993.
Zato pa je ta ne ravno najbolj običajen pojav toliko bolj buril
■9 MM
mi-/---
lili!
Pogled na Rožo po krajšem sneženju, levo od nje pod Planjavo je zgornji del Ravnih senožeti, desno pod Kamniškim vrhom pa strma travnata pobočja.
ljudsko domišljijo. Izročilo pravi, da so pod njo kopah zlato, ki pa ga je bilo samo toliko, kot ga ima moštranca v stranjski cerkvi.
Druga je zgodba o nastanku te naravne praske v zelena pobočja Kamniškega vrha in Planjave. Ta pravi, da jo je naredil zmaj, ki je bil v hribu. Ko je skočil iz zemlje, se je za njim ta udrla in tako je nastal kamniti plaz.
Vsa pobočja okoli Rože so še v začetku tega stoletja kosili, seno pa v rjuhah nosili ali pa s sankami vlačili v dolino. Zaradi hude strmine so morali imeti kosci na nogah krampižarje. Zato tudi senožetim nad Slevom pravijo »Ta ravne senožeti« pa je košnja po strminah popolnoma opuščena in počasi jih zarašča grmovje in gozd.
DOSTOP: Iz Stahovice skozi dolino Bistričice po cesti, lahko deloma tudi po stezi, na Slevo. Tu po stezi čez Ravne senožeti in desno v vznožje Rože. Od Sleva približno tričetrt ure.
Levo od Rože po strmi poti navzgor nad Rožo v sedlo in nato lahko še skok na Kamniški vrh (s Sleva uro in pol do dve uri), ali pa po lovski stezi na drugi strani Rože navzdol in na Slevo v več možnih variantah.
Čeprav pot ni preveč zahtevna, je pa lahko zaradi suhe trave hudo nevarna za zdrs. Zato je poleg primerne obutve priporočljivo spremstvo primernega vodnika. Ta je dobrodošel predvsem za tiste, ki tod še niso hodili, bi si pa radi ogledali tudi Korošaške slapove in še kaj drugega.
Če hoče kdo še kaj več prebrati o Roži, naj pogleda v knjigo Petra Skobrneta »Sto naravnih znamenitosti Slovenije«, ki je izšla pri Prešernovi družbi leta 1988, ali v knjigo Dušice Kunaver »Slovenska dežela v pripovedki in podobi«, MK 1991, lahko pa prebere tudi članek Toneta Cevca »Kamniška ali Slevška roža« v Planinskem vestniku 9/1973.
B. POLLAK
TRGOVINA Z BARVAMI, LAKI, LEPILI, ČISTILI in PRIBOROM na Steletovi 25 v Kamniku tel. 812-511
UGODNO
- hidrocol beli (30 kg) 1.947
- ekskluzivna prodaja dekorativnih ometov ROSETI
- prodaja fasadnega materiala po tovarniških cenah za plačilo z gotovino
- pištole in pribor za barvanje iz programa VVagnefin Sata
- velika izbira brusnih papirjev, orodja, barv, lakov...
- UGODNE CENE UVOŽENE PLUTE (naravna, voskana, lakirana)
- pralni praški 3 kg že od 400 SIT
Material brezplačno pripeljemo na dom.
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.
v___s
Šestdeset let bajtarstva na Veliki planini (XIV.)
Gor
me
vleče
Občni zbor ŽBVP za leto 1979 je bil 2. januarja v Domžalskem domu na Mali planini. Vse prireditve, ki potekajo skozi vse leto, so bile brez posebnosti. Kupljeni sta bili uri štoparici. Izlet v neznano je bil namenjen Dolenjski. Z avtobusom so obiskali Sevnico in Stranje na Dolenjskem ter se v vsakem kraju povese-lili.
Za malo turo so bajtarji izbrali pot od Valvasorjevega doma, kjer so prenočili, drugi dan na Stol, od tu pa na Javorniški Rovt. Od doma Pristava do Javornika je bil sestop, nato z avtobusom domov. Za veliko turo so izbrali pot iz Solčave do Slovenj Gradca. Prenočili so na Grohatu. Zjutraj je bilo 10 cm snega. Ko so krenili na pot, je deževalo in je tako vreme bilo do koče na Smrekovcu, kjer so prenočili, in se drugi dan iz Slovenj Gradca z avtobusom odpeljali domov.
Dana je bila misel, da bi bajtarji postavili lastno brunarico na Veliki planini. Finančno stanje županstva je bilo zelo dobro. Zato so glede tega obstajale zelo realne možnosti.
2. januarja 1980 je bil občni zbor ŽBVP v Domžalskem domu na Mali planini. Izlet v neznano je vodil v Metliko in Črnomelj. Mala tura je bila na Ratitovec. Velika tura je potekala od Češke koče na Kočno in Kokrško sedlo, od tu pa v Kamniško Bistrico.
Ni bilo dovolj navdušenja za gradnjo brunarice. Odločili so se za nakup prenosne smučarske vlečnice.
Bil je lep dan tu zgoraj na Planini, v dolini je bila megla. Prišli so fantje od RTV s Tonetom Smolnikarjem in posneli koledova-nje .bajtarjev na Veliki planini. Še isti večer so pred poročili to reportažo tudi objavili. To je bilo 1. januarja 1981. leta. Koledo-vanje je bilo posneto v Urinovi koči.
In žeje tukaj 2. januarja 1981. leta. Na ta danje bil občni zbor ŽBVP v Domžalskem domu. Bil je pustni smuk in prvomajski turni smuk. Obisk Mrzlice in del Zagorja je veljal za malo turo. Velika tura je vodila iz Lepene na Belopeško jezero - Krn--Komna-Bohinj. Avgusta so štirje bajtarji prepleskali stebre tovorne žičnice na Kokrškem sedlu. ŽBVP je z dopisom seznanilo komisijo za turizem in gostinstvo pri Občini Kamnik o predlogu, kako sodelovati pri urejanju Velike planine. Na sestanku bajtarjev v Kamniku, ki je bil prvo sredo v decembru 1981, je bil izoblikovan predlog za nov odbor županstva bajtarjev na Veliki planini. Na občnem zboru 2. januarja 1982 je bil ta predlog sprejet.
Bralca je tole naštevanje podatkov utrudilo in zmanjšalo zanimanje za nadaljnje branje. Zato bom na tem mestu prikazal nekatere dejavnosti, ki bodo v tekoče pisani besedi bolj zanimive.
Za začetek bajtarske sezone so prebivalci Velike planine vsako leto pripravili praznično razpoloženje. V ta namen so skuhali golaž in nabavili pijačo. Vse to so delili zastonj vsem, ki so bili na tej slovesnosti navzoči. Začetek teh prireditev je bil skromen in prvih nekaj let brez pijače. Z vse boljšo organizacijo in delom v županstvu pa se je tudi praznovanje izvajalo pestreje.
NACE NOVAK (nadaljevanje prihodnjič)
OBVESTILO
Na podlagi 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I, RS, št. 18/93) ter v skladu s 37. členom zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS. št. 18/84, 37/85, 29/86, 26/90)
obveščamo vse zainteresirane, da bo potekala
od 3.3.1994 do 1.4.1994
JAVNA RAZGRNITEV
PREDLOGA PROSTORSKIH UREDITVENIH
POGOJEV ZA SANACIJO DEGRADIRANEGA
PROSTORA
JAVNE OBRAVNAVE bodo:
1. V ponedeljek, 21. 3.1994, ob 17. uri v prostorih SO Kamnik (za območja: KS Podgorje, KS Šmarca, KS Volčji Potok, KS Duplica, KS Perovo, KS Novi trg, KS Zaprice, KS Center, KS Mekinje, KS Tunjice, KS Vranja Peč, KS Nevlje)
2. V torek, 22. 3. 1994, ob 17. uri v prostorih društva upokojencev Komenda, Glavarjeva 104
(za območja: KS Komenda, KS Moste, KS Križ)
3. V sredo, 23. 3. 1994, ob 17. uri v prostorih KS Šmartno v kulturnem domu
(za območja: KS Srednja vas, KS Sela, KS Šmartno, KS Špitalič, KS Tuhinj, KS Motnik)
4. V četrtek, 24. 3. 1994, ob 17. uri v prostorih OŠ .Stranje (za območja KS Kamniška Bistrica, KS Godič, KS Črna) Osnutek urbanističnega akta bo javno razgrnjen na občini Kamnik (II. nadstopje), v prostorih Društva upokojencev Komenda (Glavarjeva 104), v prostorih KS Šmartno ter v prostorih OŠ Stranje.
OBRAZLOŽITEV:
TKI
Predlog se nanaša na evidenco nedovoljenih posegoyV prostor, evidentiranih po 11. čl. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. RS, št. 18/93).
ZAVOD ZA URBANISTIČNO NAČRTOVANJE OBČINE KAMNIK
Lillehammer 1994
Končale so se 17. zimske olimpijske igre, ki so slovele po svoji izjemni pripravljenosti in rekordnem obisku. Rekordne so bile tudi po številu udeleženih držav in športnikov, ki so sodelovali na ZOI.
Nadvse uspešno so se končale tudi za maloštevilno slovensko ekipo, kije s 17. ZOI v Lillehammerju prinesla kar 3 bronaste medalje, ki pa so zlata vredne.
Naša reprezentanca je štela le 22 športnikov. Alenka Dovžan, Katja Koren in Jure Košir pa so mladi športniki, ki so ponesli ime Slovenije v svet, ki nas je tako lahko najbolje spoznal.
Ne smemo pozabiti tudi ostalih športnikov, ki so ravno tako zastopali našo mlado državo.
V nordijskih disciplinah slovenski olimpijci niso bili tako uspešni. Biatlonci so se po slabem startu še ujeli, zlasti z 9. mestom Janeza Ožbolta.
Za naše skakalce pa je težko najti pohvalne besede, saj ne moremo trditi, da so olimpijski nastop končali solidno, prej nasprotno. Izstopala sta le Robi Meglic in deloma tudi Matjaž Kladnik.
Če gledamo v celoti, so bile 17. ZOI v Lillehammerju najboljše doslej in upajmo, da se bomo takšnih uspehov naših športnikov lahko še kdaj veselili.
JURIJ KERN
Vaterpolo
Pionirski ekipi na državnem prvenstvu
Po šestih mesecih treningov so se mladi vaterpolisti letos po dolgem času ponovno preizkusili na državnem prvenstvu. V soboto, 29. 1. 1994, in nedeljo, 30. 1. 1994, je bilo državno prvenstvo za pionirje do 15 let. Tekmovanje je potekalo v dveh skupinah, nosilca skupin sta bila Triglav 1 in Kranj 90. Žreb naši skupini ni bil naklonjen, saj smo bili v skupini s Triglavom, Micom Koper in Ljubljano. Izmed vseh ekip smo bili tudi najmlajši, pa zato toliko bolj srčni.
Rezultata prvih dveh tekem v soboto (Triglav 1 : Kamnik 36:0 in Micom Koper : Kamnik
26:2) potrjujeta trditev, da so bili nasprotniki mnogo premočni za nas. Kljub temu sta strelca Begič in Zupančič v drugi tekmi z lepima zadetkoma rešila našo čast.
V tretji tekmi (v nedeljo) smo se že uspešneje kosali z nasprotnikom. Rezultat 9:5 za Ljubljano pa žal ne pove, da je bila igra zelo dobra, da pa nam športna sreča v prvih dveh četrtinah ni dovolila doseči več kot dva gola. Strelci za naše so bili Drovenik, Begič, Luka Mali (2x) in Zupančič.
Ti trije porazi so nas pripeljali le do boja za 7. mesto. Po enour-nem počitku smo v zadnji tekmi
Zimske olimpijske igre v Sarajevu leta 1984
nadaljevanje iz prejšnje številke
Najbolj slovesen trenutek olimpijade je bila podelitev medalj najboljšim tekmovalcem v veleslalomu, kjer je Jure Franko dobil srebrno medaljo. Velikanska množica se je zbrala pred dvorano Skenderija in vzklikala Juretu še pozno v noč.
Da zna množica gledalcev reagirati tudi drugače, se je pokazalo zadnji dan zimske olimpijade, ko je bilo tekmovanje na 90-metrski skakalnici. Na Igman je prišlo 70.000 gledalcev in pogled na množico je bil zares veličasten.
Toda ta množica gledalcev ni ploskala le najboljšim, temveč je huronsko tulila, ko se je pojavil na startu avstrijski skaka-
lec Johann Walner. Vzrok za to pa je bil pretep tega skakalca, sicer simpatičnega fanta iz Zakovica v Ziljski dolini z miličniki v olimpijski vasi. Zadevo so obelodanili novinarji. Tako so Avstrijci, ki na tej olimpijadi zares niso imeli sreče, dobili še eno črno piko. Nič ni pomagala ugotovitev, da Wal-ner ni bil kriv, publika je bila vznemirjena in se je temu primerno odzvala. Kaj je ostalo po desetih letih od sarajevske zimske olimpijade? Z grozo gledamo razdejanje, ki ga je povzročila vojna, krutost v pobijanju in krutost v rušenju.
Kako smo zapisali? Zetra, biser ob Koševu, porušen; igman—lepotica Malega Polja, požgana;     Trebevič—magnet
Rokometaši doma zopet uspešni
olimpijskega mesta, tu so topovi obleganega mesta; Jahorina-—zibelka iger, tu je vojaški štab.
Nekoč bo vojna v Bosni in Hercegovini končana, kakšen bo konec, ne vemo. Porušeno bo treba obnoviti, kar ne bo lahko, toda kdo bo obnovil človeka, ranjenega duševno in telesno?
Kdo bo našel pravo zdravilo?
To so dolgotrajni procesi, kar smo izkusili tudi sami, saj se po 50.-ih letih še nismo spravili in zakopali stara sovraštva in krivice. Kdo bo rekel: »Mea culpa! Kriv sem!«.
Spomin na sarajevsko olimpijado zaključujem z ugotovitvijo, da se Lillehammerju, kjer so bile 17. zimske olimpijske igre, to ni zgodilo in da je olimpijsko geslo »Višje, daljše
in močneje živelo v pravem žaru in sijaju.
V Lillehammerju je Kamni-čan Matjaž Kladnik vodil pogumno četico slovenskih skakalcev in v hladnem severnem norveškem vetru letel daleč in lepo, nam v veselje in ponos.
KLEMEN PIBERNIK
zaigrali z Mariborom in izgubili s 14:4. Strelci te tekme: Luka Mali, Zupančič, Begič in Lelek.
V Ljubljani smo tako zasedli le ■6. mesto, naše misli pa so bile že usmerjene v Koper, kjer je bilo v soboto, 5. 2. 1994, in nedeljo, 6. 2. 1994, državno prvenstvo za pionirje do 13 let. Na prvenstvo se je prijavilo pet ekip.
V soboto so odigrali kar tri tekme. Prvi dve sta nam prinesli zmagi:
Kamnik : Koper 12:5 Kamnik : Kranj 90 7:6.
Na tretji pa se je že pokazala utrujenost in naš tradicionalno dobri nasprotnik Triglav je zmagal z 22:3. Nedeljska tekma in rezultat 14:8 za Koper nas je uvrstila na tretje mesto za Triglavom in Koprom.
Naš najboljši strelec Uroš Kralj je bil z 18. goli tudi najboljši strelec prvenstva. Ostali naši strelci pa so: Baš David 6, Aleš Zupančič 3, Jure Mali 2 in Jure Zulc 1 gol. Radi bi se zahvalili za pomoč, da smo se obeh prvenstev sploh lahko udeležili, tovarni Svilanit in Korobaču ter podjetju Prle d. o. o., trgovinici Ana, Kvit, d. o. o. in Jeans klubu.
V teh zimskih mesecih pa ne počivajo niti člani vaterpolisti, ki ob nedeljah igrajo v zimski ligi v Kranju. Rezultata zadnjih dveh tekem:
Omnia šport: Kamnik 8:7 (strelci : Pibernik 4, Turkal 1, Žnidar-šič 2) in Triglav : Kamnik 24 : 4 (strelci: Homar 3, Mihelič 1).
MačVa
Odbojkarji v tretji ligi
Odbojkarji TAD EUROPE Co. so zasluženo osvojili tretje mesto v 1. državni odbojkarski ligi in se s tem uvrstili v play off in ponovno v tekmovanje za evropski pokal. S tem so dosegli načrt, ki so si ga zastavili pred začetkom sezone.
Najslabše se jim je godilo v Ljutomeru, kjer so z ljutomerskim moštvom presenetljivo gladko izgubili.
V tretjem kolu spomladanskega dela so kamniški rokometaši doma igrali z ekipo Krima. Kamničani so s to ekipo odigrali že veliko prvenstvenih in prijateljskih tekem, tako da jo zelo dobro poznajo. Premagali so jo tudi v jesenskem delu, tako da so domači navijači pričakovali gladko zmago. To se ni zgodilo, saj je bila tekma zelo živčna. Kamničani so prvi polčas dobili z golom razlike (10:9), v drugem pa so celo že izgubljali, a sta najboljša na tej tekmi, Tekavčič in Špur, le spremenila potek igre in prinesla zmago domači ekipi. Končni rezultat tekme je bil 19:18.
Kot smo že omenili, sta bila najboljša Špur in Tekavčič, ki sta dosegla tudi največ golov. Kamničani so tako še naprej na tretjem mestu v ligi.
