KMlNJSKl ZVON
^_JŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
vIzdaja: mestni župni urad v Kranju. y i Izliaja zadnji teden v mesecu.
L. 1935. Št. 8.
Posamezna štev. 1 Din.
Evharistični kongres
Euharistični kongres v Ljubljani je potekel nad Se 8iJajno. Pokazal je, da je v našem narodu zasidra-7 globoka vera v Gospodovo   pričujočnost v Naj-"teJsem zakramentu.   Veličine  kongresa   skoro ni eOce popisati; le oni.   ki je videl   sam, more imeti Vl'en utis o kongresnih slovesnostih. sj  Kranjska, šmartinska in besniška  župnija so pri • v£sQem sprevodu ea zaključku kongresa imele svo-0 skupino, ki je bila tako številna,  da je po številu w, basala celo nekatere dekan i je. Na čelu   skupine so jyj ,našni strežniki v cerkvenih oblekah in z zastavo jjj,riiinega vrtca, za temi zastave cerkvenih in kultur-0,,£anizacij, kranjska godba, moške narodne noše,
m simbolična skupina, pevci, duhovščina, ženske j
"loški
ar°dne noše in ženske sploh. ^ Posebno pozornost je zbudila kranjska simbolična
Š s'l'5"1'1 SV* ro^neSa venca- Pet belih svilnatih zastav 0^'^atni veselega rožnega venca je nosilo pet belo p ece«ih deklet iz dekliške Mar. družbe, nato je neslo Pet zastav s slikami žalostnega rožnega venca
°bl v^ei!e oblečenih kongreganistinj in nato pet modro £ ^e*iih deklet s pet modrimi zastavami s slikami *tljivega dela rožnega venca. Za temi pa so nosili Je fantje v narodnih nošah na nosilnici staro rožni-slt^k0 shko znamenitega slikarja Wolfa. Ta simbolična jiq je povsod vzbujala zanimanje, bila pogosto fo-od t ^rana Je spl°šno priznanje. V Ljubljani je k e skupine mnogo razglednic. Imponirala je tudi sit   .k*1 godba na pihala, močan pevski zbor in velika
uPina narodnih noš v našem sprevudu. tU ^,ek°m dveh dni se je kongresnih prireditev v Lju-fto     Vlc,eležil° okroS' 1800 do 2000 kranjskih župlja-
^ zaključni procesiji so žal mnogi rajši pasli ra-te lll*ost, kakor da bi se bili udeležili procesije! Kljub £|L   Pa je bila naša skupina v primeri z drugimi kar
^aJbolj učinkovita je bila nočna procesija mož in *ilo  ° SV' ()D'iai^0 na stadionu, katerega se je udele-d^V^i lep0 število naših mož in mladeničev. Upajmo, We *U moS°člia verska manifestacija napravila velik t udi na one, ki se  tako   radi   skrivajo, kadar
je treba sprejeti velikonočno obhajilo! Da bi nočna procesija in nočno obhajilo mož na stadionu Nikodemom dalo malo več korajže, da bi si upali tudi doma kaj večkrat k mizi Gospodovi!
V nedeljo dne 28. julija se je vršila v zahvalo za lepo uspeli euharistični kongres v Kranju slovesna zahvalna služba božja, katere se je udeležilo primerno število faranov.
Dr. P. S.
Franji Perničcvi v spomin!
Na praznik sv. Rešnjega Telesa popoldan smo pokopali Franjo Perničevo. Kdo ni poznal in spoštoval tihe, skromne in nad vse pobožne gospodične? Prav je, da se je spomni tudi Kranjski zvon in ji na tem mestu napiše par vrstic v spomin. Pokojna je znala srečno in zadovoljno živeti, čeprav ji ni bilo mar za dobrote današnjega, toliko hvalisanega modernega življenja, živela je iz svoje globoke vere in prav vera je bila tista, ki jo je napravila srečno za ta svet in kakor smo trdno uverjeni, tudi srečno za večnost. Vera je bila tista, ki jo je vzgojila v idealno osebnost, kolikor moremo sploh govoriti o idealnosti človeka na zemlji.
