ВпжкеАжћрмк вЛЛ НдшшапкпБо^е Twlag шаЛ Bćbtmuimg: Kli«eitfiu«, В1жтжмкг1зе U, Poette* Ш / Besugapndc ((m vomiu иШжг) тооаША RM K— tnl Hew (•biiKOMaMWi RAI ОЛО Жаем%ем&г Afcbeetelhaog^ dar Zettiug fOr dan nachiMgaođn IConat v«rđ«a am жоШМкћ and m* fete SBt, dw Mooato авснмшшмв №•• «& Kiah*n>g, đan »1. Jmđ 18*4. 4. Jahrjfaaf Noto nemško orožje proti Angljjf Jnina Anglija in Veliki London od 13. junija 23.40 nre stalno obslreljeiana Brezplodna ngibanla glede obrambe • »Pošastne bombe« prihajajo sedaj v rojih « Nank za Gorenjsko Krainbnrg, 20. junija. Жаког fe }«vUo poročilo oboroion« cil«, •• od lobote dne IT. {naija nahajata Južna Angleška in Veliki London že od 15. junija zvečer od 23,40 ure v ■koro neprestani ognjeni toči novega nemškega orožja. Obstreljevanje angleške kopalne se je nadaljevalo skoro brez presledka, kakor izhaja iz zadnjih, doSlih poročil. V neki nadaljnji objavi Oberkommanda der Wehrmacht je pisano, da je uporaba tega novega razstreliva samo prvo tajno orožje in, to lahko povemo s sigurnostjo, niti ne najnevarnejše. Z otvoritvijo obstreljevanja je pognan v obrat šele prvi vijak, ki se vije vedno trdneje, toliko časa, kolikor smatramo mi to za potrebno. Kri. ki je bila prelita po nečloveških britansko ameriških terorističnih napadih, je dobila s tem svojo trdo in aeizprosno o svete. Nemčija fe. kar naj bo izrecno ugotovljeno, zadosti dolgo svarila, a*d^ je prepozno. k doilih aam poročil м poda Medeča sK- К&Х navala nemških napadov aa Južno Angleško X novimi razstrelivi, ki traja skoraj nepretrgoma do danes, se vrže tudi normalni zračni napadi na obe strani i precejšnjo »ilo. Angleži in Amerikanci »i ogromno prizadevajo, da bi prišli do živega domnevnim bazam novih nemških napadov na Južno An-oleško, o katerih mislijo, da ee nahajajo ne-kje ob francoskem obrežju Rokavskega preliva. Ogromne količine bomb, ki so jih uporabili nasproti temu, pričajo jasno o pravilni eenitvi novega nemškega orožja. Kljub tem mnoštvenim bombardiranjem proti »sumljivim prostorom« v. Severni Fran-s* Aemški napadli-Uikiepl kakor hočeš nočeš stvarno ugotavljajo ameriška poročila iz Anglije in angleška poročila ozlovoljeno — neprestane nadaljujejo, t^emci nadaljujejo z obstreljevanjem Angleške s svojimi raketnimi bombami kljub težkim zavezniškim napadom na nemške raketne baterije, pravi poročilo »Associated Pressa«. Samo pri sobotnih napadih na domnevno ozemlje odstreljevanja je bilo udeleženih nad 1000 angleško-ameri-ikih bombnikov, najprej Amerikanoev, potem Angležev. Yorkshire Posr priznava nevarnost Kljub vsemu temu se po številnih poročilih nadaljujejo napadi, pomešani z akcijami normalnih nemških zračnih bojnih sil, izmed katerih so nekatere poslane baš samo zaradi opazovanja, druge pa za to, da ojačijo učinke mehaničnih razstreliv. Posebno priznanje e učinkovitosti napadov daje na primer »Yorkshire Post«, ki pravi: »Obrem iltev za Anglijo, preden bo nevarnost morda odpravljena, lahko postane zelo resna. Najboljša metoda, varovati se tega rizika, obsta- 1a v osvojitvi francoskih ozemelj, ki so brž-:pne baza za te napade. Seveda to ni tako lahko storjeno, kakor zapisano. Dopisniki nevtralnih listov v Londonu ugotavljajo, da so Anoleži radovedni, da bi dobili od svoje vlade kaj več obvestil o tem tajinstvenem in pošastnem orožju. Novo orožje izčrpa živce povprečnega Angleža. Skepsa glede učinka orožja je združena s sklepom, da bi se ščitili proti neprijetnim presenečenjem. »Da-gens Nyhet«r« poroča, da angleška javnost v tem stadiju vojne niti' najmanj ni računala « tako uporabo na strani sovražnika. Neizmerna razburjenost po vsej Angliji Na mah je prenehalo zanimanje angleškega tiska za boje v Normandiji. Petkovi popoldanski listi v Londonu na prvi strani sploh niso več prinesli nobenih poročil o fronti na Zapadu. Name«to tega pa je bila v debelem tisku izjava, ki jo je oddal minister za notranjo varnost Morrison kol pomirjajočo pilulo javnosti. Tudi Anglija pozna dane« lamo še eno snovi novo nemško orožje, ki jo |e Južno Angleško moralo že tako bridko občutiti. Kl|ub vsem prepovedim brilMske cenzure vedo, kako težko lo besnela ta nova raz-•treliva. Javna tafnoit fe, da Je bila na primer zadela radloodajna postaja v Scfutham- gtonu. In slutl)o ie veliko hujšega, ker |e Ilo v petek zvečer objavljeno, da bodo britanske radlooddajne postaje v bodoče brez ▼ psihološkem oziru, ker ljudje nimajo mira ae podnevi ne ponoči ia žive v stalnem straha pred novim napadom, pred nevarnostjo, ki dobesedno lahko pride kot blisk iz jasnega neba In pred katerim ne more pravočasno svariti nobea sestav alarmov. „Eiisplozije so grozne" Zelo plastičao poročilo priobčuje .Alton tidningea«, čigar londonski dopisnik piše o »groznem, ampak imponujočem prizoru na nebu« in potem nadaljuje: »Videl sem eno ali več raketnih bomb, ni mogoče določiti, koliko. Vse obzorje je bilo razsvetljeno, ne zaradi požarov na tleh, ampak od ognjenega svita razstreliv in tisočev granat In raketnih razstreliv, ki jih je poslalo protiletalsko topništvo navzgor.« — Zastopnik lista Nya Dag-ligt Allehanda« javlja: »Na stotine, če ne tisoče ljudi je že videlo prva razstreliva, ki so prihajala z veliko brzino v absolutno ravni črti, v nizki višini nad strehami hiš in vrhovi dreves. Pri tem se sliši posebne vrste brenčeč šum, ne takšen, kakršen je pri letalu, tudi eksplozija, ki nastane, kadar razstrelivo vertikalno pade navzdol, al tista kot pri kak-šal aavadai bombi. Razstrelal učiaki so veliki. Eksplozije so grozae « Ameriška poročila opazovalcev v Južni Angleški pravijo: Tako silnega streljanja protiletalskega topništva, kakor v zadnjih dneh pri angleških baterijah na Južnem An- gleškem od 1940. leta naprej ni bilo. Poskušali so zadeti razstreliva v zraku, preden bi se spustila ali odvrgla svojo obremembo z bombami. Tudi lovska letala so se udeležila boja zoper nje. Zrak se je tako rekoč tresel od ogromnega streljanja protiletalskega topništva. Nemška razstreliva pa so bila daleč narazen in niso dala nobenih lahkih ciljev. Ko je protiletalsko topništvo začelo streljati, se je razvila scenerijn, kakršne prej v tej vojni še nikoli niso videli. Nebo se je tako rpkoč razletelo od raznih barvanih bliskov. Žarometi so nad obzorjem divje iskali po-sastne »troje in svetilni izstrelki protiletalskega topništva so brizgali do neba. Eksplozije, ki nastanejo, če je kakšno tako razstrelivo zadeto, ali če strmoglavijo, oglušijo ušesa. V noči na soboto so nemška razstreliva prihajala v veletoku nad Južno Angleško. Protiletalsko topništvo je ob prizadetih ozemljih ves čas zaposleno.