PROLETAREC JE DKAVSKI L I S T ZA MISLECE ČITATELJE ST. — NO. I ««4. PROLETAREC Official Organ Yugo»lav Federation, S. P. - . - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zvez« • GLASILO PROSVETNE MATICE J« Ji* MN«. »SS 4. 1907. at Ms ts*i slttM al CMsa«s. Ml . nm mm AM al Cm*m« sf lirat y if/« CHICAGO. ^LL., 2. AVGUSTA (August 2), 1930. P.MUk.4 W..WIy »t 2101 S«. UvaiaU A™. ... LETO—VOL. XXXIV. Angleška politika NAPADI NA ZAKON 0 MEZDAH IN DELAVNIKU v Azi|i v zelo lljll { f težkem položaju VLADA V TOKIU ZAHTEVA, DA SE ANGLEŠKA NADVLADA NAD KITAJSKO UMAKNE. -POSESTI VELIKE BRITANIJE V NEVARNOSTI VSLED PREŽE TREH VELESIL Mogočna, ponosna Velika Britanija, ki ni bila vajena požirati provokacij, je prišla v položaj. v katerem mora prenesti marsikaj, ker si ne upa v vojno. Japonski militariati to situacijo dobro izrabljajo. Uverje-ni >o, da je sreča na njihovi strani. Boj za nadvlado Dolgo dobo je imela gospo-4 ar« k o nadvlado nad Kitajsko mogočna Velika Britanija. Bila je gospodarica morja in je lahko ukazovala tudi naglo napredujoči Japonski. Angleški kapitalizem je kontroliral kitaj ka pristanišča in imel v njih svoje posebne predele, v katerih so imeli domačini Kitajci in kitajska vlada le "posvetovalen glas". V upravi so odloče-ali Angleži in deloma zastop- j To se ni zgodilo Zgodilo njki drugih imperialističnih sil. < ^ je da ^ Ja>ponci 2 orožjem K,taJ- napadli njenega poslanika na Kitajskem, da pretepajo Angle-Ogrooin« investicije d« pred KiUjci slačijo Investicije angleškega kapi- in P^^kujejo žepe, da so alizma na Kitajskem segajo v "»P*™ angleške ladje. požiga- totine milijonov dolarjev. So!11?1*1*«* P0^' in ^^ mnogo večje kot pa investicije Jflc 2 blokado angleške ameriškega kapitalizma. lWkonces|je (naselbine) TienUin. Jeionei so insuitirali ui še in Anglija v kleščah Ko so v Tokiu ugotovili, da Anglija ne bo v stanju pričeti z vojno proti Japonski, »o začeli z invazijo v vzhodno Kitajsko. V tej nenapovedani vojni je Japonska osvojila ie tretjino Kitajske, v kateri so vsa njena pristaniška mesta, glavne plov-bne reke in industrijska središča. Japonski imperializem si je torej osvojil že ves najvažnejši del ogromne Kitajske in še trga od nje kos za kosom. Angliji io ni všeč. Upala je, da ako bodo Kitajci v svoji o-brambi dovolj dolgo vzdržali, se bo Japonska izčrpala, zaiel jo bo finančni krah in na Kitajskem postane spet vse tako kot je bilo. Neuresničeni upi Sodelovanje boljše kot neopravičene graje in kritike Proletarec ne more, niti ne skuša uggjati vsem, ki ga čitajo. Ako bi si prizadevali vsem ustreči, bi ne zadovoljili nikogar. Vrh tega bi takega lista niti ne bilo vredno čitati. Proletarec izhaja, da služi določenim name-nem in v tem smislu je urejevan. Ta ali ont morda želi, da bi priobčeval le njegova mnenja in drugo gradivo po njegovem okusu, cenzuriral pa protivna mnenja. Dogaja se, da skuša kdo grajati urednika, ker je priobčil kaj takega kar njemu ni všeč, ali pa ker se noče ravnati po njegovih kapneoh. Ako se mu popolnoma zameri radi njih/ ga c£lo obdrži "pomanikanja hrbtenice". Proletarec je list borbe za socialistična načela. Droti zavaianiu in za liudske koristi V te namene so aa ur^ievali nreiŠnii uredniki in urejuje gc se-rln n:i v<*č kot oolovico Proletnrčpv^ dob«* Prihodnja konvencija Progresivnih Slovenk V Cievelandu je bila februarja 1934 ustanovljena organizacija "Progresivne Slovenke Amerike". Dne 18. sept. t. 1. bo imela v SND na St. Clairju svojo prvo konvencijo. Društev (ali krožkov) ima šest. Izmed teh štiri v Cievelandu in dva v Peni. Predsednica PSA je Frances Candon, tajnica Mary Dum in blagajničarka Ana Zaic. Njeno glasilo j« "Enakopravnost" in urednica za gradivo PSA pa Mary ivanush. BOJ ZA RAZVELJAVLJENJE MINIMUMA, KI DOLOČA 25 "UŠIVIH CENTOV" NA URO JOHN L. LEVVIS DENAR V DEMOKRATSKO STRANKO SLABO INVESTIRAL. — DELAVCI OD KAPITALISTIČNIH STRANK NE MOREJO PRIČAKOVATI NIČ DOBREGA Pod pritiskom krize je zvezni kongres v prejšnjem zasedanju sprejel zakon, ki določa maksimalni delavnik in minimalno mezdo. Delavnik je 44 or na teden in v nekaterih obratih je dovoljen daljši, posebno v sezon .k i h delih. Minimalna plača je 25c uro. Ko je prišla pred kon-! ki so ^i iskale koristi na •kem. PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETI Priprave za dan SNPJ La Salle, III. — Ze dolgo ni bilo v naši naselbini toliko živahnosti, kot zdaj. Pečamo se iamr «< pripravami za dan 7NPJ. ali bolj pravilno, kar za ri ;:a.)oredne dneve SNPJ, ki joda 2., 3. in 4. sept. Igrale' V{ nred"j~ jodo sestre Bergant iz Lisbona,! . prv )., imeli bomo nič koliko raz-igro- J« mn°V P<*l«nci histe-n:h tekem m iger, glavna go- ™no »Mprotovill in obstruirali , »omika boata V. Cainkar in M. "J<;n «Pre>em. Izkoriščevalci j C. Krueger. vnanji go^je dobe fpreplavili Wash-v soboto 2. sept. večerjo brez- ln*ton 8 l),oho telegramov, v I plačno, vmes se bodo vršile seje katenh ubirali kongresnike itd. ^ |in senatorje, da naj predlogo V USaliu bo torej omenjene por*zij°' **> prejeta, dni velika reč. če le utegnete, ne bo P^t^m drugega kakor pridite k nam tudi vi. — član. Slavje 35-letnice SNPJ v Johnstownu ne bo škodo. škodo komu? Milijone prizadetih Zakon o mezdah in dolgosti >triia železnice uromet na re-i" - "»uiur.u .n ~ ,n-,jone fttdi 90 56 zanjo kahru^ ^di Američane in po- ^ ^boljšali. -UiAAnrirrrv 4I| M n^ nii - ^P*1* ameriško VOj- P C godba S Japomko, ki SO jo Bethlohom Steel korporacija Toda ko je dva dni po porodu je plačala od leta 1937 zdaj čula o nevarnosti, ki preti nji in prve dividende. Njen čisti do- njenemu možu. je šla z njim in biček je znašal v drugem če- novorojenčkom nemudoma pre-trtletju tega leta blizu 4 mili-j ko gorovja in utekla v Grčijo. John»town, Pa. — V nedeljo d?la\;iika je bil končno spre 6. avgusta priredi na Hrvatski Jet z "»daljnimi izjemnimi do-farmi Conemaugh Valley fede-|loči)ami' vendar pa je pripo-racija društev SNPJ slavje 35- m°£el milijonom delavcem do letnice SNPJ, na katerem bodo;^sjšanja delavnika in povi- ln velesile so gospodarile nad kitajskimi carinarnicami, imele in imajo še v kitajskih metih svoje čete in svoje vojne ladje v kitajskih pristaniščih in v kitajskih plovbnih rekah. Kitajska sodišča niso imela pravico soditi Evropejcev, Američanov in Japoncev, tudi če so izvršili nad kitajskimi državljani še tak zločin. Evropske velesile. Zed. države in Japonska so imele, in imajo še na Kitajskem za svoje državljane svoja sodišča. 14Nov položaj" v Aziji laponska se je po svetovni v Washfngtonu v vsakem slučaju oproščenja in plačali odškodnino za ladjo. Kajti namen japonfke«ga imperializma je izriniti najprvo Anglijo. Z drugimi bo potem lahko. Nikdar prej ne bi Anglija prenesla takih talite v in provokacij. Navalila bi na prizadeto deželo z vso svojo vojno silo. Tako pa se je prvič v moderni zgodovini pripetilo, da si upa država nebelopoltnih ljudi izzivati najmogočnejšo velesilo belih ljudi in uspeva v tej igri. "Azija Azijatom" Kitajci, ki so doslej teden razveljavile. je za obe deželi važnega trgovskega in političnega značaja. Ameriški uvoz na Japonsko je bil lani $239,000,000. dečim je v istem letu prodala Japonska tej deželi za okrog «127,000,000 raznega blaga, največ sirove svile. Največji japonski izvoz v Zed. države je bi' leta 1929. v vrednosti $431,-000,000. Japonska smatra a-meriiko odpoved pogodbe za nc prijateljsko dejanje. V Wisconsinu uveljavljajo zakon za reguliranje stavk in unij s pomočjo sodišč. Državni odbor za "delavske" zadeve je odločil, da sme pred tovarno Mussolinija najbolj togoti, ker je kralj Zog spravil iz alban-ake državne blajpjn* na varno par milijonov drtlarjev; velik |;?«dba in petje del tega denarja je Albaniji po- *v**? Milwaukeeju piketirati sa kako v japonskih uradih slačijo ........— Kriza v relifni situaciji V Illinoisu je vsled odslovitev in drugih omejitev v podpiranju bednih tolikšna, da je govemer Horner pozval v svoj urad me-mdajne uradnike na tajno posvetovanje. Ako se bi moglo kongresni ke kaznovati z bedo. v kakršni žive relifniki, da bi bili v nji vsaj en mesec, ne bi Frank Česen se preselil v Cleveland Frank Tesen, ki je že precej let deloval v Detroitu. bodisi na kulturnem kot na drugih po- in jo nadomestila s svojo. Najprvo je vzela Mandžurijo in razveljavila v nji vse privilegije sovjetske Hujije. Ako bi takrat evropske velesile in Zed. držaje hotele stopiti japonskemu imperializmu na prste, bi mu lahko iztrgale Mandžurijo morda brez vojne, ampak se je liga narodov zadovoljila le s preiskavo in dognala, da je Japonska Mandžurijo res vzela Kitajski ter jo proglasila za 'Samostojno državo". Med tem m je Japonska zgradila v Mandžuriji vojno industrijo in po-s ala tja velik del svoje armade za eventualen spopad s sovjetska Unijo. V istem času se je v lOvropi oborožila Nemčija do zob in organizirala "proti-ko-munistično zvtzo", v kateri so t~i "lačne" velesile: Nemčija. Italija in Japonska, ter nekaj m lih držav. Amrlele in Angležinje v avrho "preiskav", toda v resnici z namenom, da Angleže ponižajo v očeh Kitajcev in jim kažejo, da bo v bodoče Tokio, ne pa London glavni gospodar njihove dežele. Na pobudo japonske vlade so japonski propagandisti na Kitajskem organizirali demonstracije domačinov proti Angliji. Sovraštvo Kitajcev, ki je bilo doslej usmerjeno proti Japoncem, obračajo propagandi- (Nadaljevanje na 5. strani.) samo 15 stavkarjev. Unija CIO se je proti temu ukazu pritožila na zvezno sodišče, toda je bila zavrnjena. Novi wisconsinski zakon za oviranje unij je eden najreakcionarnejših. kar je bilo sprejetih v času sedanje krize proti delavstvu. Bivii kralj Zog in njegova žena potujeta po Evropi v družbi treh sester bivše kraljice in iščeta stalno bivališče. Ko je Italija udrla v Albanijo, je mislila. da bo kraljevi dvojici pre- Ijih, se je preselil v Cleveland, > bilo treba nič tajnih posveto- kjer je žive, predno 8e j€ na8U. van j. ker bi nehali -varčevati" nj, v rnetropoii avtne industrije. na stroške najrevnejšega dela y cievelandu obratuje z druii-! v južnih driavah. Ko Za nadaljne omejitve Nekateri izkoriščevalci na I jugu so po sprejemu tega *ako-| na