Ostali rezultati: Izola : Tab Inženiring Preddvor 26:15, Črnomelj : Nova Gorica 25:16, GPG Grosuplje : Akripol 21:18; Kodeljevo : Center Zaplotnik 32:17
Lestvica v obeh drugih ligah:
Zahod: Kodeljevo 28, Preddvor Tab Inženiring 22, Kamnik 18, Akripol Trebnje 17, Škofljica 16 (tekma manj) itd.
Vzhod: Krško 29, Sevnica 26, APF Dobova 25, Pomurka 24 itd. CICO 1.
Tretjeligaši s polovičnim uspehom
Ekipa Tad Europe Kamnik II je v teh dveh tednih odigrala dve prvenstveni tekmi. Pravzaprav je odigral eno samo, saj na prvi tekmi doma ni bilo ekipe Cib Bovca in so zato Kamničani to tekmo dobili s 3:0. Drugo tekmo pa so igrali pri kranjskem Triglavu, proti kateremu so v jesenskem delu doma gladko izgubili. Tudi tokrat se jim ni godilo dosti bolje, saj so izgubili s 3:0.
Kamničani se tako nahajajo nekje na repu sredine lestvice, imajo pa sijajno priložnost, da v nadaljevanju prvenstva po-
3* seja skupščine Športne zveze občine Kamnik
V torek, 22. februarja, se je v dvorani Veronika zbralo komaj 15 delegatov od 36 športnih asociacij, ki so združeni v Športno zvezo občine Kamnik. To pa je malo, saj je bila na dnevnem redu tudi točka, ki je bila pomembna za vse športne asociacije, to je sofinanciranje. Izgledalo je, kakor da se večina športnih društev ne zanima za denar, ki jim ga Športna zveza dodeli. Tega denarja sicer ni veliko, vendar je v današnjih težavnih časih vsaka pomoč dobrodošla.
Kriterije za sofinanciranje so predstavili v dveh različicah: 1. različico je predstavil Svet za vrhunski in tekmovalni šport, predsedstvo pa je delno spremenilo predlog Sveta in podalo drugo varianto. Pri glasovanju je bila z večino sprejeta druga varianta. Ta varianta je upoštevala tudi nove tekmovalne sisteme v Sloveniji, stimulacijo najboljših ekip in posameznikov in predvsem poenostavila kriterije. Vendar niso upošte-
vali prednostnih panog v naslednjem obdobju, to sta odbojka pri kolektivnih in lokostrelstvo — pri individualnih športih.
V letu 1994 naj bi sama Športna zveza ustvarila približno 20 odstotkov celotnega predvidenega zneska, to je 30 mio SIT, kot je predvideno v občinskem proračunu. Ta znesek pa se lahko še zmanjša, saj so nekateri poslanci občinske skupščine mnenja, da se dvorana premalo oddaja v komercialne namene. Športni delavci so mnenja, naj dvorana služi predvsem svojemu osnovnemu namenu. Težko je namreč odigrati tekmo po prireditvah, saj je dvorana takrat še vedno polna cigaretnega dima, s tem pa je ogroženo tudi zdravje nastopajočih.
Pri zadnji točki so predstavniki Plavalnega kluba predlagali Športni zvezi koncesijo za bazenom. Tako so se načelno dogovorili o možnosti, da bi Plavalni klub prevzel tudi od-
govornost za finančno poslovanje bazena. Prav zanimivo bo videti, ali bo to spremenilo obisk in samo ponudbo bazena, čeprav bomo še verjetno čakali na korenite spremembe v prihodnosti, ki jih bo prinesel nov zazidalni načrt v tem delu Kamnika JOŽE JANKOVIČ
pravijo svojo uvrstitev, saj imajo ostale tekme večinoma na domačem terenu.
Lep uspeh pa so dosegli kamniški kadeti, ki so na polfi-nalnem turnirju v Kanalu zasedli tretje mesto in se tako zopet uvrstili v ligo šestih najboljših slovenskih kadetskih moštev.
V prvi tekmi so izgubili z Olimpijo po tie breaku, v drugi pa so premagali Portorož in tako dobili priložnost tudi drugi dan turnirja. V nedeljo pa so zopet izgubili, tokrat s Salonitom, tako da so morali premagati Termo Lubnik. To jim je tudi gladko uspelo, tako da so že tretje leto med najboljšimi moštvi v Sloveniji. Za Kamnik so igrali: Palma (eden najboljših na tem turnirju), Krivorotov, Turk, Zagoričnik, Železnik, Plahuta, Perčič, Adrovič.
CICO 1.
Zato pa so, sicer razredčeni, zanesljivo premagali ekipo OK Fužinar, ki je v letošnji sezoni izgubila nekaj starih preizkušenih igralcev. Blok Ravenčanov ni bil dorasel hitrim akcijam kamniške šesterice, ki je imela že prednost zaradi dobrega začetnega udarca.
Največje presenečenje pa so nam pripravili v Ljubljani, kjer so premagali ekipo OK Olimpije. Ljubljančani so sicer zmagali v prvem nizu in tako napovedali zmago. Ta se jim ni uresničila, ker so Kamničani s Kaliberdo in Hribarjem zanesljivo zaključevali akcije. V petem nizu pa je znova odločil odličen blok kamniške ekipe.
V domači dvorani so v naslednjem kolu navdušili veliko število Kamničanov, saj so proti ekipi OK Pionir iz Novega mesta igrali izvrstno. Kaliberda je z dobrim
sprejemom omogočil silovite napade. Ko so poboljšah še igro v bloku, kjer se je izkazal podajalec Jenčič, so bili gostje že vdani v usodo.
Na gostovanju v Slovenski Bistrici so Kamničani z odlično igro Hribarja, Kaliberde in Prevorč-nika hitro štrli odpor ekipe OK Granit Preskrba.
Z odličnimi igrami v končnici prvenstva so Kamničani vsekakor napovedali zanimive igre tudi play offu, kjer se bodo v prvem kolu verjetno srečali s tradicionalnimi nasprotniki, to je ekipa OK Olimpija, s katerimi imajo letos neodločen rezultat. Za točen datum in uro tekme v kamniški dvorani boste obveščeni preko Kamniškega občana, CATV Impulz in plakatov.
Igralci računajo tudi na vašo podporo, saj bodo tekme še kako trde!
JOŽE JANKOVIČ
Agilitv - kaj je to?
Ste že kdaj pomislili, da potrebujete vi ali vaši bližnji tudi sprostitev, šport, zabavo... Ste velikokrat utrujeni, nervozni, preobremenjeni zaradi dela ali učenja.
SANKUKAI KARATE
VABIMO VAS, DA SE VKLJUČITE V TRENINGE KARATE KLUBA KOMENDA IN KAMNIK CENTER
ter združite prijetno s koristnim.
Nudimo vam treninge borilnih in drugih vzhodnjaških veščin, pri katerih se boste razvedrili, povečali svojo fizično kondicijo ter naredili nekaj tudi sami za svojo osebno varnost. V kratkem času se boste naučili osnov samoobrambe, karateja in ostalih veščin, ki jih gojimo v našem klubu.
Pridobili si boste nove znance in prijatelje, lahko se boste športno udejstvovali na tekmovanjih ali se udeležili raznih seminarjev.
Če se želite podrobneje seznaniti z našim delom ali postati član kluba, se lahko oglasite na naših rednih treningih v OŠ KOMENDA In v kino DOM KAMNIK VSAK TOREK IN ČETRTEK od 18.-20. ure do konce marca, kjer poteka vpis novih članov, članic In pionirjev.
Tehnični mentor Vlado Paradižnik S. dan.
Beseda agilitv izhaja iz angleške besede in pomeni gibčnost, spretnost, to pomeni tudi novo zvrst kinološkega športa, pri katerem je predvsem pomembna spretnost in gibčnost psa in vodnika.
Agilitv ponuja alternativo k tradicionalnemu pasjemu športu. Udeležijo se ga lahko vsi odrasli psi, majhni in veliki, me-šanci in pasemski psi. Steza za agilitv je sestavljena iz podobnih ovir kot pri konjskem športu. Ovire mora pes v določenem času in po možnosti s čim manj napakami premagovati. Velikost steze oziroma terena za agilitv je približno 30 X 50 metrov, sama proga pa je dolga od 100 do 200 metrov (glede na kategorijo) in je sestavljena iz 10 do 20 ovir. Psi na stezi premagujejo naslednje vrste ovir: zapreke, preskok viadukta, preskok zidu, daljinski skok, preskok vode, mostu ali tram, gugalnica, slalom, togi tunel, ohlapni tunel, upogljivi tunel, obroč, miza in postanek na mestu. Ovire morajo biti zgrajene tako, da niso nevarne za psa in da ustrezajo mednarodno priznanim meram.
