MedijskapolitikavSlovenijivdevetdesetih MediaPolicyinSloveniainthe1990s MEDIAPOLICY INSLOVENIA INTHE 1990s Regulation,privatization,concentration andcommercializationofthemedia sandrab.hrvatin markomilosavljevi MEDIJSKAPOLITIKA VSLOVENIJI VDEVETDESETIH Regulacija,privatizacija,koncentracija inkomercializacijamedijev sandrab.hrvatin markomilosavljevi Naslovka.p65 17.6.01,20:21 1 doslejizlovzbirkimedi awatch marjetadouponahorvat, jefverschueren,igor. agar RetorikabegunskepolitikevSloveniji bredaluthar Politikateletabloidov darrenpurcell Slovenskadravanainternetu tonŁia.kuzmani Bitjaspolstreice karmenerjavec,sandrab.h rvatin, barbarakelbl MioRomih matevkrivic,simonaz atler Svobodatiskainpraviceposameznika bredaluthar,tonŁia.kuzmani, sreŁodrago,mitjavelikonja, sandrab.h rvatin,lenartj.kuŁi Mitozmagilevice othertitlesin themediawatchseries marjetadouponahorvat, jefverschueren,igor.agar TherhetoricofrefugeepoliciesinSlovenia bredaluthar ThePoliticsofTeletabloids darrenpurcell TheSlovenianStateontheInternet tonŁia.kuzmani HateSpeechinSlovenia karmenerjavec,sandrab.hrvatin, barbarakelbl WeAbouttheRoma matevkrivic,simonazatler FreedomofthePressandPersonalRights bredaluthar,tonŁia.kuzmani, sreŁodrago,mitjavelikonja, sandrab.hrvatin,lenartj.kuŁi TheVictoryoftheImaginaryLeft Naslovka.p65 17.6.01,20:212 mirovniintitut metelkova6 si1000ljubljana e:info @ mirovniinstitut.si www.mirovniinstitut.si izdajatelj: mirovniintitut zbirka: mediawatch(http://mediawatch.ljudmila.org) urednica: brankicapetkovi medijskapolitikavslovenijivdevetdesetih Regulacija,privatizacija,koncentracijainkomercializacijamedijev avtorji: sandrab.hrvatin,markomilosavljevi lektor: jakauraj design: idstudio tipograWja: goudy&goudysans,itc organizacijatiska: bonar&partner ' 2001mirovniintitut cipKatalonizapisopublikaciji Narodnainuniverzitetnaknjinica,Ljubljana 659.3:32(497.4) BAIHrvatin,Sandra MedijskapolitikavSlovenijivdevetdesetih:regulacija,privatizacija, koncentracijainkomercialitacijamedijev/SandraB.Hrvatin,Marko Milosavljevi.Ljubljana:Mirovniintitut, 2001. - (EdicijaMediawatch) Vsebujetudiangl.prevod,tiskanvobratnismeri:MediaPolicyinSloveniainthe 1990s:regulation,privatization,concentrationandcommercializationofthe media/[translationOlgaVukovi] isbn9616403451 1.Milosavljevi,Marko 2.BaiHrvatin,Sandra:MediaPolicyinSloveniain the 1990s. i. Hrvatin,SandraB.glejBaiHrvatin,Sandra. ii.Hrvatin,Sandra BaiglejBaiHrvatin,Sandra 113172992 sandrab.hrvatin, Fakultetazadrubenevede, Oddelekzakomunikologijo,Ljubljana(www.fdv.unilj.si) markomilosavljevi, Fakultetazadrubenevede, Oddelekzakomunikologijo,Ljubljana(www.fdv.unilj.si) MEDIJSKAPOLITIKA VSLOVENIJIVDEVETDESETIH Regulacija,privatizacija,koncentracijainkomercializacijamedijev VSEBINA povzetek7 vznamenjuodsotnostimedijskepolitike9 liberalizacijamedijskegatrga vsloveniji12 novidnevnikinisospremenilirazmer naŁasopisnemtrgu16 lastninskopreoblikovanjenajveŁjega slovenskegadnevnika Delo18 lastninskopreoblikovanje VeŁera24 Slovenecprvinovinec»skratkosapo«27 Republikapo SlovenŁevipoti30 medijskapluralnostvsloveniji32 pomanjkljivezakonskelastnikeomejitve36 politiŁniprevzemipodkrinkodonosnosti medijev45 razvojkomercialnihradiodifuznih medijev48 javnatelevizijavboju zoperkomercializacijo56 sklep59 literatura60 7 MedijskapolitikavSlovenijivdevetdesetih POVZETEK MedijskadevetdesetaletasovSlovenijiminilavzna menjuspremembpolitiŁnegasistema,sprejemanjanove medijskezakonodaje(argumentiinrazpraveprisprejema njumedijskezakonodajesoponovnoaktualnitudideset letpozneje),privatizacijemedijev,liberalizacijeŁasopisnega inpovrneregulacijeradiodifuznegatrga,medijskekon centracijeinkomercializacije.T etemesotudipredmetpri ŁujoŁeanalize. Slovenskimedijskiprostorjemajhen.Posledicate majhnostije,dajemogoŁezsorazmernomajhnimifinanŁ nimisredstvi(posebnoŁeprimerjamoprevzemeinnakupe vdrugihevropskihdravah)nadzorovatiomejenmedijski trg.Dravajepredprocesommedijskegalastninjenjapri Łakovalavdorvelikihevropskihinamerikihmedijskih korporacij,kakrenjebilznaŁilenzanekateredrugedra vevtranziciji.Desetletjepoznejelahkougotovimo,daje malotevilodomaŁihlastnikovspomoŁjotevilnihmed sebojpovezanihpodjetijprevzelonadzornadveŁinome dijskegatrga.Procesakoncentracijeinverinegalastninje njapotekataenaprejinoŁitnoje,dadravaalinadzorne institucijenimajomehanizmov(predvsempainteresa)za vzpostavitevredanatempodroŁju. Zakonodajalecjespregledaleenopomembnodejstvo, namreŁdaprivatizacijanimazvezezetikodelovanjamedi jev,emanjpazodgovornostjodojavnosti.Pokazaloseje, dajetrebademokratiŁniinpluralnimedijskiprostor,ki najbigazagotavljalprejnjizakonojavnihglasilih,drago plaŁati.PrepreŁevanjemonopolizacijemedijevjevdemo kratiŁnihdrubahdolnostdrave.Vkomunikacijskemsi stemu,vkateremjevseodvisnoodvoluntarizmadrave, trgainnovihlastnikovinvkateremnizakonskihinfi nanŁnihosnovzavzpostavljanjemedijskegapluralizma,pa nemoremogovoritiosvobodimedijev. Zgodbaosprejemanjunajprejzakonaojavnihglasilih (1994)inpotemzakonaomedijih( 2001)nanajboljina Łinkaeodnosdravedo(de)regulacijemedijskesfere.Na zaŁetkudevetdesetihstabilitemeljnivpraanji,alisploh potrebujemozakon,kiboposebejurejaldelovanjemedi jev,inkakenzakonpotrebujemo.Vpraksisejepokazalo, dajezakonpomanjkljiv.Posledicapomanjkljiveganadzo ranaduveljavljanjempomanjkljivezakonodajesobilene transparentnostkoncentracijelastnitvavmedijihinte vilnekritve,kijihnibilomogoŁesankcionirati.Zakono 8 Povzetek javnihglasilihsozaŁelispreminjatileta 1997.Potirihle tihrazpravjeleta 2001nastalzakonomedijih,kipreveŁ natanŁnoreguliranekaterapodroŁja(interesedrave)in preveŁohlapnodruga(interesedravljanov).Vdesetihle tihpasenispremenilotemeljnovpraanje:Kaknomedij skopolitikozagovarjadrava?Vdesetihletihnatovpraa njenismodobiliodgovora. 9 MedijskapolitikavSlovenijivdevetdesetih VZNAMENJUODSOTNOSTI MEDIJSKEPOLITIKE ZadnjedesetletjejebilovSlovenijizaznamovanozne nehnimirazpravamiinposkusiregulacijemedijskesfere. Prveoblikederegulacijeoz.dravnegaumikazmedijskega podroŁjalahkoopazimoprikoncu 80.let,kojeveŁinaŁa sopisovostalabrezdravnihsubvencij.Brezdravnepo moŁi(kijepolegneposrednepomoŁimedijemvkljuŁevala tudisubvencijepricenipapirjainumetnovzdrevanjeenot necenednevnihŁasopisov)sonekateriŁasopisiugasnili, drugipasoseprilag odilizahtevamtrga.Izintitucij»po sebnegadravnegapomena«sosemedijispremeniliveko nomskesubjekte,kimorajofinanŁnasredstvazasvojede lovanjezagotovitisprodajonatrgu. Tranzicijskedrave VzhodneinSrednjeEvropenisoimelenikakrnestrategi jeinemanjpolitiŁnevolje,dabidefinirale,kaknanajbi bilamedijskapolitikavprih odnosti.Demokratizacijame dijevsejeomejilanavpraanje,kakospremeniti(demo kratizirati)medijskolastnitvo.Pritiskanihmedijihseje svobodajavnegaizraanjakratkomaloizenaŁilassvob odo lastnine.Takojeprevladalomnenje,daboprivatizacija medijev(doloŁanjelastnikovvdosedajlastninskoizpraz njenemmedijskemprostoru)zagotovilozanevmeavanje dravevdelovanjemedijevvprih odnje.Zagovornikipo polnederegulacijesosesklicevalipredvsemnaslabeiz kunjevprejnjemreimu,zaradikaterihbibilopotrebno draviprepreŁitiposegevdelovanjemedije v.eizvzame mopolitiŁnomotiviraneskladezapluralizacijo(pravtake gajeSlovenijanaŁrtovalaustanovitivpredloguzakonao medijihjulija 2000),veŁinavzh odnosrednjeevropskihd r avvsedodanesniposkrbelazapomoŁmedijem. VSlovenijijetudiprevladovaloprepriŁanje,damorajo ostatitiskanidnevnikivdomaŁilasti(zaradi»nacionalnih interesov«)oz.dajevsekakortrebaprepreŁitirazpr odajoslo venskihmedijevtujimlastnikom(kotjeto,recimo,naredi laMadarska).»Strah«,dabilahkotujilastniki»uveljav ljali«svojo(predvsempolitiŁno)voljo,jepripeljaldoregu lacijelastnikihdeleevpriposameznihlastnikih.Dejansko pasejezaradidomnevnenevarnostitujihprevzemovdoga jalamedijskakoncentracijavrokahmalotevilnihdomaŁih lastnikov,celosprepoznavnimipolitiŁnimikonotacijami. Priprivatizacijimedijevjebiltemeljnidvom,alinaj potekapozakonuolastninskempreoblikovanjup odjetij (1992)alipanajtovpraanjeobravnavaposebenzakon. 