zapr i svoje delavnice, češ, da jim je nova postava zvišala obratne jtroSke in s tem onemo-' gočila uspešno konkurirati. (Mnogi bogati "patrioti" so namreč v prešlih desetletjih preselili svoje tovarne na jug, kj®r so delavci cenejši in unije prepovedane. Zato je omenjana postava prizadela najbolj izko- ameriškega ljudstva. Delavci WPA v Itlinomi. ki so bili v stavki, so dobili sporočilo, da so njihove službe raz* velja vi jene. Ce jih spet hočejo, morajo vlomiti nove aplikacije. Ia Nemčije se je izselilo od kar so naciji na krmilu 400.000 Židov, 400.000 drugih pa čaka priložnosti za odhod. V Franciji je še zmerom 150,000 beguncev iz Španije. proti nji tolikšen pritisk, da sta bila imenovana v zbornici poslancev in v senatu posebna odseka, ki naj zaslišujeta interesi ranče in nato predlagata potrebne spremembe. Večina predlaganih "amendmentov" in sprememb je bilo takih, da če se jih bi sprejelo, bi postala postava o mezdah in delovnih u-rah za izkoriščano maso brez vrednosti. Lewis pred odsekom Pred kongresnim odsekom je bil tudi načelnik CIO John L. Lewis, ki je ozmerjal vse nasprotnike omenjene postave, posebno še podpredsednika Ze-dinjenih držav J. N. Garnerja iz Texasa. Dejal je, da si bo dela vstvo zapomnilo vse tiste, ki so toliko požrešni, da jim ne privoščijo niti "25 ušivih centov na uro". Kapitalistično časopisje je zavpilo proti njemu, ker je govoril o podpredsedniku Garnerju "skrajno in nedopustno žaljivo", ni pa hotelo po-vdarjati pravega vzroka, radi katerega je Lewis izustil svojo ostro kritiko. '1 | Slaka investicija Unije CIO, med njimi posebno premogarska, so potrošili v par volitnih kampanjah v agitaciji za Roosevelta. in s tem za Garnerja ter večino ostalih kandidatov demokratske stranke precej nad milijon dolarjev. 7m.ig.Vi so. toia ta stranka, od kater? so toliko upali, je posebno v sedanjem zasedanju '•or.rrrci pokazala toPko hlapčevske udanosti izkoriščevalne-mu sloju, da je več ne bi mogla. Vrh tega je skrajno reakcionarna. Nesmiselno je za delavce trošiti stotisočake za tako stranko in njene kandidate, po izvolitvi pa spet trošiti nadaljne tisočake za "lobiste". ki okrog kongresnikov moledujejo, naj za božjo voljo glasujejo za to no delikatesno trgovino na 7751 kongre*niki takrat vrnili, | ali ono delavstvu koristno pred- E. 185th St. prečila beg, posebno ker je bila Francija jih bo uposlila pn raz-kraljlca na porodni postelji, nih vojaških delih. Homatije v Jugoslaviji Prejšnji premier in diktator dr. Milan Stojadinovič je zdaj brez stranke. Iz tiste, katero je ustanovil, je bil nedavno izključen in z njim vred mnogo drugih srbskih politikov. Stojadinovič je bil do padca svojeija kabineta tudi predsednik stranke. ki jo je ustanovil in vodil. Dr. Korošec je ostal v nji. t Velesila strokovno organiziranega delavstva Dve zelo priredbi V nedeljo 20. avgusta bo v Strabami piknik kluba it. 118 JSZ in konferenčr.o organizacija Prcsvetne matico sa sapad-r~ Pcrnsy Ivani jo. Into nedeljo bo v Cievelandu konferenca klubov JSZ in dru-»tov Prosvetno matice. Prično se ob 9. dop. v Slov. nar. domu. Ni je jačje velesile kot je strokovna zveza «icer utrpela mednarodno organizirano de- tudi velike izgube, ki ji pa šte-lavstvo, samo če bi moglo nasto vilo članov niso znižale. Izgubi-pati složno in uveljavljati svoj la je iz »vojih vrst sijajno unij-program z edinstveno svetovno j k> gibanje na češkem, ki . je akcijo. moialo prenehati vsled bajone- Na primer, mednarodna zve- tov Hitlerjeve vojske. V Gdan-za strokovnih unij, ki je imela skem in v Memelu so unije prv meseca julija konferenco v Cu- vzeli naciji enako kakor v Nem-rihu, je sama na sebi velesila, čiji. Pristopila pa je v intema-Nad osemnajst milijonov delav-. cionalo med tem mehiška zve-Icev je organiziranih v nji. Vka. Zatrjuje, da bo napredovala zdaj, ko je avtonomna. Delovala bo v unijah, sodelovala v boju za demokracijo, njen glavni boj pa je namenjen pri stažem fašizma med ameri&ki mi Italijani in proti Mussolini-jevi diktaturi. Navzoči Frank Alesh, D. J. Lotrloh, Frank Zaitz, Anton Garden. Justin Zajec, Rok Bo-Miiik, Vinko bouniškar, Ange- a Zaitz, Louis B?niger, Jcj-cph )>a*ler in tajnik Chas. Po^ore- ec. V eni prejšnjih Številk tega za ohranitev demokracije in jo lista smo objavili nekaj beležk ščitijo. Vsa Finska je proti jam-o napredovanju socialističnega stvu njene nevtralnosti in samo-gibanja v vseh demokratičnih stojnosti od strani Rusije, dasi deželah v Evropi in volilnih živi z vlado v Moskvi v pirija-zmagah. Nazadujejo le tam, teljakih odno&ajih. Težko pa je kjer ga d uši teror in politična dobiti koga na Finskem, ki bi diktatura. Na primer na Mad- želel, da pride njegova deieda žarskem, kjer so socialisti pri nazaj pod Rusijo, kakor je bila zadnjih volitvah izgubili nekaj <*o konca vojne. Enako so vse mandatov, fašisti pa dobili na finske demokratične stranke stroške reakcionarne vladne proti hitlerizmu in njegovemu publikacije in druge ustanove, ki so jih jim zgradili iskreni stranke nekaj novih. Fašiste na pohlepu po prfrodnih bogastvih ljudje trudoma in z gmotnimi žrtvami skozi desetletja. Tam, Madtarekem podpira Nemčija Finske/ Socialisti in druž na kjer bi morale biti trdnjave, so vsled 'pete kolone" raavelm** Rooseveltov new deal uničuje "peta kolona", zapopadena v reakciji ki krvnari demokratsko atranko. Komunisti v socialistični stranki so bili ?4peta kolona", enako trockisti in pa tisti "militanti", ki so izginili iz nje ko kafra, čim je "peta kolona" izvršila svoj namen. Naravno, da so ti mogočni razdiralni vplivi "pete kolone" posegli s težkimi udarci tudi v naš pokret, ki ga imamo pod okriljem JSZ. Nasedel ji je marsikdo, ki ni mislil hudega, a so •e mu bombastična gesla in "argumenti" ter insulti "pete kolone" proti nam dopadli toliko, da je kazal pretilno s prstom na one, ki so ostali zvesti svojemu pokretu in delali zanj. "Peta kolona" je divjala tudi v SNPJ, posebno na njenih konvencijah in njen cilj v vsakem slučaju je bil uničiti socialistična delo, socialistično ideologijo in vero v poštenje "Peta kelona" je imela med nami zaveznike celo med onimi, ki so smatrali da z njo vred delajo dobro. Tudi danes buta "peta kolona" ob nas a vsemi svojimi odkritimi in za vratni mi močmi. Ker smo vojne s njo navajeni, se je ne bojimo ne v eni ne v drugi obliki, kajti pod vsako maako jo bomo spoznali za to kar je in jo predstavili za tako ljudem ter jo porazili. moralno in z denarjem, sociaJi- Finskem pravflo Berlinu in Moste pa zatira vlada s svojimi! *k vi, da so povsem zadovoljni diktatorskimi odredbami in fa- s svojo deželo in ne tele ume- Brezposelni ljudje, dolarji, tovarne in farme I Brezposelnost je v moderni družbi najtežja socialna bolezen; njene posledice prehajajo več ali manj v eni ali drugi obliki na vse druge sloje. ( Za brezposelnost v Zed. državah ni niHakega tehtnega vzroka. Vzlic temu je nad deset milijonov delavcev brez zaslužka. Vsl>ed njihove odslovitve je tisoče tovarn povsem prenehalo obratovati, ali pa zaposlujejo znatno m«nj ljudi. Stotine milijonov dolarjev leži brezposelnih v bankah, ki v tem položaju ne donašajo nikomur kaj prida obresti. Farmarji morajo Obdelovati manj polja ln omejevati živinorejo, sadjerejo itd., ker ne morejo prodati vsega, kar jim nudi dobra letina, Trgovine so izgubile na prometu, ker odjemalci ne zaslužijo niti z daleč zadosti, da bi si nakupili toliko kot potrebujejo za dostojno preživljanje, za komfort in zabavo. Tako je brezposelnost učinkovala kakor kamen, ki ga vržeš v vodo. Najprvo napravi majhen val v krogu, in potem se širijo krog za krogom, vsi pa so nastali zaradi prvega. Brezposelnost v Zed. državah ne bi bita nikak problem, te bi bila naša ekonomska uredba taka, da bi temeljila na po* trebah prebivalstva. Ker pa funkcionira zgolj radi profita, trpi posledice milijone ljudi, ki bi radi delali magari vsak dan, pa morajo ginevati v brezdelju in čakati milosČinsikh del. Ae celo ta so jim očitana, kakor da so oni kaj hudega zakrivili, ne pa družba, ki ne zna niti z daleč uporabiti bogastev, ki so stvarstvo vseh ljudi in bi lahko vsem enako koristila. šisti, ki bi radi uvedli nacijako tavanja in protektiranja od ni-diktaturo. 1 kogar, pač pa, da jih oboji pu- Na drugi strani vidimo, da so ** v n"™ m * "Jimi žive prija-socialiati nA Finskem pri zad- teljsko ter svobodno trgujejo njih volitvah napredovali in fa- k<>t dosedaj. Finska izvaža po-žisti pa nazadovali. Izgubili so *ebn° veliko lesa (v vrednosti v primeri s prejšnjimi volitvami *60 milijonov dolarjev na \e-50% glasov in 7 mandatov (prej to), dalje mesnin, ma»la in sira, so jih imeli 14), dasi tudi faši- rib, rude itd. Ako bi mogli do-ste na Finskem podpira tretji -biti nmcU i kontrolo nad Finsko, raj h z denarjem in propagan di te vire porabili v korist Nem-j je 0jL) enem pj h j jz Finske la- hko zaprli sovjetski Rusiji pot na Baltiško morje in ob enem ogrotali sovjetske meje tudi s finske strani, Rusija ima torej vzrok, da se interesi ra, kaj kani s Finsko Hitler in je jasno, da bi ga hotela prehiteti s svojo invazijo, To je edini strah, ki preveva Fince, kajti inače se njihova dežela v demokraciji sijajno raavija in ljudstvo svoje probleme mirno in svobodno rešuje. do. Socialisti ao najjaČja stranka na Finskem. V novi zbornici imajo 83 poslancev. Ker nimajo večine, so v vladi zastopani skupno z agratrci, ki imaijo 58 sedežev. Vseh poadancev je 200. Izmed teh jih ima socialistična-kmečka koalicija 149. V slučaju vojne med Rusijo in Nemčijo bi imela Finska za obe deželi ogromno strategično važnost. Finska ae boji nap*da z obeh strani. Stranke večine so Nazadovanje nemškega filma S prihodom Hitlerja na krmilo Nemčije ae je diktatura polagoma vrgla tudi na filmsko industrijo. Režisarji so morali postati izvrševalci navodil mi nistra propaganda. Kadar kak film šefu propagande in "nem ške čiste kulture" ni bil všeč •o ga morali kritiki v listih sme šiti in raztrgati. Nihče pa nI smel ieražati kaj v obrambo ta kega filma. Zelo so se režiserji ki so bili umetniki v svojem po sin, izselili, ali pa ae umaknili Vrh tega so bili vrženi H služb v filmski industriji razni tehni čni