118                                                                Goriška metropolija.
Z velikim veseljem smo takrat — po smrti knezonadškofa Andreja Gollmavra*— sprejeli novico, da pride naš ljubeznivi Alojzij zopet v Gorico kot knez in nadškof, kar se je res zgodilo dne 6. vinotoka 1883. Kolike časti je  tedaj   dosegel  oni  nedolžni deček,
visokega dostojanstva ostal vedno isti krotki in ljubeznivi Alojzij. Vsakogar je sprejel, vsakomur je v roko segel, za vsakogar je imel prijazno besedo. Bil je dober oče svojim vernikom. Ljubezni ni mogel nikoli zatajiti, tudi ko je po dolžnosti kazni nareko-
katerega je pokojni nadškof Franc Lušin pri birmi poljubil! Bil je sedaj knez in nadškof; sv. oče papež ga je imenoval rimskega grofa in domačega prelata; presvetli cesar mu je podelil najvišjo čast tajnega svetovalca. Toda Alojzij Zorn je tudi na vrhuncu
val.   S solzami   v očeh  je   odslovil ukorje-nega sina.
Njegova vljudnost pa ni bila priučena, ampak je izvirala naravno iz iskrene ponižnosti. Prepričal je namreč samega sebe, da je on najnevrednejši služabnik Kristusov,

Dr. Alojzij Zorn.
Fot. An t Je r kič.