Predpogoj za agilitv je zelo dobra poslušnost psa (izpit A) in zelo široko medsebojno zaupanje med njim in vodnikom in seveda obratno. Med šolanjem pa agilitv prične pes spoznavati razne ovire tako, da ga preko njih vodi vodnik brez povodca, zato mu mora dajati ustrezna nedvoumna povelja in obenem določati tempo
premagovanja ovir. To seveda zahteva tudi ustrezno vodnikovo kondicijo, ker mora celotno progo kar najhitreje preteči.
Agilitv je zvrst pasjega športa, pri katerem je v ospredju prijateljstvo in igra med človekom in psom. Lahko bi ga označili tudi kot show-šport, saj je tudi za gledalce zelo zanimiv. Vsekakor pri agilitvju ni spodvihanih pasjih repov in ne sklonjenih pasjih glav, temveč lahko gledalci opazijo le navdušenje in veselje, s katerim psi premagujejo ovire. Seveda tako navdušenje kaj kmalu zajame tudi gledalce, saj le malokdo lahko ostane ravnodušen med opazovanjem neverjetne gibčnosti in spretnosti psa. Gledalci resnično lahko uživajo v estetsko delujoči motoriki psa in njegovem dojemanju sodelovanja s človekom, s katerim postaneta resničen »team«.
Tako ni naključje, da je ta šport na vrhu popularnosti v državah, kot so: Anglija, Francija, Švica itd. Tudi v Sloveniji se agilitv razvija že približno od leta 1990. Temu razvoju smo sledili tudi v Kinološkem društvu Kamnik in pripravili vse potrebno za prvi agilitv tečaj. Tega tečaja se lahko udeležijo vsi lastniki psov, vse pa moram opozoriti, da mora biti pes zdrav ter da mora imeti opravljeno osnovno šolanje v poslušnosti. Pse, ki imajo težave oz. obolele sklepe, ne moremo vključiti agilitv.
RAJ KO PUČNIK
Šah
Petra Ipavec mladinska državna prvakinja, Tjaša Ipavec in Sandi Spruk regijska prvaka 94
IV. PRVENSTVO SLOVENIJE ZA MLADINKE IN MLADINCE. Tekmovanje je bilo odigrano v Kranju med 20. in 30. januarjem 1994. Zelo uspešno so nastopili mladinka in mladinci iz Šahovskega kluba Komenda. V konkurenci mladink (v isti skupini so igrale mladinke od 16 do 18 let in od 18 do 20 let) je Petra Ipavec delila 2. do 3. mesto in osvojila naslov prvakinje Slovenije za mladinke od 16 do 18 let. Nastopilo je samo pet mladink (ker je bilo tekmovanje v času šole), v prvem kolu je Ipavčeva nesrečno izgubila, nato pa je iz kola v kolo igrala boljše. V zadnjem kolu se je borila za prvo mesto, po osmih urah napornega igranja s Kiti Grosar se je Ipavčeva morala zadovoljiti z remijem, to pa ni zadoščalo za osvojitev naslova prvakinje do 20 let. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. mesto Kiti Grosar (ŠD Nova Gorica), 3,5 točk, 2. do 3. mesto Lea Stevanec (ŠD Radenska - Pomrad) in Petra Ipavec (ŠK Komenda), 2,5 točk, 4. mesto Katarina Maric (ŠD Radenska - Pomrad), 1,5 točk, 5. mesto Mojca Mihevc (ŠK Spodnja Polskava). V konkurenci 17. mladincev do 18. leta starosti (en FIDE mojster, pet mojstrskih kandidatov, štirje I. kategorniki in sedem II. kategornikov) so člani ŠK Komenda osvojili: 6. mesto Matej Seliškar (najbolje uvrščen II. kategornik), 5,5 točk, 7. mesto Robi Bergant (najbolje uvrščen I. kategornik), 5 točk,
14. mesto Tomi Špilak, 4 točke,
15. mesto Matej Gašperlin, 3 točke, 16. mesto Primož Rebolj, 2,5 točk.
I. ŠAHOVSKO PRVENSTVO LJUBLJANSKE REGIJE ZA DEČKE IN DEKLICE
10,12,14 IN 16 LET ZA LETO 1994. Tekmovanje je bilo odigrano v Ljubljani v petek, 11. februarja, in v soboto, 12. februarja 1994. Odigranih je bilo 9 kol po švicarskem sistemu, s tempon igranja 30 minut na igralca. Za predstavnike naše občine je bilo tekmovanje zelo uspešno, saj imamo dva regijska prvaka in sicer je v skupini deklic do 10 let Tjaša Ipavec in v skupini od 12 do 14 let Sandi Spruk. V skupini deklic do 10 let se je pomerilo 16 deklic. Osvojili smo: 1. mesto Tjaša Ipavec (OŠ Komenda-Mo-ste), 8,5 točk, 4. mesto Neža Žni-daršič (OŠ Komenda-Moste), 6 točk, 17. mesto Anita Barle (OŠ Komenda-Moste), 4,5 točk.
V skupini dečkov do 10 let se je pomerilo 37 dečkov. Osvojili smo: 11. mesto Simon Čebulj (OŠ Komenda-Moste), 5,5 točk, 28. mesto Ivan Teran (OŠ Komenda-Moste). V skupini deklic od 10 do 12 let je nastopilo 26 deklic. Osvojili smo: 7. mestb Marija Pavlic (OŠ Komenda-Moste), 5 točk, 8. mesto Danijela Jurgec (OŠ Komenda-Moste), 5 točk, 13. mesto Simona Zupane (OŠ Komenda-Moste), 4,5 točk.
V skupini dečkov od 10 do 12 let je nastopilo 37 dečkov. Osvojili smo: 2. mesto Grega Krmavnar (OŠ Komenda-Moste), 7 točk, 15. mesto Urban Poglajen (OŠ Komenda-Moste), 5 točk, 22. mesto Jernej Markelj (OŠ Fran Albreht Kamnik), 4 točke, 31. mesto Jože Šimenc (OŠ Komenda-Moste), 3 točke, 34. mesto Matej Kociper (OŠ Komenda-Moste), 3 točke. V skupini deklic od 12 do 14 let je nastopilo 19 deklic. Osvojili smo: 9. mesto Marija Kavčič (OŠ Komenda-Moste), 4,5 točk, 11. mesto Tina Vogrinec (OŠ Komenda-Moste),
4,5 točk, 17. mesto Andreja Pe-terlin (OŠ Komenda-Moste), 3 točke. V skupini dečkov od 12 do 14 let je nastopilo 33 dečkov. Osvojili smo: 1. mesto Sandi Spruk (OŠ Toma Brejca Kamnik), 7,5 točk, 4. mesto Zijad Agovič (OŠ Stranje), 6,5 točk 11. mesto Uroš Jerovšek (OŠ Komenda-Moste), 5 točk, 12. mesto Tadej Smole (OŠ Komenda-Moste), 5 točk, 18. mesto Primož Podbelšek (OŠ Komenda-Moste), 4,5 točk. V skupini kadetov od 14 do 16 let je nastopilo 23 igralcev. Naša mesta so bila naslednja: 4. mesto Gašper Mar-
kelj (ŠK Komenda), 6 točk, 11. mesto: Emil Jenko (OŠ Komenda-Moste), 5 točk. Iz naše občine je nastopilo 23 tekmovalcev (od tega 19 šahistov iz OŠ Komenda-Moste) in kljub slabi organizaciji smo osvojili dve 1. mesti, eno 2. mesto, tri 4. mesta, to je osem uvrstitev med prvih deset oziroma petnajst uvrstitev med prvih petnajst mest. Mladi šahisti so zelo dobro zastopali našo občino, najboljši šahisti pa bodo nastopili na državnem prvenstvu, ki bo potekalo v Mariboru od 19. do 25. februarja 1994.
FRANC POGLAJEN
Gamsi na Starem gradu
Kdor redno peš obiskuje Stari grad in pri tem ne razgraja preveč, je prav gotovo za to nadmorsko višino in za splošno pojmovanje opazil nenavadno divjad - gamse. Vendar to ni nekaj tako zelo neobičajnega. Gamsi res pretežno živijo v gorah, kjer jih najdemo vse do meje stalnega snega in ledu, v Evropi še čez 3.000 m visoko, vendar posamezni tropi ali samotarji prebivajo tudi v nižjih predelih.
Ena taka skupina si je za svoje domovanje, predvsem v zimskem času, verjetno izbrala tudi neposredno bližino Kamni-kar, Stari grad, Špico in Tolsto goro. Običajno so v tej skupini tri živali, včasih so pa tudi dve ali ena sama.
Zanimivo je to, da se ti gamsi zelo približajo človeškim bivališčem, saj so bili v preteklih letih opaženi celo z avtobusne
1   m     HRANILNICA *
HlPOdd.