vešč&ki m režiserji iidov skega ali pa le nekaj procentov židovskega pokolenja. Nad nemškim filmom mora zavladati 'čista arijska kri". Posledica je bila nazadovanje, kajti masi novi filmi niso bili všeč, pa tudi manj je bilo prirejenih na leto, kakor prej. Na primer leta 1931 je bilo v Nemčiji izdelanih 140 velikih filmskih i,ger, poslednja leta pa je padla produkcija pod ato filmov. V Nemčiji (vključivši Avstrijo in Češko) je ogrog 7,000 kino-gledišč z nad 3 milijone sedežev. V njih se predvaja mnogo a-meriških filmov in bi se jih še veliko več, če bi nemdka cenzura ne zavrgla vsakega tujeftta filma, v katerem so med igralci tudi 2kije, ali pa če se ji zdi, da ni v skladu s kulturo, kakor si jo tolmačijo naciji. Poleg a-meriških so v tretjem rajhu na drugem mestu francoski filmi. Oiffrt&it Jo*ko Ovtii, Frank Jdovich h Mary Oven. Za predsednika seje izvoljen ank Alesh. Zapisnik prejšnje seje »pre-et. Dopisi. — Tajnik prečita pi-mo s. Klarich« iz UeUroita. v k ttc rum mi ni, da razmere v rid agitacije za razširjenje roletarca zdaj niso ugodne. Nato tajnik prečita pismo kluba it. 27 iz Clevelanda, in j)ismo klu'ba JSZ v Strabanu. kl sta ga pi*a'8,-774 na leto. Iz Jugoslavije sme priti na leto ne več kot 846 priseljencev, poleg onih, ki smejo priti izven kvote (sorodniki itd.). Verjetno je, da se je v Jugoslavijo vmMo v sedanji krizi za stalno več Jugoslovanov, kot pa se jih je priselilo. Kvota za Italijo znata 5,902 na leto, za Nemčijo 25,957, za Anglijo In Irsko 65,721, kvota bivše čehoslovaške republike pa je znašala 2,874 na leto. Iz Rumunije sme priti vsako leto ne več kot S77 priseltjencev. Zakon, ki je stopil v veljavo leta 1924, določa kvote n« podlagi števila priseljencev, ki so bili v Zed. dr- žavah leta 1890. Dva odstotka na podlagi števila iz omenjenega leta se jih sme naseliti vsako leto. Ako bi se vzelo za podlago določanja kvot število priseljencev, ki so bili v Zed. državah leta 1910, bi bila kvota za Jugoslavijo, Rumusiijo, Bolgarijo in druge "zaostale" dežele veliko višja. Ravno to pa so hoteli kongresniki preprečiti in v ta namen ao vzeli za bazo leto 1890, ko je bilo v tej deželi še rkzmerom«a ma!o priseljencev iz "zanikrnih" dežel; tako po sprejete kvote bile v prilog Nemčiji, Angliji, Irski, Švedski in drugim kulturno in gospodarsko visoko razvitim deželam. Zakon ima torej namen s temi kvotami držati stran priseljence "manjvrednih" narodov in izboiljlavati ameriško raso z arije!. V sedanji proti-židovski gonji v Nemčiji pa imajo ameriški konzuli v Nemčiji nalogo izdajati priseljeni-Ake vire preganjanim Židom, proti čemur je v Zed. državah veliko opozicije. Lani je bilo dopuščenih v Nem- j stališča kako ojačati naš počijo 11 francoskih, leto prej pa samo trije. Ameriških pa pro-šlo leto 38, predprošlo pa 30. Oficielna propaganda se trudi, da bi ljudstvo ne posečalo predstave tujih filmov, pa nima uspeha. Ljudstvo jih zahteva, ker jih je bilo navajeno in so mu bolj všeč kakor sedanji domači. Sprememba v dveh cleve-landskih uredništvih Frank J, Turek, ki je urejeval "Glas SDZ", je dobil službo v uredništvu ^Ameriške Domovine", v katerem je nastala vr- Božičnik umalkne pvoj predlog. kret bo koristil, a še več pa ako se v tak namen vrši prihodnje leto. Angela Zaitz pravi, da je priporočala odložitev že pred par meseci in še srna tra, da bo to za JS£ najboljša. Sledi glasovanje. Za Pogorel-čev predlog, da se zboT odloži, glasuje šest navzečih in eden proti. Rok Božičnik priporoča, da naj tudi čas odločile zdaj in predlaga 4. julija. K predlogu govore Justin Zajec ln dnusri, ki so mnenja, da se naj določitev časa prepusti eni ipoznejših sej. govalka že zbrala. Vstopnina prosta. Zadnjo nedeljo v novembru pa bomo imeli jesenski koncert z lepim programom. Kdor ima veselje do petja, posluh in glas. je uljudno vabljen, da se Savi pridruži čimprej mogoče. Savani, ne pozabite na vajo v torek, zadnjo nedeljo pa vsi v Clarendon Hills h Kobalu na Savin izlet. — Tajnik. Protiltnčartki zakon v zveznem kongresu nima sreče. V vsakem zasedanju je iporaien. Tudi v sedanjem zasedanju so m vrgli v koš. Tole mi ne gre v glavo? zel zaradi smrti L. J. Pirca. Za urednika "Glasa SDZ" je glavni odbor najel Louisa Rozmana. Tekstilna ena najvažnejših industrij Tekstilna industrija se po pravici prišteva k glavnim na svetu. Delavci v nji so v nekaterih deiželah dobro organizirani (v Zed. državah še ne). Meseca julija to leto se je vriil v Stoek-holmu na Švedskem kongres internacionale tekstilnih delavcev, katerega se je udeležilo 72 delegatov Iz vseh krajev po svetu, kjer so tekstilna središča. Tisk m literatura, — Pogorelcc poroča, da je apel za poja-čanje agitacije v prid Proletarca dobil dober odziv. Zartz govori o splošnem položaju, kot o izrabljanju spora v Collinwoodu proti našemu pokretu v prid "Napreja", dalje o sporu, ki je nastal vsled neke statistike o slovenskih podpornih organizacijah v Prosveti, in tudi ta slučaj re po deželi uporablja za namigavanja kot da socialisti hočejo oblatita ali o-malovaževati druge organhta-cije. Dalje pravi, da se v Clevelandu neguje trditev, da ao socialisti v Chicagu nasprotni čemu ae toliko ljudi rajše laže kakor govori resnico? Zakaj je ndhvaležaost št zmerom "plačilo sveta"? In čemu je še zmerom toliko ljudi, ki skušajo svojim bližnjim, ki so jim bili dobri, zagreniti življenje na vse mogoče načine. — Janko Radovedo. - s . - PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH FRANK ZAITZ (Nadaljevanje.) Zagreb je lepo, moderno mesto. Ob postanku Jugoslavije je bi'o najlepše in največje v državi. Pred vojno je bil Beograd po prebivalstvu sicer večji, a med vojno zelo zredčen. Sovražne armade so ga z bombardiranjem veliko porušile. Prebivalstvo se je začelo vanj vračati šele ob odhodu avstro-ogr-- k»h in nemških čet. Zagreb ni imel teh neprilik. Po vojni je /a 'cl naglo rasti, toda Beograd ga je v nekaj letih došel in mu vzel prvenstvo. Prva leta jugoslovanske države je bil Zagreb trgovski in finančni centrum mlade drža- Jugoslavijo na obisk in ob enem na koncertno turo. Že na Jesenicah so jih čakali predstavniki Hrvatske pevske zveze iz Zagreba in odboru "Zore" ponujali v »prejem pogodbo, s katero se bi obvezala, da bo pela samo v hrvatskih mestih, izpusti pa koncertne nastope po Sr-Njegovi otroci se smatrajo za N* VjM?h koncertih bi pela Hrvate, kar je naravno. Celoj ««mo ,n er«*©v ve mesto nego je bHo prej in ga I>udi zgradili. Ko sva hodila po mestu, me ie Angela opozorila na "prosja-ke". Bilo jih je mnogo. Vsakdo je imel ob pasu zaklenjeno ko pisali vsi hrvatski listi v Ameriki. Na turi po Jugoslaviji je nekaj "Zorašev" hotelo, da gredo peti tudi v Beograd. Vlada, ki jim je gmotno pomagala, pa je želela, da naj svojo turo po Hr- štreno pušico. z odprtino, skozi vatskam ne izrabljajo za nete-katero so ljudje spuščali daro-inie hrvatskega "separatizma", e ^Se dane." so" bankiTv^Zagre- V?N» »^šici je napis "so-| "nasp^ten ^instvu Ju " . fo« »vile (Mhnp "?nri>" bi mi velike in večje kot so bile, toda finančni centrum Jugoslavije je zdaj Beograd. Za to je poskrbela vlada. Hrvatje so ponosni na svoj Zagreb, veliko bolj ponosni, kot pa Slovenci na Ljubljano. Ljubljana je bila do konca vojne le glavno mesto male kranjske deželice in kulturno središče Slovencev, dočim je bil Zagreb glavno mesto Hrvatske kraljevine, mesto univerze, velikih trgovin in obratov, velikih bank in glavno mesto vsega hrvatskega naroda. Oglašajo ga za enega najlepših mest v Evropi. Že ko prideš iz glavnega kolodvora, napravi Zagreb na tujca prijeten vtis. Pred seboj vidiš prostran trg, široke, čiste ulice, cvetlične nasade in modeme zgradbe, med katerimi te ponosno pozdravlja hotel Es(>laria-de. Kdor utegne, mu nudi Za- clu na zaščita "Kako gre ta stvar?" »va vpraševala. Ne vem ali je res tako ali ne, a pojasnili so nama. da ko berač dovrši svoj šiht, gre * pušico v urad socialne zaščite, kjer jo odklenejo in preštejejo vanjo zmetani drobiž. Od tega dajo njemu 90 odstotkov, ostalih 10 pridrže v korist drugih ki so potrebni "socialne zaščite" . Tudi v ameriških velemestih dele berači, ki prosjačijo po ulicah, nabrani denar z drugimi. Pravijo, da so najboljše organizirani v New Yorku. Svojemu uradu plačujejo za cijo" precejšen del tega kar naberejo. Župan LaGuardia je pred nekaj meseci naročil policiji, da naj to "raketirstvo" z nevvyorških ulic Čimprej iztrebi. Po končanem šetanju je šla greb obilo zanimivosti. Prebi-;že?ia nakupiti nekaj stvari, jaz valcev ima okrog 190,000. ali 100,000 več kot pred vojno. Par ljudi mi je zatrjevalo, da goslavije". Odbor "Zore" je bil torej "v kaši" že tam, ko pa so se vrnili, ga je večina izključila, namreč predsednika in druge ki so bili obdolženi paktira-nja "s krvavim beogradsikm režimom". Denarja tej ^krvavi vladi" niso vrnili ne eni ne drugi. V Beogradu sta bila tajnik in predsednik "Zore" in njuni tovariši sprejeti pri ministrih in prirejen jim je bil banket. Ta "veličasten sprejem" jim je iz-posloval bivši jugoslovanski konzul v Chicagu, Gjuro Kolom batov ič, ki je nekaj let uganjal svojo notorično politiko med Jugoslovani v Illinoisu in Protek- j drugje in bil končno odpoklican. Mlade člane -Zore", ki so bili rojeni večinoma v Ameriki, so po Hrvatskem strašili, da jih bo jugovlovanska vlada utakni-la v vojaško suknjo, čeprav so ameriški državljani, ako ne bodo šli peti tudi v Beograd. Ko je bila tura po Hrvatskem kon- nedeljo. Bontlo se nekoliko za-|njeva bavali, nekoliko pomenili, mladina pa se bv zabavala po mili volji, ker bo društvo v ta namen storilo vse v svoji moči, da vas zadovolji. Torej na svidenje na pikniku. — Nace Žlemberger. H Obravnava, Miroma aasluavaoja w San Fraociaco, e kateri koča vlada dokaaati, do je Harrjr Br.df . komun.»I. ali po je kil prej, ko kooceoi konca dre« ipo*. kajti aailiianik ja kilo ie mnogo prič ia roanik krojev na aapadu io od drugod. Todi Bridgeco, njegovo taoijo io prijatelje ko to mooge stole. On jo aooikal, do je ali da je kil kdaj prej i ion kom. »t ran k* Okrovoova ae vrii aa to, da io je kit in propagiral • stranko vred nasilno strmoglavi jen j« vlade, so go drportira v Avstralijo, kjer je