10 MedijskapolitikavSlovenijivdevetdesetih Skupinaposlancev,kijesodelovalapripripravizakonao lastninskempreoblikovanju,jepodprlamnenje,daseme diji(zizjemojavnegazavoda rtvSlovenija)priprivatiza cijiizenaŁijozdrugimipodjetji.Pritemjebilopotrebno odgovorititudinavpraanje,alipriprivatizacijiupoteva tidejanskekapitalskevlokedrave(takokotprivsehdru gihnekdanjihdravnihpodjetjih).ebijih,bilahkome dijipostalidravniinbiprivatizacijadravnih(drubenih) medijevprineslanjihovopodravljenje.Padlaje(politiŁ na)odloŁitevzaspecifiŁninaŁinprivatizacijeznotranjim odkupom.Tojepomenilo,damedijiostanejovrokahza poslenih,intonajbiposlediŁnoomogoŁilotudinjihovo politiŁnoneodvisnost.VluŁitegajebilsprejettudi 39. Łlenzakonaojavnihglasilih( zjog),kijekotnekaken »varnostniventil«zaprepreŁevanjepodravljenjadoloŁal razprenolastnitvo(oz.onemogoŁalprevzemsamoenega lastnika).Privatizacijaznotranjimodkupomjevplivala tudinanaŁinurejanjaodnosovmedupravoinzaposlenimi oz.medupravoinodgovornimurednikom.T akojevzako nubilozapisano,dajavnoglasiloimaodgovornegauredni ka,kigaimenujeinrazreujeizdajateljpopoprejnjemmne njuurednitvaoz.zastopstvaurednitva( 30.Łlen zjog),in dajezabistvenosprememboprogramskezasnovepotrebno pridobitimnenjeurednitvaoz.zastopstvaurednitva( 34. Łlenzjog).TadvaŁlenanajbionemogoŁalaprihodnjim lastnikomvplivnaprogramskopolitikomedija. Zarazlikoodpopolnederegulacijevtiskanihmedijihje drava(vveŁininekdanjihsocialistiŁnihdravah)enaprej poskualanadzorovatiradiodifuznemedije.Transformacija dravnetelevizijevjavnojebilapovezanastem,kakozago tovitivplivjavnostiinprepreŁiti,dabipolitiŁnestranke imelenadzornadprihodnjimjavnimsistemom rtv.Nadrugi stranijepotekalaintenzivnarazprodajanacionalnegafrek venŁnegaspektra.Vrazpravahosprejemanjunovegazako na,kibiurejaltudipodroŁjeradiodifuzije,jeprevladovalo staliŁe,daSlovenijazaradimajhnegamedijskegatrganipri mernazanacionalnekomercialnemree.Novizakonnajbi predvsempodpiralustanavljanjelokalnihradijskihintele vizijskihpostajoz.prosileczaradijskodovoljenjenajpravi lomanebidobilveŁkotenooddajnotoŁko.»NaŁeloene frekvence«jebilozapisanotudivprvihosnutkihzakonao javnihglasilih.Takratnadravnaupravazatelekomunika cijeinmedresorskadelovnaskupina,kijesprejemalapred logezarazdelitevfrekvenc,statakotudiravnali. Zaradidemokratizacijeinpritiskovjavnostisoleta 1993 11 Vznamenjuodsotnostimedijskepolitike (letopredsprejemanjemzakonaojavnihglasilih)zaŁeli delitifrekvencepredvsemkomercialnimradijskimintele vizijskimpostajam.Zanenadzorovanopodeljevanjefrek vencsobilikrivitudipritiskipolitiŁnihstrank.Takratna SlovenskakrŁanskademokracija( skd)jepreknadzoranad telesi,kisopodeljevalifrekvenceomogoŁilaustanavljanje prvihnacionalnihmre: RadiaOgnjiŁe in TV3.Obemrei najbipravzapravdobilinekomercialnistatusintakovpri hodnostipostalidodatenjavniservisvdravi.Ssprejet jemzakonaojavnihglasilihleta 1994jedobilstatusna cionalneganekomercialnegaprogramasamojavnizavod RTVSlovenija (statusnekomercialnegaprogramajelahko dobilsamolokalniprogram),intojepomenilo,dasta Ra dioOgnjiŁeinTV3postalakomercialnaprograma,kise financirataizkljuŁnozoglaevanjem. Zgodbaosprejemanjunajprejzakonaojavnihglasilih (1994)inpotemzakonaomedijih( 2001)nanajboljina Łinkaeodnosdravedo(de)regulacijemedijskesfere.Na zaŁetkudevetdesetihstabilitemeljnivpraanji,alisplohpo trebujemozakon,kiboposebejurejaldelovanjemedijev,in kakenzakonpotrebujemo.Vpraksisejepokazalo,daje zakonpomanjkljiv.NisospotovanetistedoloŁbe,kisena