Pokojna Franja Perničeva je bila rojena v Kranju nju dne 8. februarja 1850. V Kranju je preživela celo življensko dobo 85. let. Že v zgodnji mladosti je izgubila očeta, katerega se je vedno z ljubeznijo spominjala. Ko se je njena mati drugič poročila, je bila isto-tako, kot očetu, tudi svojemu dobremu očmu iz srca vdana. Še v visoki starosti je vedno s spoštovanjem govorila o svojem dobrem očmu in mu bila hvaležna za vse, kar ji je dobrega storil. Zares, sveta ji je bila IV. božja zapoved. Hiša, v kateri je bila rojena in je rastla, je bila hiša globoke, iskrene vere, hiša molitve, v kateri sta bila versko življenje in molitev prva. V otroških letih, pri svojih starših in dobrem očmu je spoznala pokojnica lepoto verskega življenja in se tako utrdila v tem življenju, da je do smrti ostala zvesta verskemu življenju in ni nikoli niti malo krenila s te poti. Če prav bi se lahko poročila, je ostala samska in prav zato, da bi mogla bolje služiti Bogu in več časa porabiti za Boga in cerkev. Po očmovi smrti je morala prevzeti pekovsko obrt, katera je bila v hiši in je to obrt. izvr-
Stran 2
KRANJSKI ZVON
sevala v splošno zadovoljstvo njenih odjemalcev. Ker je bila nad vse poštena in uslužna, je precej zaslužila, a denar pa je razdala v dobrodelne namene.
Ker je bila že od mladega tako globoko versko vzgojena, je razumljivo, da je bila od vsega početka pri onih verskih in dobrodelnih organizacijah, kjer je šlo za čast božjo in pomoč bližnjemu. Ko še ni bilo v Kranju Dekliške Marijine družbe, se je vpisala v Marijino družbo v Šmartnem in pozneje pa v Kranju. Ostala je vzgledna članica Marijine družbe do konca življenja, ki ni najbrže nikdar zamudila shoda in po-božnosti Marijine družbe. Bila je nadalje velika časi i I ka presv. Srca Jezusovega in presv. Rešnjega Telesa. Zjutraj je bila ponavadi prva v cerkvi in zvečer jo je zadnja zapustila. Njeno najljubše opravilo je bila molitev pred sv. Rešnjem Telesom, kjer je premolila ure in ure; ni je bilo sv. maše, katere se ne bi ona udeleži hi, če je le količkaj utegnila in ji je zdravje dopuščalo. Že vsa sključena inbolehna je prihajalavcerkev in dolgo molila. Koliko je premolila in storila v čast božjo, ve pač edino le Bog, kateremu je tako zvesto celo svoje živi jen je služila. Navdušena za vse dobro, je bila tudi dolgoletna članica in odbornica 111. reda sv. Frančiška. ,
Toda ona ni bila samo za sebe pobožna, ampak je iskreno želela, da bi bili tudi drugi ljudje pobožni in verni. Pobožnosti in vernost pri drugih je pospeševala s (eni, da je razširjala verske, nabožne liste. Nešteto potov je prehodila, ko je raznašala pO hišah Bogoljuba, Glasnik Srca Jezusovega, Katoliške Misijone in še druge mibožne liste in knjige. Pri svoji obrti je precej zaslužila, toda denarja ni uporabi jala za sebe, saj je sama zelo skromno in naravnost strogo živela. Denar, ki si ga je pridobila je razdeljevala v dobrodelne namene. Posebno so ji bili pri srcu miso j oni, naša župna cerkev, raznovrstne bratovščine in pa reveži, katerim so bile vrata njene hiše vedno na stežaj odprte. Marsikak tisočak je žrtvovala v dobrodelne namene in sicer vedno tako, da levica ni vedela, kaj je storila desnica. Javne zahvale ni nikdar marala. Posebno rada je podpirala revne bogoslovce, ker je bila uverjena, da ji bodo hvaležni in bodo molili za. njo. Še danes živi več duhovnikov v dušnem pastirstvu, katere je izdatno podpirala z denarjem kot bogoslovce.