kil rojen. V Ameriki je ie mooge let, kjer je postal voditelj uoije pomoUkik in ladijskih delavcev v pristanišč ik po aapedn. Na »liki je on in njegova kii. vanju jako škodoval. , - Jugoras Maynard Krueger o polo- 'skuša ustanoviti svoje (v ladne) • • . . . - .. žoju in bodočnosti soc. gibanja I strokovne organizacije, hrvat-j ski nacionalisti imajo svoje, so- Ietalbti pa delujejo v prejiojih. ^ _ p tr^^Z^0. * P^-l v klubu a 1 v SDC profesor Maynard C. je med njimi kakih 40,000 Slovencev, kar pa se mi ni zdelo verjetno. Točnih podatkov o I navadno tem nisem mogel dobiti. Je pa res. da je Slovencev mnogo v Zagrebu, čeprav ne morda kar 40,000. Uposleni so v trgovinah. v obrtih in tovarnah itd. V Zagrebu se Slovencu ni treba pačiti s hrvaščino, ker Zagrebčani naš jezik dobro razumejo in jim je blizu. Vrh tega se Slovenci v Zagrebu naglo asimilirajo. To je vzrok, da slovenska naselbina, čeprav šteje tisoče, ni kompaktna in se ne briga dosti za svoja društva. Po par letih življenja v Zagrebu se večinoma smatrajo za "Zagrebčane". V družbi pojejo s Hrvati njihove pesmi in uče jih slovenskih, da pojejo skupno vsakih nekaj. V Zagrebu je tudi nekaj zelo premožnih Slovencev. Na primer, brat upravnika "Proletarca" Chas. Pogorelca je postal v Zagrebu veletrgovec. Pomagal si je veliko boljše v Zagrebu kot pa njegovi trije bratje, ki si služijo kruh v Zed. država/h. Pred nekaj leti je umrl. pa v brivnlco. Kdor je navajen ameriških brivnk, se v evrop- . , . , . ,„ . skih ne počuti tako ham^l^^J^^^4^^^ posebno v podeželskih ne. V večjih brivnicah v mestih ima s tabo najprvo okra- da jih vzamejo v jugoslovansko armado, pa so odšli *iz domovine svojih očetov" ko hitro so mogli. To in še marsikaj dru- drže. Sodrugi so uverjeni, da pridejo za njihove aktivnosti kmalu boljši časi, kajti fanatični nacionalizem, ki zdaj plam-ti po Evropi, je družabna bolezen. ki se je bodo morali otresti vsi narodi, ako nočejo v katastrofo. ki bo vse pokopala. Z obiski in ogledom po Zagrebu sva za enkrat opravila. Sklenila sva se ustaviti spet tu, ko se vrneva iz Srbije. Zdaj pa sva se namenila k PlitvičJcim jezerom in nato v Dalmacijo. (Dalje prihodnjič.) vek vajenec, morda celo dva, , , , potem brivec, in končno še por- *e*a č,t«1.° tej ter. Ta zagrebški brivec mi je hrvatskih amertških li- pravil, kako silno slabo so pla.ilrtlh- PreC€J pretiranega, a čani brivci. "V Ameriki so v v*otoiT\ *<> * *,bar • t jspravilo med Hrvati v slabo luč. ■VSk Odbor "Zore", ki je apeliral z nami brivci primeri kratje," mi je ščebetal in ob enem grajal, češ. da se veliko JURoalovanako vlado še iz brijem sam. pa je potem izku- Ch,ca**' ^ Pred odhodom v šenemu brivcu delo otežkoče- no, ker raste dlaka v napačno Se o Oparovem shlčaju Krueger, član eksekutive ameriške soc. stranke. Analiziral je sedanji položaj z ozirom na možnosti, v kakršnih se najbrže razvije volilni boj prihodnje leto, in med drugim dejal, da ker ljudstvo polagoma spoznava, da nevv deal ni in ne bo rešil najbolj perečega vprašanja sedanje krize — problema brezposelnosti — bo ljudstvo moralo, hočeš nočeš, iskati izhod kje drugje, kot v nevv dealu. ki ie pojema s svojega viška. Manj se je s. Krueger v avo-jem predavanju dotaknil notranjega problema socialističnega aribanja — in to je, kako ga po-jačati organizatorično. s pro-' Enako- i programom in s propagandnimi se je sredstvi, da bo kos svoji nalogi Cankarjev Glasnik tretjem letu Z julijsko štfcvilko, ki je nedavno izšla, je revija "Cankarjev Glasnik" dopolnila svoje drugo leto. Uvodnik v julijski številki se peča s problemom Evrope, ki bi se ga moglo rešiti le, ako se evropske dežele izrečejo za sodelovanje in u-'anove svoje ' "zedinjene države", Dalje je urednik Kristan za?topan v nji s črtico "Oče je / Ameriki", s člankom "lz preteklosti človeštva", z opisom Rakfmov, z nadaljevanjem povesti "Julkina zmota", z nadaljevanjem pesmi "Drejčetova ».lot" in z raznimi krajšimi stvarmi. V članku. "O vrzeli, ki še zmerom strmi v nas", pravi Ivan Jontez, da je bil namen ustanoviteljev revije zbirati v nji zgodovinske podatke o naših naselbinah, njihnih kulturnih društvih itd.. **toda po dveh letih obstoja te revije moramo razočarano ugotoviti, da je C. G. v tem oziru docela odpovedal." Avtor članka poudarja, da ne dolži za to hibo urednika, pač pa je krivo pomanjkanje gmotnih sredstev, kajti tako 'delo potrebuje sotrudnikov in iskanje podatkov je počasna stvar. Te sotrudnike bi se moralo za delo nekaj odškoditi, toda če ni v blagajni, ni, in tako C.G. ni mogel še začeti te v početicu dane si naloge. Jontez svetuje v ta namen združenje kulturnih društev v Clevelandu. da bi skupno poiskala pot za financiranje takega podvzetja. Zvonko Novak ima v julijski številki kratko pesmico "Prevalil je" in Milan Medvešek razpravo z naslovom "Kratka skica o ženstvu". "Cankarjev Giavsnik" stane $3 na leto. Naslov: 6411 St. Clair Ave. bo zabava v domu. Kot vselej prej na klubovih prireditvah. bomo skrbeli, da bo vsak udeleženec zadovoljen z zabavo. Torej kdor ieli biti v veseli družibi, naj ne prezre priti 6. avgusta v domove prostore, — John Goriek, st. leko. "Jaz vas poznam," mi je končno rekeL "Nemogoče! V tej brivnici sem zdaj prvič in v Zagrebu šele drugi dan." Brivec — fant kakih 30 let — pa je vztrajal, da me je vide! v paradi ameriškega hrvatskega pevskega zbora '"Zora" in na odru v dvorani, kjer je pela Fant se je kajpada zmotil, ker niti vedel nisem, da je či-kaški hrvatski pevski zbor na posetu v Zagrebu. Potem sem o posetu tega zbora izvedel več, kar me je zanimalo. Njegovi Člani so prišli v ■OBOI 30E301 jonom 8 Conemaugh Valley federacija dražtev SNPJ PRIREDI V NEDELJO 6. AVGUSTA SLAVJE 35-LETNICE SLOVENSKE NARODNE PODP. JEDNOTE NA HRVATSKI FARMI Johnsloitn, Pa. Vhod na pikniški prostor otvorjen ob 9. zjutraj. Pri koncertnem delu sporeda sodelujejo slovenski pevski zbor JUGOSLAVIJA, hrvatski pevski zbor RODOLJUB in SRBSKI PEVSKI ZBOR. Glavni govornik JOHN TERČEU. — Nastopijo tudi drugi govorniki. Lepi glatkeni komadi kodo predvajani vae popoldne po avotatklk. — Od «. mlir ko igral plesalcem Kapler Trio. — Vrtopolno •• pleelMe 25c. na pikniiki prodor po 10« aa odraslo. Otreei vstopnine preetl. — Par lian je kresplaine. Strriraiui bo /utena jagnfetina *n ratnt drufir ;<«f«Ar Ur pijate. Itu* bo vozii ponftnikr frrrtp/«/*« od »t* Av*. na pikniiki prootor in nazaj od /. do U. tntfmr. VSTOPNINO ter J K PLAČATI PRI VSTOPU V BI'S. KAŽIPOT: IVI j it e ae po C«oprrad«lr progi centne t«l#*nk* in od konca progg A# dve milji n«r«vnoat po t opeko tlakovani cMti. NA VESELO SVIDENJE! ODBOR. 01 I0C30I Evropo, za gmotno pomoč, je izprevidel, da dvema gospodarjema ni mogoče slu&iti. To bi moral vedeti prej in stvar pojasniti članom, namesto da je iz "Zorine" ture nastal končno "narodni škandal" in za Vlado v Beogradu pa nova blamaža. Skoro gotovo je dotični brivec v Zagrebu že čul sušljati o neprilikah "Zore", oziroma o tisočakih, ki jih ji je dala jugoslovanska vlada. Ker me je zamenjal za "Zoraša", ga je morda mikalo, da bi svojo britev napačno rabil na meni. Kajti ko sem odlhajal iz brivnioe, mi še zmerom ni verjel, da nisem član "Zore", šele z napitnino sem mu to dopovedal in ga spravil v boljšo voljo. V Zagrebu in na Hrvatskem *ploh je tudi mnogo 2idov. V mestih imajo večinoma trgovine, a dobro zastopani so tudi v upravah bank, po deželi pa se pečajo s prodajalnami, z gostilniško obrtjo hi s posojevanjem denarja seljakom. Med hrvaU višješolsko mladino je nastal "pokret prerojenja" hrvat-a št. 47 JSZ je bilo sklenjeno, da priredimo piknik v vrtu Wentworth Coun-ty kluba dne 6. avgusta. Toda na klubovi seji 16. julija je več članov želelo, da naj klub rajše priredi svojim članom in sim-patičarjem kak zanimiv izlet, kot pa iti na navaden piknik. Vnela se je živahna razprava zaradi izleta in o vprašanju, kam naj klub priredi izlet? Ker pa je še vsem Članom dobro v spominu izlet na Proletarčev piknik, kateri se je vršil meseca junija preteklega leta, in na katerem je bilo mnogo zabave, je bilo zaključeno, da klub št. 47 JSZ priredi izlet dne 3. septembra v La Salle. 111., in se kor porativno udeložimo tridnevne proslave SNPJ. To je bilo z ve- zastopnik ameriškega poslaništva v Španiji, mu izročil 60 peset, da si z denarjem kupi živila in obleke, in apeliral je tudi na oblasti, da mu preskrbijo zdravniško pomoč. Vsled nezadostne in slabe hrane ter ne-sanitarnih razmer v ječi. nam- večjega, kot na primer kampa-< likim zadovoljstvom vseh čla- njo prihodnje leto. je dejal Krueger. Seja, predavanje in diskuzija se je vršila v dobrem razpoloženju. Tajnika Pogorelca je na-domestoval Joseph Drasler, predsednik seje pa je bil Frank reč Opara trpi na kožni bolezni Zaitz. Nadomestujoči tajnik in na telesu ima dve buli. Daro- Drasler je poročal, da je pik-vani denar je prispeval Medna- nik, ki ve je vršil 4. julija pri rodni rdeči križ, nekaj pa je iz Ke.glu v korist Proletarca, tudi simpatije prilolil neki uradnik gmotno dobro uspel. Ko bodo ameriškega poslaništva. člani in prijatelji poravnali vse Sedaj, ko je ustvarjena defi- vstopnice, ki so jih imeli v pred-nitivna ,stika z zaprtim Opa- prodaji, smatra, da bo čistega rom, je pomožni odbor podvzel prebitka okrog $200. Polovica korake, da mu nudi gmotno po- te vsote je klub Proletarcu pri-moč. Iz fonda, ki so t#a prispe- gpeval minuli mesec. — P. O. vala društva in posamezniki, se - je že poslala vsota $10 na državni department, da jo s posredovanjem poslaništva v Španiji izroči mladeniču. S tem se bo nadaljevalo, dokler bo obstojala potreba, oziroma dokler bodo razpoložljiva sredstva. Državni department zagotavlja, da bo napel vse sile, da se Opam in nekatere druge Ame-rikance. ki se nahajajo v ena- nov odobreno. V ta namen je bil imenovan potrebni odbor, da preskrbi vse potrebno za izlet. Priprave so že v teku. Vse, kar je potrebno za omenjeni izlet. bo sporočeno na prihodnji klubovi seji. Vsled tega je bilo mnenje članov glede našega tukajšnjega piknika toliko spremeniti, da se bo vršila klubova veselica dne 6. avgusta v domovih spodnjih prostorih, pričetek ob treh popoldne. Vstopnina prosta. Sprememba je v tem. da smo piknik opustili in mesto Povprečna dnevna mezda v Sloveniji okrog 52c na dan V aprilu 1939 je bilo zavarovanih pri okrožnem delavskem uradu (OUZD) v Ljubljani 98,775 delavcev. Zavarovani morajo biti vsi uposleni, kot na primer sedaj v Zed. državah, od kar imamo Social Security Act. Iz poročila v "D. P.'