« Nekateri trezni opazovalci, ki poskušajo hladno preudarjati, zaključujejo, da kaže novo orožje pot zračni vojni v bodočnosti. Zre-volucionirala jo bode ravno tako ko. oklop-njaki v vojni na tleh. Nauk za Gorenjsko Poročila o uporabi novih nemških orožij proti zračnim morilcem so povzročila, da to prisluhnili tudi ljudje na Gorenjskem. Kakor v Londonu in Washingtonu, so menili tudi tukaj, da se smeta molk nemškega vodstva in odmikanje naših front na Vzhodu in na Jugu smatrati kot znak naše slabosti. V suverenem miru močnega se Nemčija ni dala vznemirjati v svojih intenzivnih pripravah z% povzročitev nove faze v vojni. Prenesli smo' tudi udarce britansko-sevemoameriške-ga zračnega orožja, ki so razrušili naša mesta in ubili naše žen?, otroke in starčke v domovini. Neizrečeno gorje, ki je zaradi tega zadelo mnoge rodbine, je povzročilo ne-ugnano sovraštvo. Z nami vred so morali tr- Bilka, kakor jo je soiražnik holel Britanci so doživeii od včeraj v lastni deželi poostritev vojne i""')®- Dm le je z invazijo začela nova doba т vojnem dogajanju, je bila v»em udeležencem jamo, da bo pa latocasno prineila « teboj uporabo novega orožja, to P** * »ovražnem taborišču ni«o pričakovali. Toliko bolj lo bile miili vsakega nemškega moža ia vsake nemške žene od začetka invazije pri vprašanju, kdaj bo prišel čas. da bomo vrnili sovražniku vsa njegova nečloveška dejanja, ki jih je v teku podlih in zahrbtnih napadov zagrešil nad ženami in otroci, kulturnimi dobrinami in stanovanji. Uradno poročilo, da se je sedaj pričelo bombardiranje Velikega Londona z razstrel-ki iz novega orožja, bo radi tega izzvalo veliko zadovoljstvo in odrešujoče zadoščenje v vsem nemškem narodu. predhodnega opomina ustavil* svoje oddaje, e* !• nevarnost obstreljevanja po novem orožju. Po vsej Angliji se je kot blisk razširila vest, kaj se je dogodilo v ne I 'uTi ob Južni obali, kako strašen [• uilnek nemških napadov, me samo v ■MtMriauiMi Mini, mmprk птво tako S skupaj stisnjenimi zobmi in stisnjenimi pestmi smo mesece morali gledati, kako so rušili naša mesta. Kako je vse, kar so mnoge generacije v miroljubnem delu storile, postalo žrtev gonilne teroristične objestnosti sovražnika. V tem času smo postali trdi in naša srca so Akamenela. Mi, ki smo bili kot Nemci ponosni' na to, da smo imeli občutljivost in čut za vse lepo in dobro v živ-njenju, mi smo postali v neštetih nočeh in dnevih bombnih napadov naror sovraže-čih in osvetnlkov. Mislili- smo na to, da sovražniku vrnemo milo za drago. Belili smo si glave, da bi našli orožje, ki odgovarja našim občutkom In vztrajno in intenzivno smo delali zavedajoč se, da se to orožje pripravlja in da bomo nekega dne imeli zadovolj stvo. Naš klic po povračilu se je uresničil Sedaj smo tako daleč. Kakor proti nam, tudi proti sovražniku novo orožje ne pozna milosti. V nepretrganem stopnjevanju je sovražnik način bojevanja vedno bolj in bolj spremi njal v moritev nedolžnih žen in otrok. On končno sploh ni več prikrival svoje krvoželjnosti, temveč je v neštetih govorih in objavah vedno spet izjavil, da je njegova sadistična volja po uničevanju naperjena proti ženam in otrokom in da mora neborec neoborožen z domom vred biti iztrebljen. Pravi lov na ljudi, na Igrajoče se otroke, na lene nri nakupovanju se j« pričel. Colnaril na jezerih in rekah so bili umorjeni, orači s konji in kravami so bili po skupinskih stre-lih strojnic pokošeni in civilisti, ki so iskali zavetja iz napadenih vlakov so bili s sadistično krvoločnostjo pobiti. Noben Nemec ne bo več pozabil jiojma »mourder incorpo-ratend« — društvo morilcev —, ki so si ga zračni, gangsterji z velikimi črkami naslikali na svojo obleko, da se s tem Iskažejo kot tolpa zločincev. Sedaj smo jim predložili pobotnico. Edini človek, ki se j« nekdaj zavzel za človeiko postopanj« v vojni, je bil naS Filh-rer, ki je vedno opozarjal na strahote zračnega^ bojevanja in razen tega podvzel vse, bi se razširitev zračne vojne na žene ia otroke preprečila. Vsa tozadevna opozorila so bila po angleških zločincih odbita. Hladno skom;žganje je bil odgovor na zahteve FUhrerja, da bi se bombna vojna odpravila in tako barbarstvo svečano in splošno Izgnalo. »Nočem se bojevati proti ženam in otrokom«. tako je izjavil FUhrer 1. septembra leta 1939. »Dal sem svojemu zračnemu orožju povelje, da naj nrpada samo vojaške objekte. Če pa nasprotnik misli, da iz tega izbere pismo o svoboščinah, da se on lahko bojuje z nasprotnimi metodami, potem bo pa dobil odgovor, da si bo to za vedno za* pom U. Sovražniki mogoče alao mislili, da jim be peti še drugi narodi evropske celine, in W niti ne samo naši zavezniki. Razen nemških mest so doživeli napade sovražnega zračne* ga orožja med drugim Budimpešta in Buka« rešta, Zagreb in Belgrad, Ploesti in Sofija, mnoga mesta Italije, Francije, Belgije in Nizozemske. Kljub našim svarilom so smatrali v Londonu in Washingtonu za pravilne, nadaljevati s temi nečloveškimi bombardiranji, ki v večini primerov niso imela nobene etra-tegične vrednosti, ampak rabila zgolj zastra-< hovanju. Sedaj