naajonaomejitvelastnikihdeleevvposameznihmedi jih,inzakonniprepreŁilprodaje(inpreprodaje)radiodi fuznihkanalov.NajveŁjapomanjkljivostzakonapajebila ta,danisobiledoloŁenenikakrnesankcijezaugotovljene kritve.Posledicapomanjkljiveganadzoranaduveljavlja njempomanjkljivezakonodajejebilanetransparentnost koncentracijelastnitvavmedijihintevilnekritve,kijih nibilomogoŁesankcionirati.Zakonojavnihglasilihsoza Łelispreminjatileta 1997.Potirihletihrazpravjeleta 2001 nastalzakonomedijih,kipreveŁnatanŁnoreguliranekate rapodroŁja(interesedrave)inpreveŁohlapnodruga(inte resedravljanov).Dobilismozakon,kiposkuazenimza mahom(innapodobennaŁin)reguliratitiskaneinradiodi fuznemedije.Vdesetihletihpasenispremenilotemeljno vpraanje:Kaknomedijskopolitikozagovarjadrava?Vde setihletihnatovpraanjenismodobiliodgovora. Medijskadevetdesetaletasotorejminilavznamenju spremembpolitiŁnegasistema,sprejemanjanovemedijske zakonodaje(argumentiinrazpraveprisprejemanjumedij skezakonodajesoponovnoaktualnitudidesetletpozneje), privatizacijemedijev,liberalizacijeŁasopisnegainpovrne regulacijeradiodifuznegatrga,medijskekoncentracijeinko mercializacije.Tetemesotudipredmetnaeanalize. 12 MedijskapolitikavSlovenijivdevetdesetih LIBERALIZACIJAMEDIJSKEGATRGAV SLOVENIJI Vt.i.tranzicijisobilespremembemedijskegasistema izjemnopolitiŁnainpolitiziranavpraanja.Vpraanje,kako demokratiziratimedijskosfero,jebilohkrativpraanje, kakodemokratiziratidrubonasploh(Splichal,BaiŁHr vatin,1998).VklasiŁnemliberalnemmodelumnoiŁnih medijevjenjihovapoglavitnavloga,danadzorujejodelo vanjeoblasti.RealizacijatevlogenajbidoloŁalalastnin skeinorganizacijskeoblikemedijev.Kerjebilopomne njutakratnihpristojnihinstitucijpotrebnozagotovitipo polnoneodvisnostmedijevpredvsemoddraveinkernaj bipopolnoneodvisnostzagotavljalaleprivatnalastnina, najbibilnujnipogojdemokratiŁnegamedijskegasistema njegovapodvrenosttrnimzakonitostim.Temeljnaome jitevtegaprijemaje,davidivdraviedinegapotencialne gaakterjaogroanjaneodvisnostimedijevoziromavtrgu edinimehanizem,kizagotavljaneodvisnost.Procesilast ninjenjamedijevsopokazali,dajepriloprispreminjanju medijskegasistemadospecifiŁnegazdruevanjapolitiŁne (strankarske)inekonomskemoŁi.Dravajedejansko»se stopilazoblasti«vmedijskisferioziromaseizogibanepo srednemunadzorunadmediji,hkratipaseporajajomeh kejeoblikenadzoranadmediji. Paradoksderegulacijekomunikacijskesferevpostkomu nistiŁnihdravahjenespotovanjeobstojadvehravniregu lacijepolitiŁneinekonomske.VSlovenijijetakorekoŁ popolnaekonomskaderegulacijamedijevpovzroŁilatevil nenepravilnostiprilastninjenju,nespotovanjeetakoali takonedodelanezakonodajeinprvepojavekoncentracije. Pokazaloseje,daimajotiprocesipolitiŁneposledice. Medijskespremembesodijomedtevilneironije 80ih let,praviBenBagdikian. 1 PostkomunistiŁnedravesoza Łelepodpiraticentrifugalnoregulacijomedijskihsistemov medijeŁimboljumaknitiodcentrovmoŁiincentralizi raneganadzora.VistemŁasusomedijivzahodnihdravah Łedaljeboljpodvplivomcentripetalnihsilnic,kijihvse boljusmerjajokcentrompolitiŁnegaodloŁanja.Namesto dravekotcentramedijskeganadzoranastopajokorpora cije(»dravevmalem«).VVzhodniinSrednjiEvropiso bilademokratizacijskapriŁakovanjaveŁinomapovezanaz zasebnolastninoinstrnimimehanizmi(kinajbijih,pa 1 BenH.Bagdikian. 1992.TheMediaMonopoly .Boston:BeaconPress(Łetrtaizdaja). 13 LiberalizacijamedijskegatrgavSloveniji radoksalno,zagotoviladrava),medtemkoZahodvtem vidi(medostalim)oviredemokratizaciji(Raboy, 1989:7 8). 