/ posnemamo, da je znašal omenjenega meseca konjunk-turni prirastek (število zaposlenih) 2628 zavarovancev. Napredovale so gradnje železnic, cest in vodnih naprav (več 1122), tekstilna industrija (več 910), predelovanje lesa in rez-barstvo (več 717), gradnje nad eemljo (več 643) itd. V maju je bilo pri OUZD v Ljubljani 103,760 zavarovancev : ,od teh moških 66,833, ženskih 36,927. Bolnikov je bilo 2668, od teh moških 1520, ženskih 1148. Povprečna dnevna mezda je znašala din 25.86, to je din. 1.15 več kakor lani v istem mesecu. (25.86 din. je približno 52c v ameriški veljavi. V bistvu je ta zaslužek večji kot 52<-, ker se z njim lahko kupi mnoge potrebščine tam ceneje nego tukaj.) Celokupna dnevna mezda je znašala din. 2,682,834.50, za din. 201,901.20 več kakor lani v istem mesecu. Zdravstveno stanje zavarovancev je bilo letos v maju u-godneje kakor lani, ker je bilo 158 bolnikov manj. Izlet društva "Narodnih vitezov" Chicago. — Društvo "Narodni Vitezi" št. 39 SNPJ priredi izlet v nedeljo 13. avgusta na Val. Kobalov vrt v Clarendon Hillsu. Vabljeni na poset so vsi, ki jim je za prijetno zabavo v vrtu, kakršnega poseduje V. Kobal. Piknik SND v Waukeganu VVaukegan, 111. — Slovenski narodni dom priredi svoj piknik v nedeljo 20. avgusta v Mo-žinovem parku. Ker je SND u-stanova. ki zasluži podporo vse naše javnosti, bo občinstvo to resnico potrdilo s čim več jim posetom. Smrt rojakinje Kemmerer, Wyo. — Dne 21. julija je preminula rojakinja Barbara Sedej, članica društva št. 267 SNPJ. Stara je bila 46 let. doma nekje z Gorenjskega. — A. Tratnik. Vabilo na piknik Piney Fork, O. — Društv o št. 176 SNPJ vabi na piknik, ki ga priredi v nedeljo 13. avgusta na farmi Franka Sutherlanda na Nolu, kjer je slovenska naselbina. Prostor je lahko najti. Je pri prvi prodajalni na desno, pri belo pobarvani hiši. V boljše pojasnilo naj še omenim, da kem položaju, osvobodi in da se ra teta pred njo dve smreki, mu dovoli povratek domov." Nedaleč od tu bo društveni pik- Akcijski odbor v Clevelandu, nik. čigar blagajnik je M. Petrov ich | To društvo je v Prosvetni in V. Coff tajnik, je v obrambo matici in podpira razne dnKge tega rojaka zbral v društvih in dobre akcije. Vljudno ste vab- med posamezniki blizu $500. Ijeni, da nas posetite omsnieno|joracija, je on zvest prijatelj iste in lahko, da mu je včeraj zavrela kri, ko ni mogel preprečiti, da bi ljudstvo, ki potrebuje elektriko, ne moglo dobiti iste ceneje! In to od Cleve-lAnd felectric Illumination Co. Raper je povedal kar direktno, kšir je mislil, in koga je mislil! Ali je to osebnost? Ali je osebnost, ako se napiše nekaj o premoženju, ki ga lastuje korpora-clja pod drugim imenom? Ako te nekdo lopne po glavi, da bo slavil svojo karijero, ne sme nihče tega vedeti, ker to ti je slšven mož. In kaj bi rekli naSi rojaki? Da ga napada tisti Barbič tam v Clevelandu, kakor sovjetsko Rusijo in Stalina! No, kaj takega ne sme v Javnost. Ako ti nekdo zapre duri, bo ipš Še nekdo drugi. Casni-kirjl morajo ja skupaj držati, taka je pač časnikarska etika. Ampak če bi lopnil samo človeka, bi ie Šlo. Kadar ti pa Ae pbtehn servlra: "Ja, pa ti pravil, da si socialist, ln te hoče zasmehovati -pred publiko, je to direktno norčevanje iz onega o čemur Proletarec poučuje od poČetka ustanovitve. Nekaj ta- kih posledic bi pa po našem mnenju ja ša žiher nosil Proletarec. Ker napadati pred nekim članom socialistične stranke in zasmehovati socializem potem pa iti k drugemu in se tam hli-niti, je hinavščina. pa naj kdo reče, da ni? Mi pravimo, da je! Pa če U*di bomo zgubili naše ambicije in naše pozicije! Nič strahu, ker rajši smo brez ambicij in pozicij kakor pa, da bi morali igrati hinavce zanje! Koliko vas je, ki $i upate tako povedati v javnosti? a l*ahko se boste spominjali, kako je sodrutg dobil prostor, da je lofpnil po sodrugu, ki je tudi branil obstoj Proletarca, in je ša vedno pripravljen, da bi dobil oporo od irtiih. ki se sučejo okoli Proletarta. In če te puste na cedilu, bodo nasprotniki kakor vedno rekli, saj niso z njim, ker dela le zdraibo. In pomagaj si, ker imamo napredne ljudi, ki hočejo igrati vedno dvojne vloge hkrati. Kdor ne verjame, naj poizkusi in prepričal ae bo. In to ne samo pri Proletarcu, nego ravno tako pri Prosveti. Rečeno nam je bilo, da je bil pokojni Zavertnik v takih bojih bolj bojevit, in je Sel, ali pa pustil boj do skrajnosti. Želel bi, da bi živel sedaj, ker takega s hrbtenico potrebujemo sedaj! * Naš Girardčan Tancek je dregnil tam kakor sem že jaz enkrat drezal. Ali kaj ti pomaga John, ker je Cleveland vne-bovpijočega v puščavi. Kdo bo zagovarjal tukaj tvoje stališče? Ivan Jontez, Milan Medvešek, popotnik Tone Jankovič, ali ja«? Ne jaz, ker sem prišel do prepričanja, da se ne izplača in samo grdo in postrani te gledajo. Veš, vozili bodo ob cestnem jarku toliko časa, da se preobrnejo in konec bo prevažanja. Tudi tukaj sem tisti nekdo, ki bom podipiral toliko časa Proletarca, dokler bo šlo, neoziraje se na urednika in njegove opazke. Ako se nI nekaj moglo storiti, nI krivda tega dopisnika. Je pa krivda drugih, da se je nekaj storilo, kar bi se ne smelo storiti in to po krivdi onih, ki name bičajo ono blato, ki se njih drži. In tega ne morejo zmiti z nobenim milom ali u-rednUko krtačo. Da, mi potrebujemo rojake kakor so v Glrardu. Ko smo bili na pikniku v Salemu, O., se je sodrug Bo^olln takoj domislil, da Proletarec rabi podpore in je začel nabirati. Koliko je nabral, bo tže poročano. Moram pa povedati, da Bogolln prihaja iz tistega kraja kakor ta dopisnik. ke ima ta "Naprej"! Tam pa ni prav nobene osebnosti, razen da sta Vitkovich in Spoler osebnost. In kako se preša Proletarca in Prosveto! Tako lum-parsko, da se laži kar ujemajo brez trnkov. Vi pa capljate po časi in požirate ^Naprejeve' neslanosti, celo napade njegovih lažnjivih dopisnikov, ki napadajo naše dolgoletne sodru-ge in dobre člane SNPJ. Kakor jaz razvidim, naši u-redniki iztegnejo vrat le kadar se gre za njih lastno kožo. Druge naj vrag pocitra, ker mi vsi smo le osebni. Predramite se enkrat in pokažite malo več bojevitoati tam kjer je potrebna. Ne kažite na nas, ki smo z vami, kaj smo mi. Kažite na one, ki se požvižgajo na vse ono, kar ni v njih lastno korist. — Frank Barbič. Stari pionir preminul Chicago. — Tu je dne 29. julija po daljši bolezni na raku preminul John Geshel, star 78 let, rojen v Bistru v črnomaljskem okraju (v Belokrajini). V Ameriki je bil 55 let, skoro ves čas v Chicagu, torej eden najstarejših naseljencev v tem mestu. Zapušča ženo, sina in dve hčeri. Žena pokojnega Geshla je sestra Johna Težaka, ki je tudi "oldtimer" naše naselbine. Pokojni John je bil član društva "Slavije" št. 1 SNPJ okrog 33 let. V javnem življenju naselbine se ni udejstvoval. Pred par leti je postal tudi član Družabnega kluba Slovenski center, a prišel je vanj le malokrat, ker ga je stiskala bolezen. Minuli pondeljek so ga pokopali. Bodimo odkritosrčni in v skladu z resnico „e bil le en odstavek v celem Ta:K'kovem dopisu brezoseben in to brez ozira, če je bilo to njegovo lastno miiljenje ali ne. Tudi njegov odgovor* na moj dopis ni nič drugega kot osebno podtikanje, katero menda izvira iz biv&ih elevelandskih bojev, ki »o že priučena stvar. Tancek je prilil še par neresnic zraven, ki jih je slišal med tem časom. Mi pri C. U. nismo nikoli pisali, tudi ob pričetku ne, da e Cankarjeva ustanova samo cleve'landska organizacija, pač pa smo vedno poudarjali, da trije vso ameriško Slovenijo. Trdili pa smo, da je Cleveland kulturno središče Slovencev v Ameriki in to drži Se danes, če je komu prav ali ne. Ne bom trdil, da je to zato, ker »mo tako 4 kšajt", ampak dejstvo je, da tukaj so pogoji zato, ker tukaj prebivajo Slovenci v večjem številu kot kje drugje, in če imamo še take pomisleke napram Clevelandčanom, ne bomo mogli trditi drugače, če hočemo biti pošteni. Druga laž je trditev (katero je menda pobral iz Barbičeve-ga dopisa), da je večina naročnikov zunaj Clevelanda. Torej naj bo J. Tancku in Barbiču pojasnjeno, da je ravno obratno in jc skoro dve tretjini naročnikov Cankarjevega glasnika iz Clevelanda in Euclid?, in kdor trdi drugače, ni v skladu z resnico. No, saj nismo Cleveland-cani res tako slabi ljudje« Če se zavzamemo, smo celo "feja< fantje in dekleta, ni pa demokratično, da bi se večina držala za rep manjšine. Sicer pa čemu to pričkanje? Dejstvo je, da Cankarjev glasnik ni odvzel nič naročnikov Proletarcu in ti prepiri zaradi C. G. bi braz škode izostali, ako bi bili dovolj zavedni in in inteligentni. Prepir se vrši med "Naprejem" in ^Proletarcem" Značilno je, da se je izoblikovala polemika o Cankarjevem glasniku na račun pohvale, ki sta jo pred časom izrekala omenjena časopisa. V koliko so te pohvale odkritosrčne, je pa drugo vprašanje. Ali bi ne bilo bolj pametno, ko bi se združila ta dva tednika in strah glede obstanka tednika bi bil takoj rešen in tudi Cankarjev glasnik, kot mesečnik, bi bil bolj zaželen? Cankarjev glasnik ne izhaja samo od naročnikov Proletarca in Napreja, pač pa od Slovencev v splošnem in velika je večina onih naročnikov, ki niso naročniki Proletarca in Napreja, in to je velika pridobitev, samo če se zavedamo tega in če vemo, da imamo naše časopise za izobrazbo; če pa ja naš namen ljudi poživinčiti. bomo pa storili to če bomo odklanjali izobraževalno Čtlvo. Še to: J. Tancek pravi, da si izpdsojuje revijo za pitanje. To je zelo slab izgovor. Potem bi si j^LZ smel Proletarca izposoditi od soseda (Kaj bi rekel C. Po- "TVttji termin" "Tretji termin" drži ameriško politično javnost bolj in bolj v napetosti. Kaj stori Roosevelt? Bo še kandidiral? In če bo. ali mu bo demokratska (onvenclja dovolila nominacijo v tretji termin, ali Jo bo dala tomu drugemu? Za Roosevel-jov tretji termin se navdušujejo unije CIO in tudi mnogi lokali AFL, progresivci na