je prišla ura povrnitve. Oko za oka, zob za zob. Kar danes doživlja britanska celina, se bo stopnjevalo do mnogokratnika tega, kar je moral doživeti evropski kontinent. Kdor noče poslušati opo-minoT Nemčije, mora nekega dne poravnati krvavi račun, ki se mu z gotovostjo predloži prej ali slej. Naj nihče ne računa ne z našo slabostjo, ne s našo dobrosrčnostjo. Kljub štiri in pol leta vojne smo še vedno močnejši od naših sovražnikov in jim lahko vedno znova nudimo nova presenečenja. In dobrodušnost bi bila popolnoma neumestna pri sovražniku, ki prezira vsak dostojen boj po pravilih vojn*. Lahko sporejamo Gorenjsko z Veliko Brit*-hijoi Leta in leta smo svarili pred podpira^ njem boljševiškega banditstva v gozdovih. Niso nam verjeli. Kakor so se začeli dnevi obračunavanja za Angleško, tako bo zadela povrnitev tudi sodrgo v gozdovih ta njene pomagače. Nemška kri in kri naših prijateljev ne bo prelita, ne da bi bila maščevana. Se enkrat ima v teh dneh dostojni del prebivalstva priliko, da se prizna k dcAri stvari. Gauleiter dr. Eainer je dal vsem članom tolp, ki se hočejo odvrniti od boljševikov, možnost, da se povrnejo v domovino in urejene razmere. Naj jim bo zgled Velike Britanije zadnji opomin. Ce tudi včasih dolgo traja, preden udari nemški meč, enkrat bo zašumel nad vsemi, ki so s* mu zoperstavljalL F. H. kedaj povrnjeno. Ali zgodovina nas učH, da hudičeva setev da prokleto žetev. V avoji morilski blaznosti so bili slepi, ko so Izzvali našo željo po osveti in korak iz angleškega otoka v izkrcevalne čolne za invazijo je bil istočasno prvi korak v lastno pogubo. V tem zgodovinskem momentu naj se pokaže vse mu svetu, da je krivica za to poostritev vojne edinole pri Angležih, krivica, ki se ne more popraviti in ki radi gnusnega postopanja za vedno sramoti britanstvo tega stoletja. Bil je gospod Churchill vojni zloHnec in ministrski predsednik, ki je že leta 1925. nesramno pokazal svoje pravo prepričanje in zločinski značaj z besedami: »Prišel bo čas, ko se bodo ubijale žene in otroci, da sploh vse civilno prebivalstvo, in boginja zmage se bo končno polna groze predala tistemu, ki bo to znal organizirati v največji izmerL Eno leto poprej je pisal isti zločinec: »Jaz sem za to, da se metodično pripravljMi ba-ciU namenoma spuste na ljudi in živali, medna rosa, da bi se uničila žetev, vranični pri-sad, da bi poginili konji in živina, kuga. da bi po njej ne pomrle samo cele armade, temveč tudi prebivalci ebsežnih področij. Te vse imenujem napredno vojno znanost.« Tako ne govori človek, temveč krvoželjen napel nori gangster, ki bi ga vsak drug narod že davno obesil. Na Angleškem pa je postal ta %io6l-nee prvi minister. Angleška si je izbrala to« lov^a xa vodjo! Njegove besede ao n urea« niiile in od njega najeti morilci postopke, kakor on to od njih pričakuje. 26. aprila 19*0. leta je cinično i^avU Siift Cooper: »Ako s* pri napadu ubijejo ,eivilisti'. to ni noben zločin. Londonska oddajna postaja se je 3. marca 1943 veselila: »Zadovoljni smo, da so bile žene in otroci primorani k strašnem trpljenju.« Amerikanska oddajna postaja Schenectady je 8. aprila 19«3. leta objavila: »Bombni napadi na nemška mesta, to ni nobena živčna vojna, to je skrbno pripravljeni vojni pohod za uničevanje«. »Newa Chronicle« piše Mta 1939: »vaz sem popolnoma za to, da se v Neimgl# ixtrebi vmIm žive bitje, nwi, ieoa, otrok, ptica жИ кпШ> Mrmn *. — itw 48. KARAWANKRN ВОТВ 21. ,ћ1п1Јч Ifl'i« Groiljiv ilis napadov na Angleškem Medla tolažba notranjega ministra Morrisona v anglešl(i Spodnji zbornici km. J«z n« bi puitil niti bilke na polju.« »Za-žgimo njihovt gozdove in strimo njihova »rca«, piše »Suday Dispatch« od avgusta leta 1**3 V septembru leta 1*43 triumiira »New Tork Times«; »Najboljši učitelj nemškega naroda je letalska bomba, uničevalci stanovanjskih predelov so v nekem oziru in za neke namene izvrstno sredstvo. »Najbolj pa se je izkazala v svojih pozivih tako zvana angleška cerkev. Vikar Whipp v Leicestru je dne 5. septembra leta 19%0. govoril raz lece: »Izbrišite Nemce! Ne sme biti angleškega letalca, ki bi se vrnil in rekel, da ni našel cilj za svoje bombe. Povelje se mora glasiti: »Vse naj se pobije«! Lahko bi nadaljevali z naštevanjem angleških nesramnosti in zločinskih pozivov. Dnevno so se od začetka vojne ta spričevala o nečlovečnosti zasmehljivo razkričala v svet. Ce so sploh našli besedo obžalovanja, potem o tem,, da niso imeli močnejših razstrelil in še večjih bomb, ki naj bi pospešile uničevanje Nemčije. Zato občuti nemški narod v teh dneh, v katerih ]-• bil primoran, da se bojuje proti zločincem z njihovimi lastnimi metodami, edinole zadovoljstvo, da je pravici zadoščeno. Prav tako, kakor morilec položi glavo na tnalo, da bi bil človeški rod obvarovan od spriđenih zverin, morajo sedaj Angleži trpeti posledice svojega zločina. Zapovedujoče kličejo desettisočl strahopetno pomorjenih nemških mož, žena in otrok iz grobov po osveti in nič nas ne bo zadržalo, da bi preslišali klic po pravici. Angleška naj spozna, da bo tisti, ki hoče strahovati Nemčijo, sam strahovan. Mi nismo nič pozabili in Angleška se bo v teh dneh z grozoto spomnila svojih sramotnih dejanj. Brezuspešni sovražni napadi ob normandijsiii obali Berlin, 20. junija. Kakor je povedano v poročilu Oberkommanda der Wehrmacht, so se nadaljevali boji ob normandijski obali tudi Y zadnjih dneh z nezmanjšano srditostjo. Tudi v soboto sp naše oklopnjaške čete razbile vse sovražne napade v prostoru severno-vzhodno In jugozapadno od Tillya. Msl krajevni vdor je bil takoj z nasprotnim sunkom očiščen. Vzhodno od Caumonta smo po napadu proti severu pridobili višinski svet tik južno od Tlvryja. Težišče bojev je bilo v prostoru jugozapadno od Ballerroya, kjer so amerikanskl oddelki skušali z mnoštvenlmi silami, prebiti našo fronto v smeri