2 DrugaŁepovedano:karveljazatemeljnoprotislovje inovirodemokratizacijinaZahodu,pomeninaVzhodu njentemeljnipogoj.PostkomunistiŁnedravesozaradisvo jega»zgodovinskegastrahu«preddravoinnjenimiinsti tucijamispregledale,damoravarovalnemehanizmeza neodvisnomedijskodelovanjeuvestidravaintakoposvo jesamaomejitimonostizalastneneupraviŁeneposege 3 . Slovenskimedijskiprostorjemajhen.Posledicate majhnostije,dajemogoŁezsorazmernomajhnimifinanŁ nimisredstvi(posebnoŁeprimerjamoprevzemeinnakupe vdrugihevropskihdravah)nadzorovatiomejenmedijski trg.Dravajepredprocesommedijskegalastninjenjapri Łakovalavdorvelikihevropskihinamerikihmedijskih korporacij,kakrenjebilznaŁilenzanekateredrugedra vezlastiMadarskoinPoljsko.Desetletjepoznejelahko ugotovimo,dajemalotevilodomaŁihlastnikovspomoŁ jotevilnihmedsebojpovezanihpodjetijprevzelonadzor nadveŁinomedijskegatrga.Procesakoncentracijeinve rinegalastninjenjapotekataenaprejinoŁitnoje,dadr avaalinadzorneinstitucijenimajomehanizmov(pred vsempainteresov)zavzpostavitevredanatempodroŁju. Zakonodajalecjespregledaleenopomembnodejstvo, namreŁdaprivatizacijanimazvezezetikodelovanjamedi jev,emanjpazodgovornostjodojavnosti.Pokazaloseje, dajetrebademokratiŁniinpluralnimedijskiprostor,ki najbigazagotavljalprejnjizakonojavnihglasilih,drago plaŁati.PrepreŁevanjemonopolizacijemedijevjevdemo kratiŁnihdrubahdolnostdrave.Vkomunikacijskemsi stemu,vkateremjevseodvisnoodvoluntarizmadrave, trgainnovihlastnikovinvkateremnizakonskihinfi nanŁnihosnovzavzpostavljanjemedijskegapluralizma,pa nemoremogovoritiosvobodimedijev. TiskanimedijisoseprivatiziralidrugaŁekakorradiodi fuzni.Znanoamerikoprispodobo,dajelastnitvotelevi zijskepostaje»licencazatiskanjedenarja«,jetrebavna emprimeruvzetizares.Slovenskezasebnetelevizijskepo stajenajbipojavnostidostopnihpodatkihveŁinomapo 2 Raboy,Mark. 1989.»EastWestDialogueonMediaandDemocratization« vThe DemocraticCommunique 8(3) 3 Vmednarodniprimerjalnianalizipoloajanovinarjev,kistajoizvedlaSlavko SplichalinColinSparks( 1996),jeveŁinanovinarjevoznaŁilazanajveŁjooviro svobodemedijevprevladujoŁooblikolastnineinnadzoravsvojidravizasebno lastninovzahodnih,»komercialnih«sistemihindravnolastninomedijevvnek danjihsocialistiŁnihdravah. 14 MedijskapolitikavSlovenijivdevetdesetih slovalezizgubo.Njihovilastniki,kiseodloŁajozaprodajo svojihlastnikihdeleev(vŁasihhkrativeŁkupcem),pa zanjedobivajoogromnevsotedenarja.Kajjetorejtisto, poŁemerseavdiovizualnimedijirazlikujejooddrugihme dijskihpodjetij?Odgovorjepreprost:omejenotevilofrek venc,kijihdravazdoloŁenimipogojiinzadoloŁenote viloletoddajaposameznikom. Medijskazakonodaja,sprejetaleta 1994,jeizhajalaiz predpostavke,davprocesulastninjenjamedijevnatrgu nebovelikegadomaŁega»povpraevanja«poprivatizira nihmedijih.Zelohitrosejepokazalo(vsajnaradiodifuz nempodroŁju),dajepovpraevanjepofrekvencahveliko. Odleta 1990padosprejemazakonaojavnihglasilih( 1994) inemeseceponjemjepristojniorgan(republikiorgan zatelekomunikacije)dodeljevalradiodifuznekanale,paŁe pravzatonibilodejanskezakonskepodlage.Podmasko demokratizacijeinpritiskajavnostisosemarca 1993zaŁe lepodeljevatifrekvencepredvsemkomercialnimmedijem. Do 22.aprila 1994sobilevsepomembnefrekvence,torej tiste,kisegajonanajireobmoŁje,razdeljene.Pritemni nakljuŁje,dajebilzakonojavnihglasilih,kinatanŁno doloŁanaŁininpogojepodelitvefrekvenc,sprejetsamo danpozneje,kosobilepodeljeneezadnjepomembnefrek vencevsajenenovepostaje( TV3).Novoustanovljeninad zorniorganzapodroŁjeradiodifuzijesvetzaradiodifuzijo,ki najbipodoloŁilihtakratnegazakonaskrbelzapodeljevanje frekvenc,jetako»podedoval«izŁrpanfrekvenŁnifond,neu rejenelastninskerazmerevnovoustanovljenihmedijihin neveljavne(inneobstojeŁe)programskenaŁrte,napodlagi katerihsoposameznepostajepridobiledovoljenja. Zakonojavnihglasilihopredeljujev 58.Łlenuvlogo svetaznaslednjiminalogami:varujesvobodokomuni ciranja,programskoneodvisnostterodprtostinpluralnost rtvprogramov;nadzorujedejavnosti rtvorganizacijin kabelskihoperaterjevv rs,doloŁapodrobnejavsebinska merilazaopredelitevnekomercialnih rtvprogramov,pred lagapristojnemuorganu(vtemprimeruUradu rszatele komunikacije)dodelitevradiodifuznegakanalaternjegov odvzeminobravnavanaŁelarazdelitvefrekvenŁnihpasov zaradiodifuzijoinradiodifuznihkanalov.To,karbisvet moraldefinirati predpodeljevanjemfrekvenc,jezdajmo ralnadzorovati,kosovsekljuŁnefrekvenceebilepode ljene.Odleta 1995,kojesvetbilustanovljen,dodanesni bilojavnoobravnavano nitieno letnoporoŁilo,kigaje poslaldravnemzboru. 