Da bi mogla čim bolj pomagati revežem v Kranju, je že ob ustanovitvi tukajšnje Vincencijeve družbe stopila, med delovne članice, kjer je delala nad 30 let. V početkih Vincencijeve družbe je bila duša te za Kranj tako potrebne družbe. V evidenci je imela kranjske reveže, jih obiskovala, tolažila in jim prinašala materialno in duhovno pomoč. Za njeno 30 letno vestno delo pri Vincencijevi družbi, je bila imenovana za častno članico in ji bila podarjena lepa diploma s sliko sv. Vincen-( i j a Pavelskega, zaščitnika Vincenci jevih družb.
Brez pretiravanja moremo povdarit, da sta bila njen značaj in njeno življenje tako kristalno čista, kakor malokaterega. Samo eno njeno lastnost, moramo še povdariti. Dandanes, in lako je bilo menda zmeraj,
dobimo zelo teško ljudi, ki bi ne imeli te žilice v s
ebi,
da
da ne bi o bližnjem govorili vseh mogočih reči, sey& veliko raje slabih, kakor pa dobrih. Smo pač taksni vidimo napake na našem bližnjem, sami na sebi ji« Pa nič kaj radi ne vidimo. O pokojni Franji Pernicevi je pa velikokrat  reklo in  trdilo, da je  še niso slw opravljati ali obrekovati ali pa sploh slabo govoriti bližnjem. Če ni vedela o bližnjem ničesar
dobrega p£
vedati, je raje molčala. „Bo že  Bog  sodil človeka, ^ pravice nimamo mi ljudje," je govorila. Vse je zna odpustiti in ni imela sovražnika. , .
Uverjeni smo, da si bo marsikdo mislil, no, kaj r pa pač imela od takšnega  življenja.  Res  njeno zlV, ljenje ni bilo takšno, kakršnega bi smatral modern* človek za idealno, a lahko   rečemo, da je bilo p1 ^ takšno življenje njej v veliko srečo in zadovoljstvo v srečo mnogim drugim, predvsem revežem in sir° makom. Uverjeni smo tudi, da ji je Vsemogočni ravn takšno njeno življenje bogato poplačal. Pokoj BJ6^, duši. Njen svetel zgled nehlinjene in pristne poh°z nosti bo pa še dolgo med nami svetel in n
epozabljen-
O prireditvah s plesom ob cerkv. slovesnostih
Dogaja se, da prirerajo razna društva pa ludi P08"1110'"'^ ob cerkvenih slovesnostih, zlasti ob žegnanjih veselice in P' t^j ditve s plesom. Vsak verni katoličan mora uvideti, da .1° ^ veselica ali prireditev na dan, ko se vrši cerkvena slovesnost, neprimerna. Večkrat se sliši tudi očitek, kot da bi cerkvene • vesnosti dajale ljudem priliko in povod za pijančevanje 111 ^ čistovanje. Proti tem razvadam se ljubljanski škofijski ordina že dolgo vrsto let hori. Tako je pred 35 leti prepovedal zegn • ako hi se isti dae vršila veselica s plesom. To prepoved je . zneje še ponovila 2. ljubljanska sinoda. Ker pa se dogaja. ' ^ kljub tej prepovedi vrše plesi na dan cerkvenega žegnanJ8' , v skrbi za Vaše duše in za dostojanstvo cerkvenih slovesnos
da i?/ kij«' drug«
DOLOČAM TOLE:
1. Tri podružnicah se dovoli žegnanje le pod pogojem, javita pred krajevnim župnikom ali njegovim numestnikoin carju dolične podružnice, oziroma če sta ta dva zadržana, verodostojne osebe, da se za dan cerkvenega žegnanja v >
v soseski ne pripravlja ples ali prireditev s plesom,  Fo ''„jj mora župnik dobiti vsaj osem dni pred žegnanjem. .Ako ^nj, te izjave ne dobi, se tisto žegnanje pri podružnici ne sine Gg. župniki se morajo te določbe si rogo držati. _ . . yj