proti St. Lo. Bili so odbiti v srditih In sprememb polnih bojih z najtežjimi zgubaml. Samo v tem odseku je imel sovražnik nad 1000 mrtvih. Pod vtisom svojih visokih zgub se je sovražnik v begu vmll na svoje izhodiščne položaje. Na polotoku Cherbourg je nasprotnik nadaljeval s svojimi napadi v prostoru St. Sau-ver—Le Vicomte. ali mu je uspela samo malenkostna pridobitev sveta. Bojni in torpedni letalci so včeraj pred mostiščem zadeli štiri sovražne ladje z bombami in torpedi, opazovani so bili požari in eksplozije. Povrh je bila neka težka križar-ka hudo poškodovana. Obalne baterije kopne vojske in mornarice so pogodile v zalivu Seine šovražne vojne brodove in transportne ladje. Nemške podmornice so potopile iz neke sovražne skupine na zapadnem izhodišču Ro-kavskega preliva tri križarke. Lahke in težke baterije protiletalskega topništva 10 od začetka invazije sestrelile 301 sovražno letalo, 5 tovornih jadrnic in 20 o-klopnjakov in težko poškodovale neko sovražno krlžarko. Usoda Izkrcevalnih čolnov Ženeva, 20. junija. Poročevalec »News Chronicle« je pisal svojemu listu s krova nekega angleškega izkrcevalnega čolna; »Tik pred Invazijo nI bilo med že več dni vikrcanlmi četami nikakega sledu o kakem miru. Nihče se nI smejal. Vsi so mislili na pekel, ki se bo kmalu odprl pred njimi. Naš čoln je bil zvrhano poln Zgrajen je bil dejansko le za tretjino sedanje posadke, vrh tega pa je imel še vse polncFvozil in drugega vojaškega gradiva. — Prehrana je postala resen problem. Ob vkrcanju nam je dejal poveljnik, da bomo dobili mornariško hrano, ki je boljša od vsega, kar smo jedil doslej. Iz tega pa nI postalo nič. Obratno soglasna sodba se je glasila; »Obupna hrana I Vrh tega pa nezadostna«. Poveljnik je nt protest odgovoril: »Hrana, ki jo dobite, j* pač najboljša, ki vam jo moremo nuditi.« Rouen želi Anglo-Amerikance Parit, 20. junija. Prebivalci Rouena, ki so že prej« Imeli priložnost, da so pokazali sovraštvo proti tistim, ki so pod pretvezo, da prihajajo kot osvoboditelji, častitljivo glavno mosto Normandije porušili In požgali, so vnovič pokazali, da tvojih občutkov nasproti Britancem in Amerlkancem niso spremenili. Po zborovanju, ki je bilo v nedeljo pred od odttrelllnih In zažigalnih bomb.uničenimi itariml kulturnimi spomeniki, je prebivalstvo odpotlalo k nemškim tlužbenlm o-blestem odposlenttvo, ki je v Imenu mesta zaprosilo, da naj te ujetniki, ki bi bili ujeti pri izkrcevalnih operacijah, uporabijo za o-spravljalna dela v opustošenem Rouenu. Odposlenttvo je Istočasno izjavilo, da je prebivalstvo voljno, da samo ttražl ujetnike In da nadzoruje njihovo delo. Menemencogin odstopil Ankara, 20. junija. Turški zunanji minitter Menemencoglu je, kakor je -javil v četrtek radio Iz ^nkare, odttopil. Turški ministrski svet te je popoldan leittl. Minittrskl pred-sMlBlk Saricoglu bo začetno previel tudi маапје Stockholm, 20. junija. Poročilo obrožene tile, da so bili Južna Angleška in obmestje Londona obstreljevani z novimi razstrelki najtežjega kalibra, je povzročilo, da so Angleži v petek opoldne dali uradno izjavo. V petek opoldne se je pojavil notranji minister Morrison v zbornici In podal izjavo, ki da spoznati, da si Angleži že niso na jasnem o vrsti novega orožja in da njegove važnosti pač ne morejo zatajiti. V stockholmskem večernem časopisju od petka je seveda londonska novica senzacija dneva. V poedinostih povedo angleška poročila, da so že nastale zgube. Vsa londonska poročila naglašajO, kakor je to naglasil Morrison pred zbornico, da je važno to, da sovražnik ne dobi Informacij, ki bi jih mogel izkoristiti. Torej ni pričakovati nobene opore o tem, kam so nemški izstrelki zadeli in kaj je bilo po njih uničeno. Morrison na primer naglaša, da bo mogoče zelo težko tt napade razlikovati od normalnih zračnih bombardiranj. Pri akcijah proti Južni Angleški ne bodo več izdane informacije proti katerim okrajem to bile posamezno naperjene. Morrison naglaša, da je on našel za pravo, da ob prvi priložnosti obvesti zbornico o uporabi novega orožja. Ali naj dežela živi dalje normalno, kakor je pač to mogočel Londonska poročila v švedskih čaiopisih imajo dopolnila, iz katerih je razvidno, kakšen grozljiv vtis je napravil začetek novih operacij na vso Angleško. So pač pričakovali neka huda presenečenja in sicer že dalj časa, deloma javno vsled tlabe veitl, radi lastnih barbarskih terorističnih napadov na Nemčijo. Sedaj se je fatalno pričakovanje uresničilo, in sicer huje, kakor so mislili. Skromna nevtralna poročila povedo o zmedi in preplahu. Obiava angleškega ministra notranjih zadev Berlin, 20. junija. Nasproti poskusom angleške poročevalne službe, da bi oslabila dejstvo naših napadov na Južno Angleško, je po Angleškem notranjem ministrstvu izdana »objava javnosti« vzbudila pozornost. »Ce motor nekega letala, ki ]e brez osebja, prestane delovati in na koncu stroja zasveti luč, to lahko pomeni, da bo kmalu potem tledila eksplozija, mogoče v 5 do 15 sekundah. Sklonite se radi tega pred eksplo-zijol Tudi tisti, ki so v pristorih, se morajo zavarovati pred eksplozijo in se takoj podati na kraj, ki nudi najboljšo varnost. Uganka o novem lajnam orciju Stockholm, 20. junija. Reševanje uganke o novem nemškem tajnem orožju po britanski poročevalni agenciji Reuter se nadaljuje; V nekem poročilu Reuterja stoji med drugim; je nekaj groznega, ko se približuje nemško letalo, ki je brez vodstva in kakor raketa leti po zralcu. Letala imajo neki odrejen ritmičen glat, ki bi se lahko označil kot tiho utripanje, v noči kažejo za seboj jasen rumen odsev in v luči žarometov se vidi, kako se iz njih vali oblak dima. V noči na petek in r ranih jutranjih urah v petek so bila ta letala z malimi presledki vač ur nad Južno Angleško. ( ZIRCALO ČASA ) Težišče obrambne bitke v Srednji Italiji je bilo tudi v soboto v prostoru fnžno od Pe-rugije. Kljub mnoštvenl uporabi svojih olclopnjakov Je sovražniku samo na nekaterih odsekih uspelo, da je porinil našo fronto nazaj. Sovražnik, ki se ]• izkrcal na severu in Jn-govzhodu otoka Elbe, je bil v nasproti;em napadu vržen nazaj v morje. Samo pri Marini mu Je uspelo, da se je v malem mostišČM ustalil na kopnem. Težki boji so tukaj kakor, tudi v prostoru od Capoliveri, kjer se je nasprotnik včeraj vnovič izkrcal, še v teku. Neka obalna baterija otoka Elbe je poškodovala angleško križarko razreda London. Oberstleutnant Lent, Kommodore oddelke nočnih lovcev, je v noči od 15. na 16. juni sestrelil svojega 100. nasprotnika. Pri napadu sovjetskih bombnikov na nemški konvoj pred severno norveško obalo je bilo po letalcih lovcih in mornariškem krovnem protiletalskem topništvu sestreljenih 37 sovražnih letal. 