Tel.: 061A713-696, 061/723-378 Fax: 061/713-699
PASIVNE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKA SREDSTVA OBČANOV IN CIVILNO PRAVNIH OSEB
a. TOLARSKA SREDSTVA NA VPOGLED
- 90% mesečne revalorizacijske stopnje
b. VEZANA SREDSTVA
- nad 1 mesec R+ 8%
- nad 3 mesece R+ 9%
- nad 6 mesecev R+11%
C. VARČEVANJE Z VALUTNO KLAVZULO (V DEM)
- nad 1 mesec 8%
- nad 3 mesece 9%
- nad 6 mesecev 10%
Obrestna mera na zneske višje od 100.000,00 SIT, je obrestna mera 2% višja od zgoraj določenih obrestnih mer.
PRI NAS TEČE ČAS PO NOVEM
i zato nas obiščite na Ljubljanski 76
i v Domžalah, //. nadstropje nad sodiščem. $
postaje, ko so se gibali nekaj deset metrov nad obvoznico na pobočju Starega gradu. Doslej še nisem zasledil podatka, da bi v kateremkoli kraju, ki bi se lahko primerjal s Kamnikom, svobodno živeli gamsi tako rekoč v skoraj v samem mestu.
Žal ne spoštujejo vsi lastniki psov občinskega odloka in drugih predpisov. Tako je bilo opaženo, da sta dva psa na severnem pobočju Starega gradu 27. janurja letos gonila gamsa, ki pa jima je ubežal v prepadno zahodno pobočje. Če hočemo ohraniti to kamniško posebnost »mesta v naročju gora«, namreč gamse, tipične gorske živali, ki živijo manj kot 300 m od strogega mestnega središča, bo potrebno malce bolj popaziti na pse, pa tudi ljudje naj bi imeli več razumevanja za te lepe živali.
B. P.
PODJETNIKI, OBRTNIKU
Vabimo vas k oglaševanju v Kamniškem občanu, ki vsakih štirinajst dni zaide v vsa gospodinjstva naše občine. Prejemajo ga tudi podjetja, ustanove, zasebniki in drugi naročniki iz kamniške in sosednjih občin.
PREDSTAVITE SVOJO DEJAVNOST, STORITVE, PROIZVODE...
Pokličite po tel. 831-311 ali 815-361.
S kamero po občini
... .... .......... ■■.
Kdaj se bomo lahko kopali v toplicah na snoviških travnikih?
Na prekladalni postaji Suhadole že preizkušajo kompostiranje odpadkov.
SHARP
SERVIS
MENGEŠ
f?73 84 09
Prodam dolgo, belo obhajilno oblekico, kot novo. Tel.: 841-223.
Prodam 800 m2 zazidljive parcele. Telefonsko številko oddajte v uredništvo Kamniškega občana.
Strižem pse (koder, španjel, foxterier). Januš Sonja, Po-drečje 57, Domžale, tel.: 714-189.
Prodaja trsk v butarah za pod-kurjenje po 500 SIT. Koželj, Stahovica 29, tel.: 825-574
Uspešno Instruiram kemijo za osnovne in srednje šole.
TeL 815-062.
Nove posode - vendar kljub temu na Groharjevi že znani prizori.
(ts) _ _
PUGLEDd.o. o.
Martin Terbovšek Novi trg 33, Kamnik tel.: 832-003 (po 20. uri)
GRADBENA AKUSTIKA
- lahke predelne stene
- dodelava podstrešij - mansard
- suh omet
- spuščanje stropov (armstrong, dampa, knauf)
SGP »GRADITELJ« KAMNIK KAMNIK, Maistrova ulica 7
objavlja naslednja prosta delovna mesta
1. KV TESAR
2. KV ZIDAR
3. POMOŽNI ZIDAR
Kandidati morajo poleg splošnih, zakonsko določenih pogojev, Izpolnjevati Se naslednje: Pod 1. in 2.: - IV. stopnja strokovne izobrazbe - gradbinec II
- eno leto delovnih Izkušenj
- starost do 30 let
- poskusno delo 60 dni Pod 3.:      - zidar za zidanje in ometavanje - gradbinec
I., oziroma 8 razredov osnovne šole in kasnejša vključitev v izobraževanje ob delu
- starost do 25 let
- poskusno delo 30 dni Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za določen čas, z možnostjo sklenitve delovnega razmerja v kasnejšem obdobju za nedoločen čas. Prijave z življenjepisom In dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: SGP »GRADITELJ« KAMNIK, Maistrova ulica 7 61240 KAMNIK
Nepopolne vloge bomo zavrnili.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
Mali nogomet v Šmarci
Marsikdo bi ob pogledu na igrišče pomislil, da se v Šmarci nič ne dogaja. Skromno, majhno, le dva mala gola krasita to asfaltirano igrišče. Vendar prav ta dva gola skrivata ponos malega nogometa v Šmarci. Že dolga leta skupaj trenirajo in že večkrat so nas prav lepo presenetili z zelo lepimi uspehi.
AP KOTNIK ŠMARCA, to je moštvo, na katerega smo ponosni. Vodja in trener je gospod STANE KOTNIK iz Smarca, ki že dolgo amatersko igra mali nogomet in lepo ter uspešno vodi svojo ekipo. Letos so že drugo leto zaporedoma osvojili naslov občinskega prvaka v ligi v malem nogometu. V finalni tekmi so se pomerili z moštvom ŠTEFAN, ki je bolj znano pod imenom PREM 2, katerega trener in vodja je gospod MITIĆ. Šmarskim fantom je za naslov občinskih prvakov zadostoval že neodločen rezultat, tako da so se v igro spustili zelo umirjeno. Mnogo priložnosti je bilo na obeh straneh, vendar ni nihče zatresel mreže v golu, tako da je bil ob polčasu rezultat 0:0. Tekmo je sodil OLAF GRBEC, ki pa je sodil nepravično, saj je veliko prekrškov in napak spregledal. Čeprav je skušal biti Čimbolj pravičen, mu to ni uspevalo in veliko gledalcev ga je z žvižgi in vpitjem na to opozarjalo, vendar ga to ni umirilo in je sodil bolj po svoji glavi kot po pravici.
Vil. minuti prvega polčasa je bil zaradi grobega prekrška nad šmarskim igralcem izključen igralec Jug, vendar te priložnosti Smarca ni izkoristila.
Po nekajminutnem premoru se je finalna tekma nadaljevala, tokrat so bili močnejši igralci Šmar-ce. V 10. minuti drugega polčasa je gospod Mitič poslal v igro petega igralca, na klop pa posadil golmana, kljub temu pa je bil izid na koncu 0:0 in Smarca je že drugič zaporedoma osvojila na-
slov občinskega prvaka v ligi. V spomin jim je kamniška športna zveza poklonila lep pokal, šmarski fantje pa so ga predali krajevni skupnosti Šmarca. Z drugim mestom so se morali sprijazniti igralci PREMA &.
Šmarska ekipa je imela tudi najboljšega igralca in strelca lige SANDIJA OGRINCA, ki je nasprotnikovo mrežo kar 18-krat zatresel. Drugo mesto je osvojil igralec Cvijanovič z 12. goli, tretje pa je pripadlo Novaku zli. goli. Na četrtem mestu je bil spet Smarčan - Marko Šareč z 10. goli. Za moštvo iz Šmarce so igrali:
Marko Sarec, Sandi Ogrinec, Janez Tušak, Suad Filekovič - FILE, Stane Kotnik, Jožko Rutar, Dare Drolc, Marjan Golob (vratar), Brane'Špenko, Roman Balantič. Vodja je gospod STANE KOTNIK.
Čeprav je marsikdo dvomil, kaj lahko naredi majhna vaška liga, smo si mi rekli: »KDOR SE ZADNJI SMEJE, SE NAJSLAJŠE SMEJE.« In tako je bilo na finalni tekmi v petek, 25.
februarja. Ta tekma je bila mnogo težja kot lanska in mnogo težje je bilo osvojiti naslov, kajti moštvo PREMA 2 je zelo izkušeno.
Pogovor s trenerjem gospodom STANETOM KOTNIKOM iz ekipe AP KOTNIK ŠMARCA:
- Kako in kdaj ste začeli igrati mali nogomet?
Začel sem pri 15. letih, torej se z nogometom ukvarjam že dobrih 28 let. Štiri leta sem se z nogometom ukvarjal zelo aktivno in sem treniral pri VIRTUSU, drugače pa mali nogomet igram amatersko. Pri Šmarci sem začel pred približno šestimi leti.
- Kako ste zadovoljni s svojimi fanti v moštvu in z igro nasploh?