2. Ako hi katero društvo ali posameznik kljub tej 1 priredil ples na dan, ko je v kraju žegnanje, in bi se p'cS ^ vršil, potem v naslednjem letu pod nobenim pogojem ne i*0 žegnanja. Odločba je strogo obvezna. .-e^i
"5. Ako prirede ples tuji ljudje, domačini pa se ga v V številu ne udeleže, se sme vršiti žegnanje v naslednjem let'1'
4. Prosim vsa društva in posameznike, da ne prirejajo P ■lili prireditev na dan, ko je žegnanje pri župni cerkvi. ,t)g
r>. Škofijski ordinariat bo  prepovedal   kakršnokoli _ cerkveno slovesnost, ako se bo izrabljala za prireditev
s P><
6. Slovesna blgoslovitev doma, zastave in podobno se 1 \^ dovolila nobenemu društvu, ako ne bo dalo zagtovila, da 11,1 blagoslovitve ne ho priredilo plesa. ^ S
7. Gg. dušni pastirji naj te določbe vsako leto ver"'1 prižnice preberejo. , jjj-
H. (Ig. župnikom naročam, nuj sproti obveste škofijski s naiiat, ako bi se na dan cerkvene slovesnosti vršila prireo plesom.
V Ljubljani, dne 15. juniju 1935. . f,
i i. 8»
h"
t GregoriJ.
Štev.
8.
KRANJSKI ZVON
Stran 3.
Govori in petje pri pogrebih. Uradni list 1 j ubijan. s °'ije „Školi j. list" prinaša v majniš. številki glede govorov in petja pri pogrebih sledeča navodila: Dogaja se a Pri pogrebih govore na cerkven, pokopališču govoril, ne da bi prej to javili cerkveni oblasti. Po kan. U cerkv. zakonika pa morajo škofje in župniki oz. Ndicani cerkveni predstojniki skrbeti, da v pogreb-govorili ne bo ničesar, kar bi se ne strinjalo s ka-°''ško vero ali pieteto. Zato se določa sledeče: Kdor ^tuerava na cerkvenem pokopališču govoriti, mora j  iti za to od pristojnega župnika dovoljenje. Če ZllPnik oz. dotični predstojnik smatra za potrebno, mo-Zahtevati tudi spisan govor. Na temelju napovedbe Vsebine govora ali spisa se da dovoljenje za govor. ^ 0 so izpolnjeni pogoji zgoraj navedenega kanona.
Paik naj tudi, kadar se mu zdi potrebno, vpraša 0tlega, ki pride pogreb naročat, če bo morda kdo go-v°ril na pokopališču. V primeru, da bo kdo govoril, Sroči župnik, naj pride govornik do njega. Župnik Potem ravna, kakor je zgoraj povedano. Ko bi kdo v°v°ril na pokopališču, ne da bi se bil prej oglasil pri ^Pniku oz. dotičnem predstojniku, naj se dogodek ^ 2nani na škof. ordinariat, da bo ta ukrenil, kar bo j s,11islu določil cerkvenega prava potrebno. Iste do-j^be veljajo za govore med pogrebnim sprevodom. — °gaja se tudi, da se pri pogrebnih sprevodih pojo ^ smi, Icj se v ji]v izpušča beseda Rog, in pesmi, katerih jedilo ni primerno za cerkveni pogreb, ki je verski ^)red. Zato se odreja, da velja gornje določilo tudi Me pesmi pri pogrebih. Župnik ali dotični predstojim , naJ vselej poizve, katere pesmi se bodo pele in . sno je njih besedilo. Ako bi se besedilo ne stri-,Jaio s katoliško vero ali pieteto, naj se ravna, kakor °'očeno glede govorov. — V Ljubljani, dne 4. maja • — Gregor i j, škof. ^  Kakor smo že oznanili v župni cerkvi, naj vsakdo, ti] v! zelel govoriti ob kakem cerkvenem pogrebu, pre-yo ?I zupnemu uradu spisan govor ali vsaj vsebino go-VrJa' Qa podlagi vpogleda v vsebino govora se bo rade-Je dalo dovoljenje za govor.