30 nadaljnjih sovjetskih letal je bilo uničenih po zračnih obrambnih »i-lah pri napadu na Kirkenes. Izšla je naredba, ki v .iemčljl ureja počit-^ niško dobo za šole, preseljene iz mest na kmete. Za te šole veljajo počitnice prav tako, kakor za one zavode, ki so ostali na svojih mestih. Aktlvnoit židovskih terorlitov v Jeruzalemu je spet oživela in sicer s pošiljatvijo pretečih pisem na neke člane palestinske vlade in znane vodje Arabcev. Ta preteča pisma imajo zraven podpisa »Židovske osvobodilne armade« komunistovske znake kladiva in srpa. Pottitva pravoalavB* carkv* v Palestini, ki *0 bila po zlomu carizma avtonomno upravljana, so bila radi pritiska angleških mandatskih oblasti ozročena tako zvanemu patriarhu v Moskvi, to «e pravi boljševikom. Pri Badomaatnih volitvah za umrlega liberalnega člana velikega sveta kantona Waadt (Švica) je bil izvoljen kandidat komunistom prijazne »delavske stranke«. Dobil je 2850 glasov, medtem ko je. dobil meščanski kandidat samo 2317 glasov. Na nekem javnem zborovanju NSB Je izjavil Mussert, v primeru invazije v Nizozemsko bo on na vsak način ostal v mestu Utrecht (sedež NSB). On bo oblekel uniformo prostovoljca nemške vojske. Anglo-amerikanska teroriitičn« letala «0 po nekem poročilu srbskih listov v nizkem poletu obstreljevala neko taborišče ujetnikov, ki so v nJem pripadniki bivše jugoslovanske armade. V New Yorku ae pričakujejo, kakor javljajo amerikanskl liati, važna pogajanja med amerikanskimi veletrgovci in zastopniki Indije. Amerikanskl kapital rabi po končanju vojnih dobav nujno novih naročil in priložnosti za nove vloge. -Tint*««, nekaj premogokopnih rudarjev v AvstraTltr. Oni 10 zahtevali dodatek za težke delavce po nemškem vzorcu, pa so bili odbiti. Vojaško lodiiče Je obsodilo v soboto pro-kurista neke gradbene tvrdke Deziderja Ga-berja na smrt, tri Žide pa na doživljenjsko robijo. Obtoženi so bili velepotezne prevare, ki je Škodovala vojaškim interesom Ogrske. Gaber je prodal Židom po črnoborzianskih cenah gradbeno gradivo, ki je bilo določeno za vojaške svrhe. Smrtna kazen jk. bila že izvršena. To je bila prva smrtna kazen, ki Jo je Izreklo vojaško sodišče nad civilistom. V torek !• (aponika vlada razpisala novo vojno posojilo, ki prvikrat dosega znesek ene milijarde. Naša zunanja politika je velika zmeda, mi smo zgubili enaki korak tako z Moskvo kakor tudi z Waihingtonom: sovjetska Rusija je v primeru zavezniške zmage v resnici gospodar cele Evrope.« Hannen Svraffer, ki Je to v »People« ugotovil, piše dalje: »Angleška ne rabi novih ministrov, temveč novo politiko« »Altonbladet« »CiSterborg Post« opisujeta življenje v Londonu, po odhodu USA čet na invmzijsko fronto. Govori se o »osvobojenem Londonu«. Vojaška zasedba Londona je kakor končana. Več londonskih časopisov ne prikriva veselja ob odhodu USA-vo-Jakov na invazijsko fronto. •Associated Press« poroča o vožnji po od Anglo-Amerikancev zasedenem francoskem obalnem predelu. Nikjer ni opazil kakšnih izražanj veselja pri Francozih. Umazani, poteči se britanski vojaki korakajo skozi vasi, ali nobenih rož Jim niso metali. Francozi sO jih samo molče in brez zanimanja opazovali. Židovski milijonar In 'astnlk ogromnih ru-dokopov kositra v Boliviji, Moric Hochschild je bil po poročilu iz La Faz postavljen pred tamošnje vojaško sodišče, ali po zahtevi Roosavelta spet izpuščdb na svobodo. Hochschild se prišteva k posebnim varovancem Roosevelta. Kakor lavija »Exchange# iz Londona, ae t#« čas de Gaulle pogaja a sovjetskim veleposlanikom radi priznanja alžirske vlade. AH do sedaj še ni orišlo do rezult*t- Marodi Jugovzhodu* Evrope so danes na strani Velike Nemčije in se po puhlic polnih geslih o svobodi plutokratskih .državnikov, ki so se zvezali z boljševizmom, ne dajo premotiti. V tej politični in duševni situaciji j* začetek invazije našel Jugovzhodno Evropo. To bo tudi za nadaljnji razvoj Jugovzhodne Evrope odločilno. Vari«« Md 1(8 Umuveriw und Uruokar«! Šlriitao Gm.bH. Ehcetifurt — VariualiitKi Olislrelieiani«! Londona se |e nadalfeialo Težišče bojev v Normandiji je pri St. Sauveur le Vivorote Oberkommando dar Wehrmacht ]e dna 19. junija objavilo: Vznemirjevalno obstreljevanja Londona In njegovih zunanjih okrajev je trajalo tudi vet včerajšnji dan in današnjo noč ■ premenlji-vo jakoitjo. Težišče bojev v Normandiji je bilo minuli dan v prostoru St. Sauveur le Vivomte. Sovražniku se je tukaj posrečilo, da j# s naj-silnejšo uporabo svojega topništva in zračnega orožja predrl naše zaščitne položaje In pri Barnville sur Mer doseoel zapadno obalo cherbourškega polotoka. Zajezllno fronto naših čet smo tvorili južno In severno od tam. Sovražno mostišče vzhodno od Orne smo i« bolj zožili. Sovražni nasprotni napadi z oklopnjaki so spodleteli. Na obeh straneh kraja Tilly je sovražnik napadel na široki fronti z močnimi silami pehote in oklopnja-kov. Vsi sovražni napadi so se zrušili brez uspeha. Severovzhodno od St. Lo smo odpravili 3 protlsunkom vdor od