Moram priznati, da sem z igro zelo zadovoljen in hkrati tudi s fanti. Z njimi se zelo dobro razumemo in smo zelo dobra »KLAPA«, vedno držimo skupaj, zato so vidni tudi uspehi. Večina igralcev je iz Šmarce, le štirje prihajajo iz Kamnika (Dare Drolc, Marjan Golob, Janez Tu-
šek in Suad Filekovič-File.).
- Kolikokrat tedensko se srečate in igrate oziroma trenirate in kje?
POZIMI treniramo enkrat tedensko v hali osnovne šole Frana Albrehta v Kamniku, včasih pa tudi na zunanjih asfaltnih igriščih. Poleti pa igramo na igrišču v Šmarciu trikrat tedensko. Ob vikendih se največkrat udeležimo raznovrstnih turnirjev, kjer dosegamo lepa mesta in uspehe.
- Kakšne namene in načrte imate za prihodnost?
Naši in moji nameni so čim dalj časa vztrajati pri malem nogometu, v poletnem času organizirati TURNIRJE zunaj na asfaltu, v zimskem času v kamniški hali. Nameravamo pa se tudi udeležiti čim več turnirjev.
Dodal bi pa samo še to: zahvaljujem se šmarski krajevni skupnosti in gasilcem za pomoč v materialni in denarni obliki, kajti oni so bili tisti, ki so nam največ pomagali ob naši ustanovitvi. Posebna zahvala pa velja našemu dobremu prijatelju MIRU JE-GOVNIKU iz ŠMARCE za pomoč pri organiziranju in pri prijavah na raznovrstne turnirje.
ROMANA ŠAREČ, Šmarca
n af/u p
ovi KUPCI VAS PRIČAKUJEJO!
Ce ste prijazni, komunikativni in strokovno usposobljeni (najmanj poklicna trgovska šola),
Vas vabimo, da pisno prijavo za zaposlitev
(življenjepis, spričevalo) pošljete na naslov:
naftop
Kidričeva 42 — Šutna 61240 Kamnik
Prireditve v marcu		
Kraj in datum	Prireditev	Informacije
v petek, 11. marca,	Občni zbor	Turistično
ob 18.00 uri	Turističnega društva	društvo Kamnik
dvorana Veronika	Kamnik	tel. 832-011
' v soboto, 12. marca	Pohod na Snežnik	Planinsko društvo
		Kamnik
		tel. 831-345
v petek, 18. marca,	Občni zbor	Planinsko društvo
ob 18.00 uri	Planinskega društva	tel. 831-345
dvorana Veronika	Kamnik	
v nedeljo, 27. marca	Pohod na Porezen	Planinsko društvo
		Kamnik
		tel. 831-345
		IS občine Kamnik
	področje za turizem	
d.o.o.
Maistrova 16, 61240 Kamnik. Tel: 0611831-243
SVETOVANJA S PODROČJA INVALIDSKIH POSTOPKOV, ZDRAVSTVENEGA VARSTVA.
UVELJAVLJANJE POKOJNIN,
NADOMESTIL, PREJEMKOV.
RAZREŠEVANJE VPRAŠANJ DELAVCEV INVALIDOV, UPOKOJENCEV IN DRUŽINSKIH ČLANOV.
RHODODENDRON CENTER, d.0.0. RADOMLJE
VABI
v našo novo trgovino
VRT
na Ljubljanski cesti 67 (poleg občine Domžale)
vsak dan od 8. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure.
v vam že dobro poznano trgovino
JURČEK
na Stranski 9 v Domžalah
vsak dan od 8. do 18. ure ter ob sobotah od 8. do 13. ure. Lahko nas tudi pokličete na tel. št. 723-021.
V obeh trgovinah boste lahko izbirali med:
• domačimi in uvoženimi semeni (veliko pak. semen po 95 SIT)
• večimi sortami semenskega krompirja eit         • zaščitnimi sredstvi za varstvo rastlin
• gnojili
• zemlje za presajanje
• okrasnimi sobnimi in zunanjimi rastlinami
• sadikami sadnega drevja
• vrtnim orodjem iz programa GARDENA
• hrano za male živali
• to je samo del naše ponudbe
• upokojencem podarjamo 5% popust do 10. v mesecu.
Pri nakupu vam bomo strokovno svetovali.
Če ne veste, kako bi uredili okolico svojega doma, vam bodo naši strokovnjaki radi pomagali.
Matično poročilo za februar
SMRTI:
- ŠORN Maksimilijan, upokojenec iz Kamnika, Župančičeva ul. 1, star 67 let
- GOLOB Justina, upokojenka iz Kamika, Perovašt. 10, stara 66 let
- HRIBAR Valentin, upokojenec iz Kamnika, Kajuhova pot 9, star 80 let
- JUVAN Antonija, upokojenka iz Most št. 98, stara 74 let
- PODBEVŠEK Anton, upokojenec iz Zg. Tuhinja št. 16, star 80 let
- GOLOB Marija, upokojenka iz Podgorja št. 30, stara 86 let
- KERN Marija, upokojenka iz Komende, Jezerškova 5, stara 82 let
- KOPITAR Marija, upokojenka iz Kamnika, Kamn. zasav. odreda 2, stara 88 let
- PIRC Emilija, druž. upokojenka iz Kamnika, Trdinova ul. 1, stara 87 let
- MALI Frančišek, km. upokojenec iz Špitaliča št. 41, star 81 let POROKE:
- KAJZAR Damjan, upravljalec stroja ploskega tiska iz Ljubljane, in
ZAJEC Urška, galanterijski tehnik iz Šmarce
- VRTAČNIK Srečko, orodjar iz Srednje vasi, in PEVC Anita, ekonomski tehnik iz Srednje vasi
Črna kronika - februar
2. 2. Neznani storilec je v Tuhinjski dolini izvšril tatvino denarja iz stanovanjske hiše. Za storilcem še poizvedujejo.
3. 2. Neznani storilci so vlomili v poslovalnico Alpetour na Duplici. V prostorih so vlomili še v blagajno. Storilci so že izsledeni.
4. 2. Policisti so pridržali Ž. P., ker je na Molkovi poti vinjen kršil javni red in mir.
4. 2. Na Maistrovi ulici je s kolesom padla in se smrtno poškodovala starejša občanka.
6. 2. Zaradi kršenja javnega reda in miru je bil pridržan A. R. iz Duplice, ki je bil tudi vinjen.
6. 5. Iz kamniških hribov se nista vrnila dva planinca, zato je bila organizirana reševalna akcija. H. A. in M. M. iz Duplice sta bivakirala na Skuti. Dogodek se je srečno iztekel.
9. 2. Neznani storilec je v Parapatovi ulici vlomil v stanovanjsko hišo in sicer tako, da je odlomil cilindrični vložek v ključavnici. Policisti in kriminalisti za storilcem še poizvedujejo. 11. 2. V lokalu Taberna v Šmarci sta se stepla K. M. in S. A. Zoper K. M. bo napisan predlog sodniku za prekrške. 15. 2. V. J. iz Tuhinjske doline je močno opit kršil javni red in mir tako, da je z nožem in pretepom grozil domačim. Bil je pridržan do streznitve.
25. 2. Na ta dan sta se v Lazah v Tuhinju zgodili dve prometni nezgodi in sicer zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo. Pri obeh prometnih nezgodah je nastala materialna škoda, voznica pa je bila lažje telesno poškodovana.
26. 2. Na Fužinah je prišlo do iztirjenja vagona na tovarniškem tiru podjetja KIK. Vagon je bil naložen z razstrelivom. Do hujših posledic k srečni ni prišlo. DGV
TRGOVINA
v.
Tomšičeva 17, Kamnik (v bližini tržnice)
tel. 831-888
vam nudi po ugodnih cenah
kolesa Rog na 4 čeke, Jupol po stari ceni: 25 kg 1.650 SIT, Belton 4 11.960 SIT, suhe oxidne barve - oker, zelena, rdeča, rjava, črna, ugodno cevi za zalivanje vrta, program Gorenja, Candy, cvetlična korita, armature Armal, plastična posoda, porcelan, lepila za les in parket, WC školjke, sekire Krmelj, likalne mize, lestve...
Strokovni nasveti iz sobopleskarske strokel
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Homar dao, trgovina VERIGA se priporočal J
NA-BO.oo
TRGOVINA CASTOR
Kamnik, Ljubljanska 31 tel.: 815-348
Gradbeni in inštalacijski material po ugodnih cenah:
- cement Anhovo
- apno Kresnice
- opeka modularni blok
- opeka Bramac po naročilu
- stiropor
- PVC cevi za odtoke
- notranja vrata - 5% popusta
- armaturne mreže, železo, izolacijski materiali, pohištvene cevi, siporex, lepilo za sipo-rex, lepilo za keramične ploščice, gospodinjski in tehnični plin...
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.