Župnija Kranj
Oznanila za avgust 2» Prvi petek v mesecu, ob 6. sv. maša z blagoslo-
Obletnica po pok. župniku Ivanu Šifrerju. ojj ^' VIII. ned. po binkoštih prva nedelja v avgustu,
Sv  • sv. m. z blagoslovom, pred 6. sv. mašo mesečno
°diajilo za moške. Porcijunkula. °erk °rc'-,un'4,,'s'i' odpustki se morejo dobiti v župni lj0 °d sobote 3. avgusta opoldan do polnoči v nedelj, 7 av&- Prejmejo se popolni odpustki vsakokrat, kali,^ ('° obišče župno cerkev in v njej moli v papežev ce . n Po 6 krat očenaš, zdrava Marija in čast bodi, °Ji/e Pre.fel te dni sv. zakramente; spoved je mogoče 'Hj^'t' teden prej. Porcijunkulski odpustki se morejo CfejL dušam v vicah. Spovedovalo se bo v župni 1 v petek, soboto in nedeljo.
5. Sv. Ožbolt, patron podružne cerkve v Čirčičah, ob 6. tam soseskina sv. maša.
9. Smrtni dan pok. dekana A. Koblarja.
li. IX. ned. po bink., doma služba božja ob 6., 8., 1030, ob 10. v Čirčičah in tam med mašo darovanje za cerkev.
14. Vigilija k prazniku Mar. Vnebovzetja, strogi post.
15. Marijino Vnebovzetje, zapovedan praznik, ob 6. sv. m. z enim in ob 10.30 peta sv. maša z dvema blagoslovoma.
Na Premskovem god cerkvene patrone, sv. m. ob 6. in ob 10. peta sv. maša, ob 6. in 10. darovanje za cerkev.
16. Sv. Rok, na Pungratu sv. maša ob 6. in ob 9. z blagoslovom.
18. X. ned. po bink. ob 10. sv. maša na Hujah, doma po navadi.
24. Sv. Jernej, ap. ob 6. soseskina sv. maša na Rupi.
25. XI. ned. po bink. doma služba božja po navadi, ob 10. na Rupi.
Poročeni pari
1. Vreček Franc, posestnik, Šenčur 34 in Svetelj Marija, hči kočarja, Šenčur 82, poročena 28. aprila.
2. Vovk Oto, portir, Hotel Jelen, Pravst Angela roj, Črnologar, zasebnica, Struževo, poročena 12. maja.
3. Hajnrihar Stanislav, posestnik industrijalec, Trata št. 1 in Andrašič Viktorija, hči veletrgovca in posest., Kranj, Mencingerjev trg št. 5, poročena 12. maja.
4.Vitez Jakob, skladiščnik, Premskovo 112. in Turšič Antonija, služkinja, Vidovdanska cesta št. 2. poročena 19. maja.
5. Luskovec Franc, čevljarski pom., Šenčur 184 in Kozjek Marijana, tov. delavka, Klanec št. 50, poročena 19. maja.
6. Prenirov Alojzij, žand. podnarednik v pok. Kopališka ul. 5 in Hruševar Frančiška, zasebnica, Kopališka nI. 3, poročena 22. maja.
?. Porenta Anton, posestnik, Sp. Ritinj, Delavec Marijana, hči pos. Cerklje, poročena 26. maja.