prejinlega dne. Tukaj se fe posebno skmzala 3. divizija lovcev padalcev, ki jo vodi Generalleutnant Schimpf. Odredi bojnih letalcev so pred mostiščem potopili dve trgovski ladji s 18.000 brt in enega rušilca. Stlri nadaljnje trgovske ladje z 29.000 brt in trije rušilci so bill težko poškodovani. Pomorske obalne baterije so severno od cherbourškega polotoka tudi poškodovale nekega sovražnega rušilca. Na otoku Elbi se ojačuje sovražnik z no- vimi dovozi. Posadka otoka, ki ji poveljuje hrabri poveljnik Generalmajor Gall, se junaško upira In je sovražniku zadala hude zgube. Pred daleko močnejšim sovražnikom so se morale naše čete končno umakniti na severovzhodni del otoka. Boji se nadaljujejo. Torpedni čolni so vzhodno od otoka Elbe potopili en britanski brzi čdln in dva druga težko pošhodovali. V odseku od Grosseta do Perugije je bil včeraj posebno hud bojni dan. Z združenimi silami je sovražnik ves dan napadal, ne da bi se mu posrečilo, dobiti, kje ka) več sveta. Posebno silni boji so bili v prostoru jugozahodno in južno od Perugije, kjer so se naše čete zagrizeno upirale in večinoma v boju od moža do moža razbile ponovne, po oklopnjakih podprte napade. Na Vzhodu so se izjalovili krajevni napadi Sovjetov v karpatskem predgorju, ob Bere-zini in na obeh straneh Viteb'ka z visokimi sovratnilcovimi xaubamt. Talk* nemška bolna letala so izvršila v pretekli noči strnjen napad na železniško križišče ZarnI, ki )• povzročil velike požare In eksplozije. Skupina severnoameriških bombnikov ]• priletela nad severnozapadno Nemčijo in izvršila teroristične napade na več mest. Zlasti v stanovanjskih predelih Hamburga, Bremena, Hannoverja in WesermOnde so nastale škode in človeške zgube. S protiletalskim topništvom zračnega orožja in vojne mornarice smo uničili 16 sovražnih letal. Ufldf fnvazife le popa\llla napcloisl na Inqovzbodn Napačne kombinacije sovražnih načrtov - Samo ena nevarnost: boljševizem Berlin, 20. junija. Ko je septembra lanskega let« Badoglio sklanll Izdajalsko premirje z Anglo-Amarikancl, ja marilkaterl v Južni Evropi mitlll, da j* pričakovati Invazije Anglo-Amerikancev na Balkanu. Vodja tolp Tito je skupaj z divizijami izdajalskih Italijanskih generalov -zasedel dalmatinsko obalo. Dozdevno je bila pot sovražnikom Evropa odprta: Na Ogrskem je takrat vladal Kallay In ni manjkalo takrat političnih skupin, ki so predlagale. Ogrska naj sladl primeru Ba-doglia. V naki spomenici ja izjavilo vodstvo »ogrske stranske malih kmetov«, da bi sa morali priključiti Angležem in Amerlkancem, da bi se jim tako odprla pot v Nemčijo. Cas se jim je zdel posebno prikladen, ker je bil v Bolgariji hipoma umrl kralj Boris za zahrbtno boleznijo in vprašanja vodstva bolgarske država ia ni bilo rašano. Bili so res dnevi in tedni najvišje napetosti, ki jih ja preživljala Jugovzhodna Evropa v septembru 1943. Vsekakor pa je skrbela nemška oborožena sila za to, da se je kmalu spet vsa pomirilo. Bliskovito so zgrabile nemške čete, unifille in razgnale odpadle Italijanske divizije na Balkanu In pognale ostanke Titovih tolp spet nazaj v ko senske hribe. Dozdevna kriza v Bolgariji je bila radi hitrega In brez trenja obrazovane ga ragentskaga sosveta, ki ja po volji vsega bolgarskega naroda nadaljeval politiko ravna črte kralja Borisa rešena. Tako so bili pri jatelji Angležev na Ogrskem oropani nade in so čakali precej iztrexnjeni draoe priložnosti za Izvedbo izdaje. Eder. glavnih voditeljev Ullein Heviszky rajši ni ostal na Ogrskem, ampak je radi varnosti sprejel mesto poslanika v Stockholmu, da bi od tu nadaljeval svojo izdajalsko Igro. Km«lu potem se je zvedelo, da je Moskva v Teheranu prepovedala vsako anglo amerl-kansko vmešavanje In s tem Invazijo na Balkanu In da je Britancem In Amerlkancem nainačlla Zapadno Evropo kot zapovedan' nastavek za napad na Evropo Kljub temu so se širili glasovi, kj so verjeli v zavezniško Invazijsko podjetje proti Jugovzhodni Evropi. Marsikaj ]e govorilo za to. Pritisk aa Tur« čijo, ljubimkanje s Titom, težki teroristični napadi na Belgrad in rumunska mesta, po ysem tem se je dalo sklepati, da britansko-, amerikansko invazijsko podjetje na Balkanu ni povsem izključeno. Ali dne 19. marca je Nemčija zato preskrbela, da je gospodujoč položaj obrambe Jugovzhodne Evrope, namreč Ogrsko popolnoma zavarovala. Titove tolpe so med tem morale sprejeti hude udarce in Turčija je kljub angleškemu pritisku obvarovala svojo nevtralnost. Pred vsem pa je zavezniškim nemškim, ogrskim In, romunskim četam uspelo, da so zadržale ruski pohod v Karpate In da so jih tia mnogih krajih še cel6 vrgle nazaj. V tej situaciji so zvedeli v glavnih mestih Jugovzhodne Evrope o severnofrancoskem poskusu Invazije Britancev In Amerikancev. Lahko se reče, da je to obvestilo pomenilo kraj dolgotrajnih napetosti in da je bilo sprejeto popolnoma mirno. Narodi Jugov^odne Evrope deloma poznajo nemške vojake kot nasprotnike, deloma kot bejne tovariše in vedo, da se bodo vsem poskusom vdora v Evropo ogorčeno postavili v bran. Ce Anglija in Amerika mislita, da bo geslo »osvoboditve«, v čegar znamenju se je Izvršil Inva-zijskl poskus, ugajalo narodom Jugovzhodne Evrope, se zelo motita. Le preveč dobro vedo od Budimpešte do Sofije In od Aten do Bukarešte, da samo ena nevarnost ogroža svobodo jugovzhodnih evropskih državi boljševizem. Da se ta nevarnost lahko odstrani samo po Nemčiji in po ozkem sodelo vanju z Nemčijo. Ce tisoči In tisoči angleških In amerikan skih vojakov Izkrvave na obali Normandije, to so si v Jugovzhodni Evropi na jasnem, da se vse to godi po povelju Stalina, ki misli, da bo na ta način oslabil obrambo kontinenta In I tem lam sebi utrl pot v Evropo, predvsem pa v Jugovzhodno Evropo, Potem tudi nI čudno, če »e judje v Bukarešti In Budimpešti, v Belgradu in Zagrebu zbirajo pred velikimi časopisnimi