15 LiberalizacijamedijskegatrgavSloveniji Dodalibie,dasovsaradijskadovoljenjauporabni kompodeljenabrezplaŁno,karjevEvropiedinstvenpri mer.TakojebilaMadarskazadnjadravaVzhodneEvro pe,kijedopustilazasebneradijskeintelevizijskeprogra me.PosprejetjunovegazakonaomedijihsoseMadari odloŁili,dabodoprivatiziralidrugiprogramjavnetelevizi je tv2inhkratisprostilifrekvenŁnirazpon,kigajepred temuporabljalavojskaSovjetskezveze,stacionirananaMa darskem.Takonajbinastalidvenovizasebnitelevizijski postaji.Madarskajestemzakonomnenadomanaredila koraknaprej.PrvasejeodloŁilafrekvencejavnoprodati najboljimponudnikom,hkratipajeponudiladvaprogra maintakoprepreŁilanastanekmonopolov.Zafrekvence soselahkopotegovaliposlovnikonzorciji,vkaterihnobe nopodjetjenismeloimetiveŁkot 49odstotnegadelea, medtemkosomadarskipartnerjimoraliimetivsaj 26 odstotnidele.Takosonastalitrijekonzorciji.Prvegaje vodilanemkobenelukamedijskakorporacija cltUfa, drugegasbsintretjega cme.Zmagovalcabostamoralaza desetletnokoncesijopoloiti 50milijonovdolarjev.Denar zaprvatriletastamoralaplaŁaticelovnaprej.Todavsiso prepriŁani,dacenaniprevisoka.Madarskioglaevalski kolaŁjebilpredprodajofrekvencleta 1997vreden188 milijonovdolarjev,insicerpri 18odstotniletnirasti.Za primerjavododajmo,dajeslovenskitelevizijskikolaŁti stegaletaznaal 35milijonovdolarjev. 16 MedijskapolitikavSlovenijivdevetdesetih NOVIDNEVNIKINISOSPREMENILI RAZMERNAASOPISNEMTRGU Zarazumevanjesedanjihrazpravoslovenskemmedij skemprostorujetrebaanaliziratienekajtemeljnihvpra anj,kisoseizoblikovalavzadnjemdesetletjuizvajanje medijskezakonodajeinnadzor,procesilastninskegapreob likovanjamedijevv»drubeni«lasti,poskusipolitiŁnega ustanavljanjanovihŁasopisov,koncentracijamedijskelast nineinposkusipolitiŁnihprevzemovnajveŁjihsloven skihdnevnikov. VsidanesobstojeŁidnevniki(zizjemo Slovenskihno vic)sonastalivprejnjemsistemuinsosevprocesupriva tizacijeolastniniliznotranjimodkupomininternorazde litvijodelnic.Vsitrijednevniki Slovenec, Republikain Ju tranjik,ustanovljenipoletu 1990sopropadli.Danestako tirinajveŁjamedijskapodjetja(torejDelo,Dnevnik,Ve Łer,Slovenskenovice)nadzorujejoveŁkakor 90odstot kovdnevnikegatrga. Zakonolastninskempreoblikovanjupodjetij( Uradni list, 55, 1992:31173124)regulirapreoblikovanjepodjet jazdrubenimkapitalomvpodjetjezznanimilastniki.Po konŁanemlastninskempreoblikovanjujetrebapodjetje vpisativsodniregister( 8.Łlen).Drubenikapitalselast ninisprenosomnavadnihdelnicnaskladepodeleih:po 10odstotkovgreKapitalskemuskladuinvalidskegainpo kojninskegazavarovanjainOdkodninskemuskladuin 20 odstotkovnaSklad rszarazvojd.d.znamenomnadaljnje razdelitvepooblaŁeniminvesticijskimdrubam.V 24.in 25.Łlenuzakonajeopredeljenpoteknotranjegaodkupa torejtistegadelavrednostipodjetja,kijedejanskopred metlastninjenja.Podjetjedrubenikapital,kigapredvidi vprogramunotranjegaodkupa,prenesenaskladzanavad nedelnice,priŁemersepriodkupuupoteva 25odstotni popustinprinjemmorasodelovativeŁkakortretjinaza poslenihvpodjetju.Vnaslednjihtirihletihmorapodjet jeodskladaodkupitivsakoletonajmanjŁetrtinodelnic ponjihovinominalnivrednosti.Podjetjezanakupnavad nihdelniczaposlenimnesmedajatiposojilalikakrnih kolijamstev.Notranjiodkupselahkoudejanjinapodlagi vplaŁilneposrednoizplaŁe,dobiŁkainindividualnihvpla Łilbodisivdenarjubodisivvrednostnihpapirjih.Tisto, karseneolastnini,postanelastdravnegaskladazarazvoj, kilahkodeleproda. Opozoritijetrebaena 48.