8. Dr. Pompe Leon, sodnik. Laško in Savnik Viktorija, hči veletrgovca, Mestni trg 1, poročena 2. junija.
9. Rauter Ferdinand, pri v. uradnik, Strossmaver-jev trg 1 in Weinberger Štefanija, priv. uradnica, Pu-harjeva ul. 10, poročena 30. maja na Rrezjah.
10. Šifrer Franc, trgovec in pos. Mestni trg 110 in Soklič Karla, trgovska sotrudnica, Pot na kolodvor 3, poročena na Brezjah 5. junija.
11. Jagodic Franc, mesarski pomočnik, Ljubljanska cesta 7 in Metelko Neža, sobarica, Mestni trg 1, poročena 9. junija.
12. Ješe Simon, dimnikarski poni., Tržič in Žnidar-šič Rozalija, delavka, Na skali 4, poročena 9. junija ni Raki.
13. Lombar Jožef, sin polzemljaka, Olševek in Sušnik Frančiška, služkinja, Sp. Besnica, poročena 16. junija.
Stran 4.
KRANJSKI ZVON
14. Vindišar Matevž, pos., Zg. Tenetiše  in Brešar Ana, hči zemljaka, Čirčiče št. 11, poročena 19. junija.
15. Rogelj Anton, čevljarski po m. Premskovo, 62 in Kolman Pavla, delavka, Premskovo 148., poročena 22. junija.
•   16. Luznar Franc, krojač,   Klanec 16 in Aljančič Angela, delavka, Blejska cesta, poročena 30. junija.
17. Rodionov Vladimir, akademik, Kranj, Mestni trg 2 in De Monte Marija, akademičarka, Ljubljana, poročena 29. junija.
Župnija Šmartin pri Kranju
Oznanila za mesec avgust L avg. Zvečer ob Va7 molitvena ura. 2. avg. Prvi petek, sv. maša pri altarju srca Jezusovega.
4. avg. 8. nedelja po bink. Popoldne po litani j ah shod tretjega reda, porcijunkulski. odpustki, spoved za može in fante.
11. avg. 9. nedelja po bink., božja služba po navadi.
15. av. Vnebovzetje Marije Device. Zjutraj služba božja z blagoslovom, ob 9. peta sv. maša, popoldan ob dveh pete litanije Matere Božje, zjutraj vesoljna odveza.
18. avg. 10. nedelja po bink. Zjutraj in ob 9. služba božja v župni cerkvi, ob 9. tudi pri Sv. Joštu.
24 .avg. Sv. Jernej, ob 8. sv. maša v Stražišču .za sosesko.
25. avg. 11. nedelja po bink. Služba božja zjutraj ob 6. in ob 9. v farni cerkvi, ob 9. tudi pri sv. Uršuli v Sred. Bil ti j n.
Poročeni
14. juli jaŽirovnik Janez, posestnik v Voklem in RozaČešnovar, tov. del. poročena v Ljubljani.
28. julija Ambrož Anton, hišar v Stražišču in Da-niela Kobal, poročena v Bohinjski Bistrici.
Umrli
Anton Kalan, zak. sin posestnika, umrl na Bregu 7. julija star en mesec.
Janez Žargar, delavec star 75. let, umrl v Sred. B itn ju 8 julija.
Razno
Portal župne cerkve je renoviran. Bil je skrajno zanemarjen, obstojala je velika nevarnost, da pade kak kamen iz portala, kar bi bilo lahko povzročilo veliko nesrečo. Ko so kamnoseki postavili oder, so opazili, da se je velik kamen na portalu komaj še malo držal zidu in bi bil pri prvem malem tresljaju padel na tla. Če bi se bilo kaj takega zgodilo med službo božjo, ko ljudje stoje pred vrati, bi bil kamen lahko koga ubil. Reno-vacijo portala je izvršil kamnoseški mojster v Kranju R. Jeglič, delo je kar lepo izvršeno in je sedaj portal kakor nov. Ker je bilo v portalu nekaj zelenega kamna, ki ni spadal po svoji barvi k drugemu, je bilo treba nekaj kosov napraviti čisto novih, kar je bilo pa še mo-
goče ohraniti, se je zalilo in dopolnilo z angleškim C* mentom. Nova vrata, nove veternice in renovirani P°r' tal napravijo kar dostojen utis. S popravo portala s" končana najnujnejša popravila pri župni cerkvi.