podjetji, če se še od tiska mokri časopisi trgajo prodajalcem lx rok, ker vsa4 hoče najhitreje prebrati naj-noveji« poročila # bitki na franeoaki obtU. mtfwnrh Jun! 1*44. KARAWANKKW BOTB Self« s. — Nr. 48. »Die Front urn unseren Briickenkopf llammt und brennt" London: »Die Dentschen kampfen mit Geschlck und einem Fanatismus, dessen eigentlich nur Deutsche fahig sindc rd. Madrid, 20. Juni. (Eigenbcricht.) Wenn sicli der D'irchsdinittsenglander heute noch ein-mal an die illusionistische Agitation vor dem Ob erf all auf Europa crinncrt, damn miiB er sich iibcr das derzeitige Aussehen der Invasionskiiste zumindest sehr verwundern, dcnn in logischer Ver-wirklichung der iiim frOher vorgespiegelten Wunschtraume muGten jetzt am Strand der Normandie badende oder lustwandelnde Soldaten britisdier, nordamerikanisdier oder kanadischer Herkunft zu sehen sein, mit franzosisclien Maddien schakernd und in frisch importierten heimischen Zei-tungen die neuesten Nachrichten uber den rasdien VorstoS ihrer Kameradcn in Richtung deutsche Grenzc studier^nd. Die Wirklichkeit ist jcdoch ganz, ganz anđers, ■wie dcr sichcr erstauntc britischc Burger jetzt aus den ersten Bildveroffentlichungen in der cnglischen Presse erkennen kann. Sieht er einen ■weiBen Kiistenstreifen mit zerscliossenen Sherman-Tanks, gelandegangigen Wagen, Landungs-"ooten, Hebekranen und sonstigem niclit mehr ^trwendbaren Kriegsmat«rial, mit einem Wort: «inen riesigen Schuttliaufen. Montgomery hat Nachschubsorgen . Die gleichen Eindriicke vermittein die B^richte eigenen Kriegskorrespondcnten. Diesen bleibt ^ichts anderes iibrig, als den Eingestandnissen Nichterreichung gesteckter operativer und •^trategisclier Ziele sowie ungeheurer Verluste r. F. J. Lukam Deaisch Шг Forigeschritiene Die SchlldbUrgerin met dem Eierkorb ' Eine SchildbUrge'rla, die nur eine elnzlge Henne hatte, die Ihr alle Tage ein Ei legte, eammelte elnet so viele Eler, bis sle glaubte, fUr dre'i Groechen beisammen zu haben. Dann nahzn eie ein K6rbleln und zog mlt den Eiern auf den Markt. Unterwege fielen ihr ailerlei Gedanken ein, unter anderm dachte eie auch an den Kram, den sie auf den Markt t rug. Und auf dem ganzen Weg redete sie mit sich selbst und machte folgende Rechnung: >Sieh«, eagte sie bei sich selbst, »du er-h<st auf dem Markt drei Groschen. Was willst du damit tun? Du wiret daniit zwei LeghUh-ner kaufen. Diese zwei samt der die du hast, legen dir in soundsoviel Tagen aoundso-viel Eler. Wenn du die verkaufst, kannst du noch drei HUhner kaufen, dann hast du sechs HUhner. Diese legen dlr in einem Monat so-undsoviel Eler. Die verkaufst du und legat das Geld sueammen. Aus dem zusammengelegten Geld kaufst du dlr etllche GUnse. Die tragen dlr auch Nutzen durch die Eler, mit Jungen und Federn. So haet du Nutzen von Htihnem und Ota.sen und kotninst in acht Tagen so welt, daB du dir eine Geifl kaufen kannst. Die gibt dir Milch Und Junge Zlckiein. Damach kaufst du ein Alutterschwein, da haet _du neuen Nutzen mlt jungen Ferkeln, Speojf, WUrsten und anderm. Hierauf kaufst ''ч eine Kuh, die gibt dlr Milch, Ktllber und Mist. Warn willst du mlt dem Mist tun, wenn du *elnen Acker haet T Wahrhaftig, du muBt dlr Acker kaufen, der gibt dlr Korn, so daB keinea mehr zu kaufen brauchst. Darnach du''®^ dlr Rosse an und dingst Knechte, b*i dein Vieh versehen und den Acker be-mlt -^ledann vergrCBerst du dein Haus, da-dir V ^Ur dein Geld einiges Hauegesinde bel "®ben kannst. Darnach kaufst du noch ллп X Ja nicht fehlen, denn du hamt jm ипл von jungen und alten HHhnem Vm ^^bden, von jungen und alten Ganeen, «•«, voa Q«utnuich. voe Woile, too Jun- gen Zlckiein und LsLmmlein, von jungen Sau-lein und KUhen. Du hast ferner den Nutzen von KKlbern von Ackera, von Hauszins und anderm. O, wie wirst du dir es so wohl sein lassen! Juhe, juheissa, hopsasasa!« So jubel-te die Schlldbtirgerln, und als sle »Hopsasa!« schrie, warf eie einen Arm dazu in die H6he und tat einen Spi-ung. Aber als sie den Arm aufschwang und dazu jauchzte, stleli sie mlt dem Arm an den Eierkorb, so daB dieser her-abfiel und die Eler alle zerbrachen. 1. SchlldbUrgerln, die = Bllrgerin aus Schil-da — malomešCanka, meščanka Iz Schllda 2. sammeln — zbirati 3. bis = bis daB — dokler, dokler ne 4. Groschen, der (GeldstUok) —. groS 5. etwas beisammen haben — imeti kaj eku-paj, nabrati kaj e. auf den Markt Ziehen — Iti na semenj 7. unterwegs — spotoma, med potjo, gredoi 8. ein Gedanke fallt mir ein — na misel mi pride, domislim se 9. unter anderm — med drugim 10. Kram, der— blago, šara, ropotija 11. bei sich selbet — pri sebi samemu (ea-mej) 12. Leghuhn, das — nesna kokoš 13. samt = zusammen mlt — z, s (kom vred) 14. Eier legen — nesti jajca 15. das Geld rusammenlegen — zložiti denar 16. etllche — nekateri, nekoliko, nekaj 17. Nutzen tragen — donažati korist (dobi- , ček) 16. du kommat «o welt — prideS tako daleč, dosežeš 19. GelB, die — koza 20. Zlckiein, das — kozllč 21. Mutter.schwein, das — svinja 22. Ferkel, das — prašiček, odojelc 23. Mlet, der — gnoj 24. Aoker, der — njiva 25. sich Rosse anschaffen — nabaviti si konje 26. Knechte dingen — najeti hlapce 27. das Vieh versehen — oskrbovati, živino 28. den Acker bebauen — obdelati njivo 29. Hausgesinde, das — družina, posli 30. GUter die — posestva 31. Hauszins, der — hišna najemnina 32. es sich wohl snln lassen - uživati, dobrote 33. jubeln — vriskati od veselja, veseliti se 34. jauchzen — vriskati, ukati Л6. den Ajin »ufschwlngen — zavlhteti roko die Feststellung wieder, daS es gewifi kein Bluff sel. Ira Zusammenhing mit der Anwendung der neuen Waffe, d«ren Ruckwirkungen gespannt erwartet wtrden, untersudit man die Lage der In-v/isionstruppcn immer kritisdier. So sdireibt Galindo Garcia in „Arriba", daS (uch am elften Invasions tag sidi die Lage im Briickenkopf