« UOKVIRJANJE
KENDA - Kamnik, Glavni trg 26
tel.: 817-269, 816-109
Če je pomanjkanje časa razlog, da so vaše slike še vedno neuokvirjene, nas pokličite.
DOGOVORILI SE BOMO ZA PREVZEM IN VAM DOSTAVILI OPREMLJENE SLIKE.
»POLOS« -
TRGOVINA S PREMOGOM
Zapoge 40, Vodice tel. 824-096,823-585
vam nudi
- vse vrste premoga (zasavski, trboveljski, zagorski, velenjski, uvoženi češki premog)
- kocke
- oreh
- kosi
- premog, pakiran v vreče
- žagana drva
Naročen material vam dostavimo v najkrajšem času. Možnost plačila s čeki - z odlogom.
Se priporoča - Jernej Jerman!
Trgovina »TOPSI«
Šutna 18, Kamnik tel.: 817-093
redno zaposli prodajalko.
Od kandidatke pričakujemo, da izpolnjuje pogoje po določbah zakona o trgovini.
JANEZ VRECEK
Zgornji Brnik 143 tel. (064) 422-778
Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva.
Izdelujem cisterne za olje, peči na olje in plin
Na zalogi kombinirani bojlerji.
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje
tel.: (064) 421-283, (064) 421-294
Odprto od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.
PONUDBA: KRMILA:
koruza
ječmen
krmilna moka
soja
oves
pšenica
šrot
pesni rezanci
24,00 SIT 19,90 SIT 19.50 SIT 40,00 SIT 27,00 SIT 25,00 SIT 26,00 SIT 25,00 SIT
NSK K-12 BEK 1 TL-PIT
34,90 SIT 29,80 SIT 33,60 SIT 31,90 SIT
moka tip 500 sladkor živinska sol
44,00 SIT 89,00 SIT 25,00 SIT
Na zalogi še:
vitaminski dodatki za živino kletke za kokoši jarkice pred nesnostjo
semena (črna detelja, lucerna, travnik 2, pesa brigadir, jara grašica itd—)
AV SERVIS RTV KONCILIA in TRGOVINA
Kamnik, Vrhpolje 41 (v gasilskem domu) teL- 831-383
Prodaja na obroke:
- TV, vldeorekorderjl, akustika
- SATELITSKE ANTENE
Odprto od 9. do 12 in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
PRODAJALNA
H0BY PROGRAM & INTERSHOP
Perovo 26 (ob kamniški obvoznici) tel., fax: 813-157
Ugodna praznična ponudba:
* piščančki (od miniaturnih do večjih)      že od 30 SIT dalje
* jajčka (od miniaturnih do večjih) že od 20 SIT dalje
* velika izbira velikonočnih košaric in račk že od 120 SIT dalje
HOBY PROGRAM:
- pestra izbira kvalitetnih delovnih pultov, izdelanih po nemških standardih - izredno ugodne cene
- električno orodje Bosch in Iskra - 5% gotovinski popust ali plačilo na 2 obroka.
Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
SERVIS
GOSPODINJSKIH STROJEV
IN HLADILNIH NAPRAV
Žlbert Vinko
Hudo 5/a, tel.: 727-778
POPRAVILO:
- pralnih in pomivalnih strojev
- zamrzovalnih skrinj
- hladilnikov
- električnih in plinskih štedilnikov
- gostinskih hladilnih naprav
- popravilo izolacij hladilnih skrinj
OGLAŠUJTE V KAMNIŠKEM OBČANU PO KONKURENČNIH CENAH!
BOUTIQUE MR. FICKO
Kidričeva 35, Kamnik tel. 554-907, 832-563
Ugodna ponudba modne konfekcije in modnih dodatkov
Odprto od 9. do 13. in od 15.30 do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure
Dobre stvari so lahko tudi poceni!
TRGOVINA KIM
Kamnik, Trg talcev 8
vabi cenjene stranke k ugodnemu nakupu
Poleg klasičnega programa vam po zelo konkurenčnih cenah nudimo:
- oblekice za obhajilo od 8.850 do 10.900 SIT
- suknjiče in hlače za obhajilo in birmo
- maturantske obleke
- svečane ženske obleke, bluze in komplete
- otroške kompletke (jopica in krilo, bermuda hlače in telovnik)
- spomladanske jakne za otroke
- jeans program za otroke in odrasle
- majice s kratkimi rokavi po lanskoletnih cenah.
Trgovina je odprta
NON-STOP NON-STOP NON-STOP NON-STOP od 8.-79. ure
Veselimo se vašega obiska.
OKNA, VRATA, SENČILA
MONTAŽNE STENE, PRENOVA OKEN
po KONKURENČNIH CENAH
1](D^Md takSSJe plačilo
brezplačen prevoz SP za večje nakupe
fM JELOVICA Skofjt Uk% ttfcOM/Hl-241, fazrOM/UMtl j
KRANJ, 064/211-232 LJUBLJANA, tel7fax: 061/1851500 TAJLES TRZIN 061/712-343 METALKA KAMNIK 061/813-326
'gorenjemiD®p[r®(dlap
POOBLAŠČENA PRODAJALNA
AHAČIČ Domžale, SERVIS Prešernova f/a, TRGOVINA  tel. 722-107
POSEBNA PONUDBA TV APARATI GORENJE
EKRAN OD 51 DO 71
5% POPUST
pri gotovinskem nakupu
- pomivalni stroji (20% gotovinski popust) Ugodno tudi pralni stroji, hladilniki in štedilniki - vgradni in samostojeći, sušilci perila...
UGODNI
PLAČILNI POGOJI:
- 5% popust pri plačilu z gotovino -1+5 obrokov brez obresti
- lizing - 25 obrokov.
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
plesni klub
Plesni klub Life
TEN-TEN DOMŽALE
tel. 712-067
ČETRTEK, 10. marec,
GALA MODNA REVIJA
PETEK, 11. marec,
skupina ČUKI
PETEK, 18. marec,
VEČER COUNTRY-jp
nastopa PIDŽI s prijatelji iz Maribora
PETEK, 25. marec,
SANJA DOLEŽAL
10. MARCA 1994	oglasi in zahvale	KAMNIŠKI OBČAN 1 5
		
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
DOMŽALE, LJUBLJANSKA 72
61230 Domžale telefon: 721-372
S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI V KAMNIKU, KOMENDI TER DOMŽALAH, ČRNUČAH, LUKOVICI IN V MORAVČAH
hranilne vloge - tekoči in žiro računi - depoziti - menjalnice - krediti za prebivalstvo
KREDITI NA PODLAGI VARČEVANJA
- Doba varčevanja 6 in 12 mesecev
- Mesečni obrok: najmanj 100 DEM
Na privarčevana sredstva pridobi občan:
- po 6 mesecih 220% kredita po R+12%
- po 12 mesecih 320% kredita po R+13%
HKS ohranja realno vrednost privarčevanih sredstev.
Kredite, vračajo občani v mesečnih obrokih. DELOVNI ČAS:
Kamnik vsak dan od 8-14. ure tel. 831-147 Komenda vsak dan od 7.-14. ure tel. 841-003
OGLASITE SE, PRIČAKUJEMO VAS!
Cenjeni občani!
Vabimo vas v tradicionalno SLAŠČIČARNO »LENČEK«, v KOMENDI, Krekova 10
Na razpolago so Vam slaščice vseh vrst, sladoledi, sadne kupe, kava, alkoholne in brezalkoholne osvežilne pijače.
Obiščite nas ter nam zaupajte Vaše skrite sladke želje, katere Vam bomo skušali izpolniti.
ODPRTO VSAK DAN OD 10. DO 20. URE.
Sprejemamo naročila za pecivo in torte vseh vrst. Telefon: 061/841-291.
SE PRIPOROČAMO
Janez Lenček
slaščičarski in kuharski mojster
Srce bo jokalo v jesen in vso zimo in upalo v novo pomlad (Stanko Janežič)
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas jc zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
MARIJA KERN
Sveščcva mama iz Komende
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in za tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu dekanu Nikolaju Pavlicu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem iz Komende za ganljivo petje. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi!
Žalujoči: vsi njeni
Komenda, Ljubljana, Šmartno na Gorenjskem, februar 1994
Pomlad se na zemljo vrne, pelje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zgane, zame pa pomladi ni.
ZAHVALA
V 78. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat in stric
ANTON ŠTTFTAR
iz Volčjega Potoka
Iskrena hvala vsem, ki ste mu izkazali poslednje spoštovanje, mu darovali cvetje in sveče ter ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zakoncema Kladnik za njuno nesebično pomoč. Hvala tudi sodelavcem tovarne Svilanit, gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem in praporščakom ter govornikom za ganljive besede ob slovesu. Iskrena hvala!