Duh. svetnik Fr. Pokorn:
Kranjski župniki
58. Janez od Boga Reš, mestni župnik in dekan-umeščen dne 10. oktobra 1858, je modro vladal župnij
in dekanat do svoje nagle smrti dne 17. marca
1.874
mdet od kapi. Mrtvega so našli popoldne ob 4 v nj|
•u dne C Oče i»u
- Rodil se je v Kovorju pri Tržiču dne ^
govt sobi.
marca 1804. (Ljubljanski šematizem 1892.) je bil usnjarski pomočnik Janez, mati pa Marija, ^ Ambrožič iz Tržiča, kamor so se kmalu po rojstvu I1 neza preselili tudi starši ter si osvojili hišo pri »Pl*v ničanu" št. 149, poznejši čas št. 25, dandanes pa Sv-ob Ljubeljski cesti. Osnovne šole je obiskoval doJ% v Tržiču, višje   bogoslovje pa v Ljubljani,   kjer \ bil v mašnika posvečen že v 3. letu bogoslovja dne avgusta 1828. Dovršivši bogoslovne nauke kot serae niščnik je prišel naslednje leto za kaplana v BoštaaJ' kjer je deloval od oktobra 1829 do novembra 'y •' zadnje leto kot upravitelj župnije 7 mesecev.
Odtod se je preselil za kaplana v Predoslje, kj
"tam s° stneg*
je služboval eno leto in na Brdu dva meseca, odtaDJ
ga prestavili v Ljubljano k Sv. Jakobu za mesta e kaplana in nemškega pridigarja meseca novembra 1833, kjer je svojo službo pohvalno vršil do nieii ^ oktobra 1835. Preselil se je v ljubljansko stolnico'' Nikolaja, kjer je opravljal isto službo z istim uspe'1 do leta 1848, ko je bil ustoličen za župnika v    \ Ao vem gradcu dne 12. februarja. Tukaj je pastirova! 1. marca 1851 z enako gorečnostjo. Preselil se Je . župnika in dekana v mesto Idrijo. Bil je tudi šolski nadzornik in častni konzistori jalni sve tnik. W gov prednik Kos in pa škof Wolf sta mu bila Pr0 ' j tor j a. Iskal je primeren prostor za župnišče, a g*
udi W
našel, zato se je poslovil od Idrije.
Zaprosil je za izpraznjeni Kranj in ga je tudi 24. 9. 1858 prejel. Kot župnik in dekan ga je m0^, in resno vladal do svoje prezgodnje smrti dne 1?- in^r ca 1874.  Čudno! Isti gospod, dr. Leonard KloR1^ poznejši prost ljubljanske stolnice, ki ga je v leJ!„ govoru predstavil kranjskim meščanom ob ustol nju, ga je dobrih 15 let pozneje spremljal v žalost1 sprevodu in njegovo truplo izročil materi zenilj1- .
Reš je bil mož majhne, krepke postave, reje0' debel, rdečega obraza, pa belih las. Bil je mirolj11^ človek, ni imel nobenih zaprek, lep človek, finih tot znal se je v vseh družbah prav obnašati, nosil je .j none, malokdo bi mislil, da je kmet, po hišah P8 hodil na obiske. $
Njegova podoba se je vtisnila v spomin vsake ki ga je prvič videl. Na kamnitem križu nad nje$° y grobom beremo te-le preproste besede, katere s , pokojnik sam napisal: „Janez Reš, dekan, počiva kaj in se priporoča v pobožni spomin." ^
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Škerbec, župnik v Kranju. - Za tiskarno Tiskovnega društva: France Uhernikt