kaum veriindert habe. Men Konne nunmehr jedoch gewisse allgemeine Feststellungen mit ziemlidier Sidierheit treffen. Die c ite »ei die, daS dcr Atlantikwall seiner defensive« Aufgabe vollig geredit werde, und dafi er es artilleristisdi mit den grofiten Gesdiutzen aufnchmen (fonnc, wie das deutsche Fort auf der Insel Marcouf ttfweise. Dank dem Atlantikwall seien die Anglo-Amerikaner euch heute nodi niAt im Besitz einer dcr beiden so drlngend benotigten Hafen Le Havre oder Cherbourg. Aufierdem »ei der Atlantikwall offen»ichtlidi« tief gestaffelt, dafi an jedem Punkt nur die Brtlidien Reserven eingeietzt zu werden brauditen. Die iweite Feststellung, die Garcia trifft, bezieht sidi auf die anglo-«merika-nisdien Verluste, wobei der Verfasser hervorhebt, dais er sich aussdiliefilidi *uf deutsdie Zifftrn stutzen musse, da die Gegenseite sidi davon hiite, da ruber etwas verUuten zu lassen. „Wenn ein Heer eine Offensive einleitet", so schreibt Garcia, „und die Erfolg? stehen in einem solchen Mjfiverhaltnis zu den Verlusten, wie es bei der Invasion der Fill ist, dann miiSte man die Ope-rationen eigentlich einstellen odtr anjkre An-griffspunkte aussudien, aber das kann siA M<^t-gomery selbstversiandlidi nidit leisten. Zur Vermeidung eiiies nodi grofieren Ungludis miisse er alle Land-, Luft- und Seestreitkrafte einse^zea. „Tnzwisdien", so sdilieSt der Verfasser, ,,gen3gen die ortlidicn deutsdien Reserven, um jedes Voi^ dringen in das Inner« Frankreidis zu verhindern. „Furditbare einheitlidie Starke Deutsdilands" hw. Stodiholm, 20. Juni. (Eigenberidit.) Eini^ dcr wesentlidisten Beglcitumstande dcr Invasion, die zugleidi widitige Siegesnachriditen fiir Deutsdiland daretcUen, behandelt Sven Hedin in dcr oppositionel-len Stodcholmer Zeitung „Dagsposten" in eineffl Artikel; „Der aussldiuslose Bombenkrieg gegen Dcutschland". Sven Hedin geht von' den gewaltigen Zaiilen fiber die angebliche USA-Riistung eus, die Ton amerikanischer Seite verbreitet werden Er meint, eolche Lcistungen waren an sidi bewundemswert zn nennen, wenn sie erzwungen worden waren durdi die Notwendigkcit, die Vercinigten Staaten gegen eine todlidie Gefahr zu vertcidigen. „Aber wenn man be-denkt, daB dieses gigantisdie Aufgebot an Soldaten-und Maschinenkraft dem vomchmsten Ziel dienen soil, die Deutsdien zu vernichten — jen«« Volk, das nadist den Englandem am meisten dazu beigetragen bat, die Verendunir der SchUlerbpeohreibunjt durch die wiletzt beeuebte Scbule. AnfnBhmPiirUfnntf In Dentsch nnd Reehnen am Dipnetae. don RM 2 Uhr. Panier und Bleietift mitbrjieen' Priifuuireeebiihr ,_Schiilerlnnpnhpiiii filr aiievvSrtiee Schillprinnen: Heim^chiihr jWohniinff und Verpfleirunir' monatlicb RM 43 KoBtbeitrag inbeKnffen. Aanhililnnttehpihilfpn ftir Famillen mit niindestens vier Kin-đern oder Witwen. lubeeriffen eind die SoiiulirehUhrei). die гапге Heemirebtthr. ein Lehrmittelbeitrae and Fahrtkoeten. Die Srbulleltunc. ElnschranRungen im KeisezugverMlhr Vom 18. Juni 1044 an entfallen an Sonntagen (nicht an Wochenfeiertagen) eine Anzahl von Schnell- und Eilzii-gen. Die*e EinachrKnkungen werden aVich in dem vom 3. Juli 1944 an gUltlgen neuen Fahrplan beibehalten, — NShere Aus-ktinfte an den Fahrkartenschaltern. KelchHbuhiidirektion Villa* h. Lehrlingsprttlungen Herbst 1944 Die Gauwirteohnftekammor KSrnten halt im Laufe »hrlinee umi Aniprn«n«re, (leren vertrariiche Lehrzeit bie epiiteetene 31. Oktober 1914 endet. 2. Afiiniiliche eewerbliche uivd kaiifmiinnieche Lehrlinjre. die dom Geburts.iahreanjr 1927 oder atteren Jahreiint'cn nncelipieii »ml rieren vertracliche jU'hry-eit bie liincsteits 30. April IS-l") ablaiift. 3. MannliRhe eewerbliche Lehrlinire de« Jahrganpes ]!)%7 Ofl«r alter, deren v'ertrairlichc 3!Wahrige Lehrzeit bie epiitceteiis 31 Oktober liH.i zu Knile eeht. 4. Miiimlichen nnd weiblichen gewcrblichen Lehrliiiiren dew JalirKaiiee« l')28. die sicli nach\vel«bar freiwillie zur Weiir-miicht melden. wild ein .Tahr der I^ehrzeit iiacbKesehon; das ffleiche eilt filr mliiinliche und weibliche kaufmanniKche Lehr-luiee mit nicht irekilrzter drci.iiihriger I^ehrzeit. Eine vorzeitjjte Zulassurw znr Prill une branch t nicht zu oriolifen. wenn, Lehrbetrieb oder Berufsechuln unter Himvci« auf mntiE-elhafte I>istunKen in der Lehrzeit der ZulaseuiiE ausdrflck-lich widerePHWhen. Die PrttfuTimanmeldunifpn eind mittek der vorceechriebenen Prurksachen bei der Gauwirteohaftskammer KKrnten. Dezernat fur Berufeaiisbildnn«. in Klaeenfurt. BahnhofetraUe 42. einani-reicnen. (22.902) Dii OauwirtsehaftRkammer Kttrnten. Speisekcntofielversorgung in der 64. Zuteiluogsperiode ■ Da« LandeecrnShninffeajTit. Karnten aribt fUr don Roichejrau Karnton UTid ale Refer.it Emalinme imd Lnndwirt^ichaft tie« CaZ. fiir die besetzt^ Gebiete KHrntens nnd Krain« bekaimt: 1. Jeive Normalverbrauch^r, dk> ihren SpeisekartoffWbedarf im InufMidcn BezuB bni ein<»m Kleinvorlpiler dpcken, erlialtcn in dor Zntclhmjrepf'rio^io auf jednn \Vochenab«chniU dos altcu Bp-zniremievveispe ftir Spw^eknrtofffiln fUr iie 0-1. ZntoilunwepfM'imIc u Speisokartoffo^ln. АП^ 4 Wochcnabsrhnitt« eind horiMt« f> II 1^44 zum WarenboziiK eiiltiu. Die dipsb(»zUjflichon HMtollfU'iieine pind bei den Kleinvortoilern rechtzoiti« abzu* 1ГРПРП. Kin Au«rleich durch Rew und HHleenfrUchte findct nicht mohr etatt. 2. Rin An^yfleich dnrch Roy&rPnprzengnlsRe fiir die S^nkunif der Wofdienration von 3la kg auf 2^-: kg find«t in der 64 'An-teilnnjrsperifHle nichf t^tatt. In welcher Form diet^er Aiisgleich tr<»ffpl>en wird, wird npUter nocli beknnnfcrgnben. 3 Im Laufe d^r 64. Znleilung«periode wird an die Versor-cilmrwberechtijrten ein noner Bezuirs-auewei^ fiir Speinnkartoffoln fiir* die 64. bi« ft8. Znteiluniwperiode ansiceceljen 1 Iineichlli(*b der Ahga zuteiimig von 100 Gramm. AiMijrescnToeeen - to«i