Łlen,kisenanaanarevizi 17 NovidnevnikinisospremenilirazmernaŁasopisnemtrgu jovtistihpodjetjih,kisoseod 1.1.1990douveljavitve tegazakona(torejleta 1992)kakorkolistatusnopreobli kovala,reorganiziralainzanjeobstajasum,dajeprilodo okodovanjadrubenelastnine.Postopekrevizijeseopra vi,Łeobstajautemeljensum,dajeprilodo: okodovanjadrubenelastninezaradinakupapodjetjaali delapodjetjaalipreoblikovanjazveŁanjemlastnikegaka pitalazaposlenihalidelazaposlenihvtempodjetju,njiho vihdruinskihŁlanovalitretjihosebnapodlagikreditov brezrevalorizacijealizzaŁetnimmoratorijemnaplaŁevanje glavnicealizgarancijo,alinaosnovidepozitapodjetja; prenosaposlovnihfunkcijinuŁinkovnaenoaliveŁpod jetij,kisopodlastnikokontroloalivdelnialipopolni lastizaposlenih,njihovihdruinskihŁlanovalidrugihprav nihalifiziŁnihoseb(t.i.bypasspodjetja); ustanovitvepodjetjavzasebnialimeanilastnini,koso biliustanoviteljialisoustanoviteljidelavecalidelavcipod jetjaalinjihovidruinskiŁlani. 18 MedijskapolitikavSlovenijivdevetdesetih LASTNINSKOPREOBLIKOVANJE NAJVEJEGASLOVENSKEGA DNEVNIKA DELO Neusmiljenakomercializacijajebilapovezanazneob stojemmedijskezakonodajeinposkusi,dabisevŁasu »pravnegavakuuma«sprejelataknazakonodaja,kibimoŁ noogrozilaobstojneodvisnihŁasnikov.Napodlagitezza osnutekzakonaojavnihglasilih,kisonastajalenauradu zainformiranje,jenovembra 1991vparlamentarnopro ceduroprielosnutekzakona.Vtakratnihrazpravahsone kateripredlogezakonodajalcaoznaŁevalizaposkusvno viŁnegauvajanjamoŁnegadravneganadzora.Zastavljalo sejevpraanje,alijesmiselnoloŁitizakonojavnihglasi lihodzakonao rtvinalizakonojavnihglasilihvkakrni kolioblikisplohpotrebujemo.»ezakonpotrebujedra va,jetak,kakrenje,dovoljpriroŁenizdelek.Dravaga potrebujezato,danadzorujemedijeinpreknjihdravlja ne.Komunikacijskeorganizacije(zavodialipodjetja)po sebnegazakonanepotrebujejo;ŁejezakonkomuresniŁno potreben,jedravljanomincivilnidrubi,insicerzato,da jihobvarujeprednasilnomoŁjodraveintrgaoz.kapitala. Potrebenjezato,dajasnoopredelipraviceinsvoboŁine dravljanov;jihzakonskosankcionira;zagotavljaminimal nestandardedemokratiŁenakomuniciranja«(Splichal, 1992c:24). 4 Hkratisopotekalerazpravetudiotem,kdojelahko novilastnikmedijev,alisemedijisplohlahkolastninijo inkdolahkopostavljaalizamenjujeglavneinodgovorne urednikeoziromavodstva.Potedanjihrazpravahjebilna menzakonodajalcaprepreŁitipolitiŁnolastninjenjemedi jevoziromaonemogoŁanjepolitiŁnihprevzemovzanovo oblast»neprimernih«ali,natanŁneje,manjveŁnihmedi jev.Takratnerazpravesoizzornegakotaargumentov,kiso sepojavljali,ingledenamorebitneposlediceidentiŁneraz pravamnaistotemodesetletjepozneje. Poglejmo,kakojepotekalaprivatizacijanajveŁjegaslo venskegaŁasopisaDelo.VzaŁetkudevedesetihletjeta kratnipredsednikvladeLojzePeterlevpogovoruzaitali janskiŁasopis CorrieredellaSera oimenovanjuurednikov slovenskihŁasopisovpovedal:»Menisezdinenormalno, davladapolegtednika DemokracijanebiimelaeŁasopi 4 Splichal,Slavko. 1992.»Medijskizakonskijaremzadravljane«v Delo(Sobotna priloga),15.2. 19 LastninskopreoblikovanjenajveŁjegaslovenskegadnevnika Delo sov.Kakorkolie,glede Dela,najpomembnejegadnevni ka,smosprejelisklep,kipredvideva,dalahkoznotranjim razpisomizberejokandidata,vendarsemorastoizbirostri njativlada«( Delo,1.8.1990).Tedenprejpajev Demo kraciji( 24. 7. 1990)oomenjenemvpraanjusvojemnenje podalJanezJerovek,poznejegeneralnidirektor rtvSlo venija:»Nobenanovinarskahiainurednitvovzahod nihparlamentarnihdemokracijahnemoretabitineodvi sna,bodisiodlastnikabodisiodoblasti.Prinaspaelijo doseŁitakenizjemenstatus...Odgovornepoloajeuredni kovlahkovdravnihmedijihzasedajosamotistiposamez niki,kilahkodokaejovrhunskenovinarske,kulturneali znanstvenereference.Kontroloinkompetencenadtemnaj imaparlament.