Žalujoči: žena Francka, sin Andrej z družino, brat in sestre z družinami ter drugo sorodstvo
Volčji Potok, marec I994
Tekstilna trgovina
LANEN CVET Moste 74, Komenda
vam po ugodnih cenah nudi:
* metrsko blago za prehodne kostime že od 590 SIT dalje
* nemško viskozo - zadnji modni vzorci
* čisto kitajsko svilo šir. 140 cm po 2.550 SIT
* blago na kilogram
* AKCIJA jerseji - rebričasti in gladki že od 590 SIT dalje
* ženska in moška konfekcija
Obiščite nas in se prepričajte!
Možnost plačila na več čekov.
Odprto od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV KOMEDA
vabi vse svoje člane komendske fare na občni zbor, ki bo v nedeljo, 20. marca, ob 15. uri v prostorih Društva upokojencev Komenda.
[[[Ciiiiiii
Preserje pri Radomljah Kamniška 21 tel.: 727-818
V kolikor imate probleme s
- SKOLIOZO - nepravilno geometrijo hrbtenice,
- BOLEČINAMI V KRIŽU ALI UDIH,
- ALERGIJO,
- BOLEČINAMI SRCA,
- NEPRAVILNO CIRKULACIJO KRVI,
- KRČNIMI ŽILAMI
ali niste čisto prepričani v svoje zdravstveno stanje, vas vabimo k sodelovanju in ponujamo novo smer zdravljenja
smer ALTERNATIVNE MEDICINE
Alternativna medicina ne samo zdravi, temveč tudi utrjuje zdravje z ekološko čistimi metodami. Rezultati zdravljenja v lanskem letu v celoti potrjujejo našo smer.
Informacije in naročila vsak delavnik od 15. ure dalje po tel.: (061) 727-818
Ne pozabite: VAŠE ZDRA VJE JE V NAŠI MOČI!
M0-GY, d.o.o., in de. med. Igor Kuzjakin
Nenadoma nas je v 66. letu življenja zapustila naša draga žena, mama, babica, sestra in teta
JUSTI GOLOB
roj. Zakelsek iz Kamnika, Perovo 10
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za ganljivo petje.
Žalujoči: mož Jaka, sin Miro in hčerka Joži z družinama, brata Jože, Polde ter sestri Kati in Terezika z družinami
Kamnik, februar 1994
ZAHVALA
Ob smrti naše mame, babice, tašče in tete,
EMILIJE PBRC
roj. Vidmar
od katere smo se 1. 3. 1994 poslovili v družinskem krogu na kamniških Žalah, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli ustno ali pisno sožalje, ji darovali cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo vsem tistim zaposlenim Doma upokojencev Kamnik, ki so zanjo več let skrbeli, jo negovali in ji pomagali do zadnjih ur. Vsem še enkrat hvala.
Vsi njeni
RAZVOJ PODEŽELJA
Dodatne dejavnosti na kmetijah v veliki meri lahko pripomorejo k povečanemu prihodku na kmetijah. Ker je celotni trend razvoja podeželja usmerjen k ohranjanju narave, vas vse, ki usmerjate kmetije zlasti v kmečki turizem in dodatne dejavnosti, vabimo na predavanje:
DODATNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH - POUDAREK NA RAZVOJU KMEČKEGA TURIZMA NA KMETIJI
Predavala bo dipl. ing. Milena Kulovec, iz Ministrstva za kmetijstvo - Republiški center za pospeševanje kmetijstva.
Predavanje bo v ČETRTEK, 17. MARCA, OB 15.30 V SKUPŠČINSKI DVORANI OBČINE KAMNIK.
Posebej vabljeni prebivalci Tuhinjske doline, Kamniške Bistrice in Komende, ki ste vključeni v programe celostnega razvoja podeželja.
Kmetijski zavod Ljubljana Svetovalna služba
ELEKTRO SERVIS
Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058
POPRAVILO
- pralnih strojev
- električnih štedilnikov,
- bojlerjev,
- malih gospodinjskih aparatov,
- napeljava In popravilo elektro Inštalacij.
PICERIJA TAURUS
Prešernova 19 Radomlje, tel. 727-281
VABIMO VAS V OBNOVLJENO PICERIJO TAURUS, KJER VAM BOMO POSTREGLI Z RAZNOVRSTNIMI PICAMI, LAZANJO in JEDMI PO NAROČILU
PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN OD 12.-01. URE.
NAROČILA ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE SPREJEMAMO PO TEL.: 727-281!
Spomin na mamo pokopano nam v srcu spi... Umrje mama vse prerano, Četudi sto let doživi.
ZAHVALA
V 90. letu nas je nenadoma zapustila draga mama, babica, prababica, tašča in teta
FRANČIŠKA LUKANEC
roj. Zabavnik iz Most
Najiskreneje se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem Modelit-a za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Še prav posebej se zahvaljujemo gospodu župniku in cerkvenemu zboru. Vsem še enkrat iskrena hvala.
m
Vsi njeni
Marec 1994
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kaćić)
ZAHVALA
mV večnost je odšla naša draga sestra, svakinja in teta
OLGA MIHELIČ
iz Nevelj
Iskreno se zahvaljujemo za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje, sveče in dar za svete maše sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem. ki ste jo pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala gospodu dekanu Nikolaju Pavlicu, župnikom Antonu Fejdigu, Lojzetu Brcctu in Francu Turku za lep cerkveni obred. Prav lepa hvala tudi cerkvenemu pevskemu zboru za občuteno zapete pesmi. Hvala tudi gospe Spruk za poslovilni govor. Hvala zvonarjem in vsem ostalim, ki se boste spominjali.
Vsi njeni
_Nevljc, Kamnik, Mekinje, februar 1994_
t
16
KAMNIŠKI OBČAN
24. FEBRUARJA 1994
NAPREDEK
DOM
V času od 21. do 26. marca organiziramo v
blagovnici Vele
Teden ugodnih prazničnih predvelikonočnih nakupov
Bogata izbira vseh vrst blaga.
V petek, 25. marca, ob 16. uri
bo v dvorani Komunalnega centra velika
modna revija, ki jo bo spremljal priljubljeni ansambel Čuki
V vseh naših trgovinah je že vse pripravljeno za praznične in pomladanske nakupe
po konkurenčnih cenah
V prehrambnih trgovinah:
- akcijske cene velikonočnih dobrot
- velika izbira vsega, kar potrebujete za vrt
V blagovnici Vele:
- velika izbira ženske, moške in otroške konfekcije, obutve in pletenin
- sejem Vse za Vil
- dobro založen diskont
V trgovinah Kurivo, Kovinar in Barve laki
pa lahko kupite vse za spomladanska dela in popravila v hiši in okoli nje.
NAPREDEK, DOBRO IME MED TRGOVCI!
Mere a tor Živilska industrija Kamnik
Džemi in marmelade ETA
Zdravo prehranjevanje postaja že navada. V Eti smo to upoštevali pri razvoju džemov in marmelad..
Zdrave sadeže obdelamo na sodoben način, tako da uporabimo kar najmanjšo možno količino sladkorja. V naših džemih in marmeladah ni konzervansov. Zato so Etini džemi manj kalorični in manj sladki. Imajo prijeten okus po sadju!
Obstojnost džemov in marmelad, ki imajo več sadja, manj sladkorja in so brez konzervansov, je potem, ko kozarec odpremo, krajša. Zato priporočamo, da odprt kozarček hranite v hladilniku. Tako hranjeni džemi in marmelade so obstojni najmanj teden dni. Svetujemo vam, da marmelade in džeme kupujete v taki embalaži, ki je količinsko primerna za vas in vašo družino.
Džemi: brusnični, robidov, malinov
Marmelade: višnjeva, mešana, slivova, marelična
Okus, ki ga spoznate
TRGOVINA MERY ŽENSKO PERILO Šutna 16
VINA MERY MOŠKO PERILO
Samostanska 24
Sporočamo, da smo dobili nove spomladanske modele!
- puloverji od 3.000 SIT dalje — čudovite pižame od 3.000 SIT dalje — velika izbira nogavic, novi modeli spodnjih majic...
TRGOVINA PETRA,
LJUBLJANSKA 21 a, DUPLICA
V MESECU MARCU VAM NUDIMO POSEBNI POPUST ZA MESNE IZDELKE IN
ČOKOLADNE SLADICE, KI JIH BOSTE POTREBOVALI ZA PRIHAJAJOČE PRAZNIKE.
PESTRA IZBIRA PARFUMOV.
ZNIŽANE CENE SPODNJEGA PERILA
Kamniški občan
— Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mejač, oec.
Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Breda Podbrežnik Vuk-mir. Tehnični urednik Bojan Knavs.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/ 92) in mnenja Urada vlade za informiranje (št. 23/231-93 z dne 15. 9. 1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872.
Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO
- Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.
OGLAŠUJTE V KAMNIŠKEM OBČANU