vzhodu in :udi drugje in zelo veliko vplivnih demokratskih politikov liberalnih nazorov. Reakcionarni demokrati, profesionalne "pa-riotične" organizacije, in naravno v^a republikanska stranka pa je odločno proti "tretjemu terminu". Ako Roosevelt ne bo kandidiral, bosta bržkone obe stranki imeli konservativne kandidate, čeprav bodo v volilni kampanji vsi poudarjali svojo "'progresivnost". V tem slučaju je možno, da se delavske in progresivne skupine sporazumejo nominirati svojega predsedniškega kandidata, ki bi šel v volilni boj proti demokratski in republikanski stranki. "Tretji termin" ima torej tudi v tem oziru svojo važnost. Izlet Sokolov v Bolgarijo Meseca julija je šlo na izlet V Bolgarijo iz Jugoslavije 8000 Sokolov. "Narodno" časopisje V Jugoslaviji je bilo vsled tega t4prvega večjega zblržanja z Bolgari po vojni" jako navdušeno. "D. P." pa ga takole komentira: "...Pri tej priliki moramo ugotoviti, da so prvi obiskavalci po vojni, ki so navezali stike med Jugoslavijo in Bolgarijo, bile naše delavske organizacije, ki so pošiljale svoje delegate v Sofijo in druga bolgarska mesta. Tedaj ti obiski vsaj pri nas niso vzbujali simpatij, zato pa so tem bolj navdušili bolgarsko socialistično delavstvo, ki je tedaj živelo v dobi najhujše reakcije." Prav j pomen te notice je treba čitati med vrsticami, ker bi direktnih namigov o neiskrenosti sedanjega prijateljstva do Bolgarije cenzor ne dopustil. Naznanilo zaradi datuma Cliieaco. — Društvo Slavija št. 1 SNPJ bo imelo vinsko trgatev v nedeljo 15. oktobra v jednottni dvorani. Rezervirajte si ta dan za poset k "Slaviji". In pa "Naprej"? Ali sedaj verujete, da dela fikodo povsod kamor VitkovM vtakne svoj nos? Povedal sem vam to že pred letom in pol, pa mi niste verjeli. In kakšne fine dopisni- Cleveland, O. — Na polemiko glede Cankarjeve ustanove, katero je povzročil John Tancek v 1658. it. Proletarca, kateremu je sledil moj odgovor in nato pojasnilo Chas. Pogorelca in J. Tancka, naj bo pojasnjeno sledeče: Charles Pogorelec ni v pravem, ko sprašuje, katerim društvom so bila poslana svarilna pisma. Nikjer v dopisu nisem naglašal društev; torej so bila privatna, ker se je pestilo našega zastopnika, ki je bil obenem zastopnik Proletarca. Da, jaz vem, da nam ni ta polemika koristna, ampak, pri-moran sem braniti organizacijo, katere predsednik sem, ker obratno bi mi lahko rekli ponižna lutka, kar pa ni v mojem karakterju in če hočem ostati kot tak, nikakor ne morem preko tega trajnega sušlajna in po-tvarjanja dejstev. Naučil sem se čitati tudi med vrsticami, da laglje razumem smisel naših polemik, katere so enostranske listnica uredništva F. Pittsburgh, Pa. Ni bilo prostora v tej številki. Bo objavljeno v prihodnji. A. G., I m per i al. Pa. Priobčimo prihodnji teden. Mnogo kandidatov za diktatorja Diktator Zed. dršav bi r*d postal tadi George Deatherage is West Vir flalja. Oa nadaljnje faiUtični orgaai- k 111 forelec?), ali pa ga čftal v Čl- Slnici. Vsi bi šli lahko tja čitati izognili bi ae naročnini Jas sem mnenja, da ima človek pole«: oči tudi srce in ratum. ki hfcm veleva, da podpiramo do-bTo stvar tudi gmotno. Louis Kafer le. Ivan Vuk na poti okrevanj* Naft znani sotrudnlk Ivan Vuk je bil letos doHtno bolan. V bolnišnici je ležal BO dni. Lotilo se ga je kronično vnetje jf-ter in nekaka vodenica ga nadleguje, nam piše. Vsške tri tedne mu iz trebušne votline jem-Mejo vodo. Največ so jo vzali Ven v enem procesu 15 litrov. travi, da sicer n!so pri tem no-ene bolečine, ali nositi v sebi toliko vode je vražje utrudljivo. Ivan Vuk je dobro znan tudi čitateljem Proavete in M lanskega lista. Zdaj se zdravi v ogaški Slatini. Upamo, da kmalu okreva. t GEORGEDEATHEfcM * aaaiji "Knights of tka White Camel-lia". Napada Ude ia hoče, da poeta-nejo Zed. driave last pravih (belih) A meril a nov. Vsled »rojih antisemit-•kih in dmgOi falistitnih aktivnosti je b*| tvdi on fto aatliievaa pred Diese* ▼ias kongresnim odborom, kjer je tr* šil, da J« njegov etlj obvarovati Zed. driave prod iidovsko kom on ist i i ne knge. Po New Vorku STARI PRIZORI V NOVIH RAŽMERAH Piše FRANK ZAITZ (Nadaljevanje.) Na 236 W. 4i)th St. v Man-hattanu je zbiralce Hrvatov. Imenujejo ga 4€roatian Center". Tirna* iiguare j* le neJtaj blokov stran. Hrvatov v Nevv Vorku je mnogo več nego Slovencev, pa tudi aktivni »o v sta-rokrajski hrvatski, v newyorški in v hrvaUko-araeriiki politiki. Nekateri so uspešni trgovcj, hotelirji, mnogo je uposlenih v u-radih parobrodnih in drugih družb, precej Hrvatov dela tudi na pomolih, kjer se jim je ie pač posrečilo dobiti kolikor mogoče stalno eksistenco. Pri4ičnp let je v Nevv Yorku izdajal zjo->fi-isni lastnik šifkartašnice in menjalnice ter pošiljalniee denarja F. Zotti hrvaUki dnevnik, ki je bil najbolj razširjen list med Hrvati v tej deieli. Poskusil je tudi s "hrvatsko paro-brodno družbo.* Hrvati so mu poslali tisoče dolarjev, da je kupil ladjo in začel s "prometom". Ladja se je "potopila". Tisočaki, ki so jih Zotti ju poslali hrvatski delavci in trgovci, pa so se potopili v tujih ie-pih. Zotti je ona leta močno konkuriral Franku Sakserju. Ob ugodni priliki, ko je smatral, da je Sakaerjevo podvzetje prišlo na šibke noge, je Zotti kupil ime lista "Slovenski Narod", ki je iihajal v Pueblu in ga premostil v Now York. Izda-, jal ga je dnevno. To je bilo po prfčetku evropske vojne. Oba Zottijeva list* (hrvaUki in s|o-1 venski) sta pisala m Franc-Jo-žefovo Avstrijo. Ko so končno tudi Zed. driave napovedale vojno centralnim silam, je morala propaganda za Avstrijo in Nemčijo prenehati in v tem času je bik> tudi konec Zottijeva-ga Časnikarskega biznisa. Zaradi vojne je prenehalo tudi pošiljanje denarja v stari kraj in kupovanje šifkart. Pozneje so Hrvati ustanovili v New Vorku dnevnik Svijet. Glavni urednik je bil don Niko Grikovič. Zdaj Svijet izhaja samo £e trikrat na teden. Naslov ima isti kakor slovenski dnevnik ' Glas Naroda" in tudi tiska se v njegovi tlkarni. Polelg Svijeta je izhajalo, ali pa še izhaja v New Yorku nekaj drugih hrvatskih listov, večinoma taki. ki kruto izrabljajo patriotizem in naivnost Hrvatov in jim vlečejo pod vsakoja-j ki mi 'pretvezami dolarje iz žepa. 8vijet ne spada med liste te vrste, pa* pa razni "Hrvatski listi", "Danice Hrvatske" itd. Bilo j« v soboto Pltt*-burg, Fleming Rd. Naučil Bem se tudi "pečlarstva", to je,* da sem si hrano sam pripravljal. Ko sem se naveličal te prerijske države, sem šel dalje na jug, v vroči Arkanaas. Slovenci v tej dria-j ro tedaj delaJi v premogovnikih v Forth čmifchu in Je-nsty Lindu. Tisti, ki smo ii-veli v tema in v drugih kempah v tej državi, smo se seznanili tudi z urkaiua^kimi rou letih sem šel v te kraje na obisk. Vre drugače je zdaj Um. Ka kraju, kjer je stala moja bajta teče zdaj modema avtna cesta. Trucki, busi in avti drve «po nji noč in dati sem in tja v vse kraje deiele. Pred tremi deeetiletji je bilo tod v^e mirno. O avtnih cesUh še ni bilo sledu. Poznal pa sem kolovozne poti, katere so zdaj zaraščene z drevjem ki grmičevjem. Kraj, kjer je sUla naAa kem-pa je zdaj zeraAčeti. Pogledal sem v vodnjak. ^ Voda je še v njemu, a je zapuščen. Tudi premogovnika otem 14. julija pi|laj pa svoj naiin opisano afero v proletarca, i enim ma^ lim dopiiom, ki ga je poslal prej, oblegata pet tipkanih strani. Ureinik mu Je »poročil, da ae naj take af?re rešeta v SNPJ. ki ima v to merodajne odbore, ne pa zdaj stvar zanesti v list, ki nima pri stvari ničesar opraviti. Tu se ni Jlo, ali je John Uokar ml., ali M. Petro-vich, ali V, Coff itd. prijatelj ali neprijatelj Proletarca in socialističnega gibanja, četudi je kdo izmed njih v "vukah in bu-kab" vpil nad Barbičem, da je socialiat. To se dogaja in se je dogodilo tudi uredniku Proletarca na slfcnih "vukah in bu-kah'\ pa zadev, če niso spadale Prolrtarcui vseeno ni silil vanj. 8. Barbič je glavni odbornik &NPJ in lahko vp, da če se tiče zadeva gofrpodarstva v nji. varnosti njenih posojil itd., potem je njegova naloga iskati prostor za graje ali obtoibe tam kjer so merodajne instance zato. če ga ne dobi, če bi mu vzeli vsako priliko izraziti svoje misli in graje tam. kamor spadajo, šele v takih okoliMnah je Proletarec pozvan dati zapostavljenemu &oveku priliko, da pove kaj ve in misli. S. Batbiiču smo do malega priobčili vselej vse kar je poslal. na primer tudi dopise, v katerih je grajal svoje kritike v Collinwoodu radi iste zadeve. A nanašali so se le nanj in na njegov argument, da ima tudi o vprašanju posojil pravico imeti svoje mnenje. Svoječasno je hotel v Proletarcu odgovarjati na polemičen Barbjčev dopis, ki ga je imel v Prosveti s. Joseph Jauch. Urednik mu je svetoval, da je boljAe, ako se stvar izravna v istem listu kot je Barbičev dopis. S. Jaueh je vztrajal, da ga želi v Proletarcu in smo mu ugodili. Posledica je bila še več zamer kakor pa če bi se ravnalo po mojem prvotnem nasvetu. Zato sličnih napak ako mogoče ne bomo ponavljali. V slučaju omenjenih dveh odklonjenih dopisov v Proletarcu ni storil urednik s. Barbiču nikake krivice, pač pa bl lahko rekel) jo je on Storil uredniku, ker se jezi nad njim za stvari, ki jih ni on zakrivil. — F. Z. SLOVENSKE NUNE NA KITAJSKEM DELAJO "ČUDEŽE" Nemčiji pomagale v oboroževanju druge države Najbolj si je Nemčija pomagala v oboroževanju s švedsko in francosko železno rudo. ru-ekim manganom, kanadskim nikljem, ameriškim in angleškim kavčukom ter oljem, s starim železom is Amerike itd. Muhe slovaške "vlade" • Slovaško vlado v Bratislavi jezi, ker je večina držav noče •priznati. Ukszsls je Norveški, Turčiji, Rumuniji, Belgiji in ivedeki. da naj zapro wvoje konzulate. Slovaška vlada pravi, da smatra za aovraino vsako driavo, ki je noče prizmati. Med temi so tudi Zed. države,, ki pa na Slovaškem nimajo konzulata. Narotfonje duševno bolnih * Pravijo, da as število duševno bolnih ljudi naglo veča. V teh £asih to nI nič čudnega. ne čakajte, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. "Glasilo KSKJ" ■ dne 19. julija ima riepU s Kitajskega, ki je aanimiv zaradi 'Oudežtv", kateri se dogajajo t&m doli na pripreinjo tloveifske^a svetnika Friderika Barage. Boj.rk^je že nap^l v grobu, kosti mu kar izpadajo iz gujijoče noge, pa se slovenska nune obrnejo z gorečo molitvijo k Barr,jw, Baraga potem k svojemu ?:vamiku, in glej, čudež je tu! Holn k popolnoma ozdravi, Zdravniki vseh narodov čudijo in kdo te ne bl čujll takemu čudež J l S!ccr pa, ako nLte čitali o slovenskih 5udežlh na Kitaj-fkem v "Glasilu KSKJ", vam tu tisto perečilo iz njega ponatis-kujemo, da bosta videli, kako velik je vpliv Slovencev v nebesih. Dopis se glasi: S. Imekuteta Marši*, Catotung, Kitajska: SLAVA BARAGU! (Pismo slovenskih misijonar* v čaotungu v zahvalo škofu Baragu za številna uslišanja.) 2e dolgo dolgujemo našemu svetniškemu rojaku, misijonarju škofu Frideriku Baragu zahvalo za številna uslišanja in milosti, ki nam jih je Bog naklonil v preteklem letu na pri-prošnjo tega svojega velikega služabnika. 1. Tu na misijonu smo imeli nekega fantiča, ki je imel no^o tako bolno, da smo mislili, da se ga je prijela gobavost. Mnogo kitajskih zdravnikov ga je zdravilo z domačimi zdravili. A vse skupaj ni mič pomagalo. Tudi me smo mu stregle z nagimi evropskimi zdravili in mu pomagale, kakor se je dalo in kakor smo mogle Njegovo stanje pa je bilo vedno slabše in brtzupnejše: Kosti so mu začele razpadati in jaz sama sem m a morala iz noge potegniti kost brez iivljenja. Ker nam zdravljenje z zdravili ni dajalo veo nobenega upanja, .smo ga z devetdnevnieo izročile škofu Baragu. Fant je takoj po opravljeni devetdnevni*! oadravil in se tako dobro počuti, da ne čuti nobenih posledic več. Osemnajst let staro dekle Ceu Hvei Can je že dve leti trpelo na kostni tuberkulozi. Zdravili so jo angleški zdravniki in več kitajskih z domačimi zdravili, pa niso mogli preprečiti razdejanja, ki ga je v vedno večji meri povzročala huda bolezen, Zgubili smo že vsako upanje na ozdravljenje. Tedaj so zvedeli za nas, in potem ko je bilo dekle že pet mesecev popolnoma priklenjeno na postelj, so tudi nas pozvali na pomoč. Takoj sem spoznala, da je tu v&aka človečka pomoč zaman, zato sem deklici jasno povedala svoje mnenje, obenem pa ji priporočila, naj zaupa v božjo pomoč na pripro-šnjo nekej/a novega božjega služabnika Friderika Baraga. Že radi njene dušne koristi sem ji hodila vsak daai izpirat rano in jo razkuievat Nekega večera sem vzela *> seboj podobice in svetinjice ter deklici povedala, da naj zaupa, češ, jaz bom pričela moliti devetdnevnieo na čast Fricfepriku Baragu in naj ga tudi one sama prosi za pomoč, obeneni pa naj mu obljubi, da bo v,primeru. ako ji pri Bogu izprosi zdravje, postala kristjana ter še druge pridobivala za Boga. Z veseljem mi je trpinka to cfoljublla in zdaj smo goreče začeli prositi Baraga za pomoč. In glejte: Med devetdnevnieo so deklici prešle vse bolečine in iz rane ni več teklo. Le noga ji je Še ostala trda, da je ni mogla iztegniti.Za to bi Listen to and Ad ver tise over PALANDECH S flJGOSUV RADIO Folk Songs and Music Tamburitza Orchmstra StaUon WWAK, Ev«ry Sundajr 1 to t B3fl S. Clark St., CMcigo —"Hsr. 3006 bilo treba več injekcij, nismo jih imeli. Odločili smo se torej, da bomo še naprej profili božjega služabnika, naj ji izprosi popolno zdravje in smo pričeli opravljati drugo devetdnevnieo. In čudo: Ze tretji dan je deklica tudi nogo lahko iztegnila in je začela krepko stopati po sobi. Hvaležna za dobljeno zdravje, hoče v Čast božjemu £lužabniku Frideriku Barai;tu svojo obljubo izpolniti in se sedaj pridno uči krščanskega na-' uka, da bo čim prej ozdravela tudi na duši ob prejemu sv. krsta. 3. V isti ulici, kjer mi biva-i mo, živi tudi več mohamedan-skih družin. Ena izmed teh družin je imela teiko bolnega otroka. Ker mu zdravniki niso mogli več pomagati, so prišli po-klicat na pomoč tudi mene. fila sem na dom in videla, da malemu bolniku ne morem z ničemer več pomagati, kakor le s sv. krstom. Otrok je bil 4e na smrtni postelji. Krstila sem ga na ime Friderik in mislila pri tem na škofa Baraga ter obudi-, la prošnjo, naj otroku vendar reši življenje, če je božja volja. Da bi potolažila družino, sem dala bolniku tudi neko zdravilo, ki ni moglo ne škoditi ne koristiti. Ostalo sem prepustila Frideriku Baragu in ga prosila, naj sam napravi, kakor ve, da bo bolje za duio tega otroka. Naslednje jutro pa je prihitela mati k nam se zahva* ljevat, ker je otrok nenadoma ozdravel in se je,čisto dobro počutil ter začel pogumno jesti. Otrok je resnično zdrav in nobenih posledic težke bolezni ni več opaziti na njem. Za vsa ta in še druga usihanja prisrčna zahvala božjemu služabniku Frideriku Baragu! • ♦♦MIIIMtllllMMMMM BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tet 1475 434 Brosd Street JOHNSTOWN, PA. ♦ MMIIIIIIMIIIIIIIIIH AVGUST SPRINGFIELD, ILL. — Piknik klub« il. 47 JSZ ▼ netijo S. CuoMkirf, P*. — Piknik klub* it. 118 ia Koiftrtact JSZ nm sap. Penno tO. »T|«iU aa Drenikorem parka v Strabaaa, Pa. CLEVKLAPD, o. — Koafaranca klubov JSZ in druitav Pro«a« matic« f nedeljo 20. avgusta oh S. dopoldne ▼ Slov. aar. domu, St. Clair Avenae. MILVVAUKEE, WIS.—Pikaik kluba it. 37 JSZ t nadnUo M^Ujeto a K u zrna t a ve« parku aa W. Beloit Rd. ia So. Slajllt., We»t AlU.. CHICAGO.—Pikaik pavska«a «bo-rp "Sava" f nedeljo 17. *vpu.ta pri Valantinu Kobala, Clarendon Hill«. OKTOBER' CHICAGO, tU.. — Dramska predstava kluba it. 1 JSZ v nedelja 29. oktobra t dvorani SNPJ. NOVEMBER CHICAGO. ILL. — Koncert "Sara" v nadalje 26. novaasbra ▼ d vara ni SNPJ. CLEVELAND. O. — Konaart soc. Zarja aa Zakvatni dan 30. nnv. a SND aa St. Clair Ara. DECEMBER CLEVELAND, O. — Plasaa aasali-ca klaba it. 41 JSZ aa baiiiai dsn 25. decembra a Sina. dat domu aa Watarlaa Rd. CHICAGO, ILl__Silvestrava sabava klaba it. 1 daa 11. Sne. 1939 a dvoraai SNPJ. 1940 MAREC CHIC4GO, ILL. Priredba a ke rist Proletarca a nadalje 4. marca « dvorani SNPJ. APRIL CHICAGO, ILl--Keacert "S- »•" v Bedet je 11. mavaa a dvorani SNPJ. JUNIJ CHICAGO, ILL. — Piknik a korist Proletarca a nedeljo 30. junija na Kaflaaam erta a Willaw Spriagsu. Dr. J»hn J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:00—4:00 j 7:00—t >10 Daily At 3724 W. tetk Street . Tal. Craarfnrd tli t At 1IU W. Cermak Rd 4:10—9:09 p. m. Dally Tal. Canal 1100 Wedn«tday and 8unday by appofotmanta only RaaMnnaa Tal.t CrawUrd 9440 II an aasarer — Call Anstln 1700 A Yu*ro*!av Weekly Devotod to the Interest of the VVorkers OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONVVKALT11 ! NO. 1664. 2301 S«. Lawadala A»«. CHICAGO, ILL., August 2, 1939. VOL. XXXIV. In Bad Company Throughout the past »ix years Socialists, in their oppo-sition to atvd criticism of New Deal policies and objectives have been painfu!lly aware that they were frequ*ntly in bad cam-pany. We were against Roosevelt and so were the most reac-tionary elementa of the Republican political machine. True, Social i.»'Is launched their shafts against the administration from a different angle than that employed my that anarchistic element vvhich resenjed any and all governmental regulation of business, but the fact that both of us vvere attacking th« same administration, we suspect, did cause the uninitiate to a«sociate us with a group for which we had, nor wished to have, nothing in common. Now, as opponents of any policy whkh wiM embroil the United States in a European war, we again find ourseKes in the company of— of aH people!—the Nazi Bund element which is organ iz ing in this country. Naturally, the Bund doe*n't want America to be mixed up in a vvar in Europe. Hovvever, it should not bo necessary for ua to point out that their erfforts to keep America at peace are motivated by vastly different consideration than those which are important to us. We take the class attitude. We assert that the threat of war vvhich hangs over Europe today is the result of imperialistic rivalries vvith vvhich the American masses, vvho will be called upon to fight and die if this nation joins the bloody party, have no interest The Bundsmen, on the other hand, want to keep America out of war because they see that if this nation parti-cipates it vvill be as an ally of Germany's foes. We are therefore constrained to again emphasize that the Socialist iposition is 0)ased upon a positive philosophy. Mr. Roosevelt vvants to preserve the private prof it system and is making cencessions to the principle of government control for the purpoee of keepirvg that system from collapsing. We Socialists vvant the prof it system to be replaced by'a co-operative commonweaIth in which capital will be socially ovvned and vvealtih vvill be produced for use instead of for the profit of an ovvning class. We therefore subject the presidenfs policies to a crftical analysis and condemn his objeetrve. But we have nothing! in common vvith the reactionaries vvho shoot at the Nevv Deal from the right because they vvant to retain uncondi-t i on al control of economic processes. Our attitude on vvar is not merely one of opposition. On the contrary, vve present a ipcogram for peace by advocating an economic order under vvhich the exploiUtion of vvorkers and the creation of unsaleable surpluses in the hands of a favored class — vvhich is the basic cause of modem wars—will cease to exist. But vve rejec t the narrovv nationalism of Bundsmen vvho vvould shape Amerka's policies to serve the purposes of a German diotator vvith the same repugnance that vve feel tovvard the fake patriotism of Communists who wouki take the same course to advance the nationalistic interests of Soviet Russia. If standing by our social principles and our economic philosophy seems to put us in bad company, that merely emphasize« the terrible mess into which the entire vvorld has been plunged by the contradictions of the capitalist system. We akso hold that those very contrad ieti o ns offer the best reason why vve. vvho knovv that capitalism is the breeder of poverty, conflict and vvar, should drive forvvard along the Socialist line. —Reading Labor Advocate, PUBLIC CONTROI The enaetment of a l»w to provide wage-earners with arorkmen's com-pensation is not the end of a movement to establish a right of these citisens, but only s »tep toarard thst end. The opposition to a law in effect is just as vigorous a* in the beginning and has acquired »kili. The main source of opposition i» private in»urance companies. It was a mis-takc not to exclude the»e companies from the field instead of permitting them to beeome agencie« for sdminis-tering social legialation. An agency operating commercially is in fundamental confllct with adminis of social legialation. The first decision with regard to vvo^kmen'« compensatlon which either c lep rs Uit* field or complicates it is hetvrsen aetting up an exclusive state fun«! or commercial insorance companies for paying benefits for the vietima of accidents and occupational discascs. Exp«rience and financial facls »re conclu»ively in f»vor of the cxc!tuive »tate fund. Data published seems to be allied with the movement to separate industrial hygiene from department« of labor and administration of the rights of labor. To aaaure worker» of benefits under workmen's com pensation a governmental agency must prove the exi»tence of industrial hazards only an agency understand« ing labor prftblems and arorkers' rights is in a position to give this service. The administration of arork-men's compgnsation should be in the depar^rrfent of labor. In addition or-labor must shoulder a per-responsibility for the main-and betterment of arork-men's compenaation laws. Adequate security will result from constant vigilance and diligent study. —American Federationist. Branch 1 Meeting Well Attended—M. Krueger Speaks on "Future of the Sacialist Party" CHICAGO. — Numerous questiona were asked prior to the meeting of Branch 1, last Friday, about the timely subject scheduled for discussion thst evening—"Future of the Socialist Party." by Prof. Maynard C. Krueger. member of the National Ex-ecutive Committee. And, despite the fact that many members were out of town, the meeting was fairly well sttended. Comrade Krueger snalysed the American political scene prior to and since the "New Deal,** with its unem-nloyment Insurance, old age pensiona. the Wagner act, and other such mild reforma. "Even tha the basic causes of un-employment hsve not been touched. msny people hsve accepted the New Desl for what thev expeeted to get through Soeialiam," he said. He mentioned the poasibility of a big political tumover in 1940, or, e*r1ainly in 1944—as we have seen in 1920 and 1932—when millions of dia-appointed voters will be unloading from the Democratic band aragon and doing the traditional thing among American voters—changing from one major capitalist party to the other. In neither o f these tumovers were vre Socialists ever able to muster more than close to one million votes. If not in the oresidency. vre are certain to see a big chance in Congress in 1940. he said. "9ocialists should be in the field with their candidates and a program that arill win over these disaopointed voteri leaving the Democratic band-wsuron for ressons which vre, our-selves, as Socialista, propose. If we are u nabit to offer them such a program we are definitely to be written off as a political factor. altho I do not believe that vrill be »o," he »tated. This program, above all, should offer a solution for the unemploy-ment problem. which if allowed to continue much loager will positively lead to fascism just as in Germany prolonged unempk>yment led to fas-cism. he believes. In 1940 we vrill see: The CSO sup-porting Near Deal candidates, regard-less %f hovr reactionary they may be; Communists sun>porting these and also the most reactionary Democrats you can drag out of th« south; and not a rhost of chance for the appearance of a national labor party. Under these circumstances and against such hard-ships vre vrill have to struggle. One of the very first job«, in his opinion, is to build the Party organ, the Socialist Call, into an influential psper. With the lst of September the Call will be put back on a weekly baais where it abaolutely must remain. "If we fail to accomplish that." h« stated. "we should not even think of running a oresidential campaign.** About the situation in the National Offic«, he said the defeatist špirit prevalent there for quite »m« time has been w>mewhst rectified since secretary Clement came into office. And the Party'a sustaining fund, too, is groaring satisfactori!y. At this meeting a report on our July 4th picnic, sponsored for the benefit of the sustaining fund of Proletarec, was read, shoaring that a profit of about $200 aras realised from this, our most Bucceasful venture of the summer. J«e«pk DraaUr. THE WISCONSIN PEOPLE DO NOT WANT A SALES TAX Dvor since the we*kend when the reactionaries at Madison sounded out th*- |*ople on tha subject of a general sales tax, and dropped it like a hot coal arhen they diacoversd the almost univeraal opposition, it has been rum-ored that the genaral sales tax would be maneuvered into tha picture again. It appeais that there may be seme-thing in the rumor. Perhaps much of the hemming and hawing about taxes, snd much of the »tiggesting of this and that method of raising funds, is just a stali to get the folks diagusted sufficiently so they will say, "Oh, well, if there's no other way, pass a salea tax." The paople will have to look out for that, and keap on letting the reactionaries know they will not stand for a general salea tax. Other m«ans of raising revenue can be found if the myopic reactionaries are wiUing to look for them. There could be, for instance, an inereased income tax in the higher brackets—and an inereased inherit-ance tax. And there ls the telephone tax. The supreme court of the state s few days ago knocked out the ef- phone rates by about $6,000,000. Why not take the amount into the state treasury by way of taxation? Over $2,000,000 of it is alr«ady in the state treasury, having been paid in to indemnity consumers in čase the decision had been favorable to them, but will have to be paid back unles« the decision should bc appealed and revorsed by the federal supreme coui£. In any event, the money for Mr. Heil's biggest budget in the history of the stste can be found urithout a general sal«» tax. The people don*t want that. If it were faatened upon them, it would be hard to get rid of, even after the reactionaries are voted into )»olitical oblivion. There ara al-w«ys reactionary holdover senator« to bali things up. Furthermore, the money can be found without lying about the preceding state administration. Not only did it not spend money belonging to the present administration, but it supplied, the present administration with amplt funds to last it until the end of the fiscal year. Ju ne 30, and to leave several millions of dollars in the state treaaury at forts of the state to reduce the tele- that time.—Mi)waukee Post. lovers of music, take notice! By RIGHT, in "La Parola II LETTERS TO JUDD- (An American Working Man) My Dear Judd: I of interest to that little fish, but It When 1 was a youth, trying to find doe» nat change the social system « . t Mt . I mL aa___ „ ____M ... ^ « m.I kti * What can happen to music, opera and all arts in any country arhen a free government elected by the gov-erned is superseded by a fascist "brutalitarian" recime, is best illus-trated by the deplorable condition in arhich "U Scala" of Milan. Italy, finds itself. La Scala for years was rated as one of the moat celebrated opera hou«er in Europ«. It wa» the temple of music where the genius of Verdi, Puecini. Mascagni, Toscanini, Caruso and other shining lights in the musical firmametit once thrilled the elite. And noar? « u- Under the old constitutional regime L« Scala flouri»hed in ita ar-tistic enterprises; left free and in- by virtue of a govenrmental decree, not less thsn 10% of the operas to be given were to be operas produced by living com pose rs. A stupid decrcc. obviously, for smongst the contem-porary composers one csn find only nonentities, vrhile most of the dead cf mosic. To make the picture more Rapt in aronder; some lesolate, the chorus direetor, Mr. Free arith counsel; some arith praiae; Vittorio Veneiiani, who for 17 years Some arith envy dumb. had added to the prestige of the theatre because of his incomparable »kili, "Mnv he," many a srossip cried, resigned. His two successors have in "Be from peril kept;*'. vain tried to fill the bili. Father hid his face and sighed, To all this, it must be added that j Mother turned and arept. ENEMIES IN VVAR—COMRADES IN DEATH In the old day» of the Tweed ring.!n *d*pte<\ toAmer- the politicians used to stesl our mo-1 ican standards of service and befit- ney outright; but thst ia over now,|«in* the of the because eveiy politician knoas, just 'c*"peop. ss every business man knoars, thst it To s lsymen,*' »ays the editor of ia so much better to "make" money! **naiticula. Buono« former editor of the Avance little fish becomes a pike is a matter of OvIHn, one of the gieat neaspa- ___( permen in Spain. Bueno aras a nocisl- ist and after the 1934 Republican- Aat • Li 1 Socialist rebellion against the govern- Lilgni ^enience ment of Larroax and the clericals, he | wag condemned to 30 years Imprison-In a Barcelona court-martial, Ju- ! ment and f»ned some fantastic num-iiati Besteiro ia »»ntenced to serve 30 ber of millions of peaetas of having yeam in prisin for having boen loyal' been "ideologieally reaponaible" for to his country and for having de- < the rebellion. fended it against the eriminal« who noar m le it. A "light sentence" of a mere 30 yeam is slloaed to be reported out through th* censorship, but the in-numersihle killlngs are not reported. Rome sources claim to have private information that the eriminal rulers ha''c a»sassinated about 2,500 Loya1-ist« in Catalonia alone. The fact« lenk out hy way of refugecs who e»>?ape, an.l in other araya. %t leaiK tour coufltriea, Germany. Italv. Foain and Japan, are noar ruled by criminals. It ia as if the inmate» of Alcatras arere permitted to rule Amerlea.—Milaraukee Post. Not Yet, But Soon Finally the day airived when auto-matic machines made the machines that rafoed an1 made all things auto-matirallv. This naturally cut off all arages, salaries and farm income. So everybo