« VtakemozraŁju,kigajepospremilotudiupadanjetevi lanaroŁnikovinnaklade( Delusejevobdobju 19911992 nakladazmanjalaza 10.000izvodov),sejezaŁelaprivati zacija.Vanketi,kijojevodstvoŁasopisatedajizvedlomed zaposlenimi,seje 93%zaposlenihopredelilozalastninsko preoblikovanjezveŁinskimdeleemzaposlenih.Namenpri vatizacije,kakorsogapredstaviliprihodnjimdelniŁarjem, jebilohranitisamostojnostinneodvisnostpodjetja,pove Łevatiposlovnouspenostterzaposlenimzagotovitimak simalnokakovostdelainivljenjskistandard,kiboteme ljiltudinadohodkihizvloenegakapitala.Podjetjeseje potemodloŁilozanaslednjooblikoprivatizacije: 40od stotkovdrubenegakapitalajebilorazdeljenihmedKapi talskiskladpokojninskegaininvalidskegazavarovanja (10%),Slovenskiodkodninskisklad( 10%)inSklad rsza razvojd.d.( 20%), 60odstotkovlastninepanajbiodkupi lizaposleni.Lastninapodjetjavt.i.notranjemodkupupa najbibilarazdeljenananaslednjinaŁin:lastninskicertifi katizaposlenihinnjihovihojihdruinskihŁlanov,nek danjizaposlenihinupokojencev( 20%),notranjiodkup (22%)in 18odstotkovvrednosti,kibijoprodalisvojim bralcem. Sistemskespremembe,kijihjepovzroŁilolastninje nje,sobilepovezanetudisŁedaljeveŁjoodvisnostjood oglaevalskegadenarjainstempoveŁanjadeleaoglasovv Łasopisu.Januarja 1992sovŁasopisuodpravilimnenjsko stran.Pojasnilourednitva:namestonjeboposlej(vŁaso pisu)vsakdanposebnagospodarskofinanŁnarubrika,saj menimo,dapostajatopodroŁjezamladoslovenskodravo Łedaljepomembneje.Novostjebilatudiizjava,dasibo urednitvoboljkotdoslejpridrevalopravico,daraznaurad 20 MedijskapolitikavSlovenijivdevetdesetih nastaliŁapriredialinovinarskoobdela( Delo, 21. 1. 1992). Leta1993jepodjetjeHitnavodstvoŁasopisajavno naslovilovpraanjeodomnevnihnepravilnostihpripri vatizacij(»afera Delo«).Delonajbiustanovilobypasspod jetjezalastninskinadzornad Slovenskiminovicami ,vkate remsonekaterivodilniljudje Delassvojimidokapitaliza cijskimivlokibistvenoodstopalioddokapitalizacijskih vlokovdrugihzaposlenih.Vsodnemregistrupodjetjatako najdemo 148poimenskonavedenihnovinarjev Delain Slo venskihnovic .Vintervjujuza Fokus( 9/10,julij/avgust 1993) jetedanjinamestnikglavnegainodgovornegaurednika Dela DaniloSlivniknanovinarjevotrditev,daso NoviceklasiŁna bypassfirmaodgovoril:»Tonires.Pri Slovenskihnovicah grezajasnokapitalskorazmerje 51%zasebnegain 49% drubenegakapitala,kijespoznejodokapitalizacijoprelo vrazmerje 60: 40vkoristprvega.Drubenidelpabozdaj predmetlastninjenja,podobnokot Delo. Deloje Slovenskim novicamdalotudikreditzosemodstotnoobrestnomero.Pri lastninjenjusmozeloprevidni,sajvemo,dabinammnogi skualizelohitronaprtitikaknenepravilnosti.« 5 Navpraanje,alijev Novicahtudikapitalobrambnega ministrstvaoziromanekaterihnjegovihljudi,jeSlivnik odgovoril:»Tuditonires.Tadenarjetakopregleden,pa tudiŁebikdo,hipotetiŁnoreŁeno,komuplaŁalkakdele, jenajveŁji 30.000 dem.Kakendenarjetoinkakenvpliv silahkoznjimkupi?!Deloimav Novicah39%kapitala, drugosmozasebniki.« NaŁrt,kigajejavnostisporoŁilodborzareorganizacijo ŁgpDelo,jenaosnovipodjetnikegazakonapredlagal,da najbi ŁgpDelopostalomatiŁnopodjetjespetimikapital skopovezanimisestrami.MatiŁnidrubinajbipripojilita kratnetozdeDeloinNairazgledi,Revijeinprodajopae delovnoskupnostStikindeldelovneskupnostiskupnih slub.SestrepanajbibileGrafika, Novitednik(sedanji nt&rc),Globus,GospodarskivestnikinStudiomarketing (InternoDelo,november, 1989,Referendumunapot,de cember,1989).SsklepomzboradelavcevtozdDelojeju nija 1990ustanoviteljdnevnika Delo postaltozdDelo.Ta sklepjepotrdiltudidelavskisvettozdDeloskupajzzuna njimiŁlani.Kotjebilozapisano:Stempostajadnevnik DelotudipoformalniplatisamostojenzunajstrankarskiŁa sopis,kiizraainteresenajireslovenskejavnosti( Delo, 5 Vintervujuza 7Dnavpraanje,alijepodjetje Novicebypassfirmaodgovarja: »Zamejebypassfirmatistavzasebnilasti,vkateropretakadrubenikapital. No vicesopodjetjevmeanilasti,ampakvanjnismopretakalidrubenegakapitala.« 21 LastninskopreoblikovanjenajveŁjegaslovenskegadnevnika Delo 18. 6. 1990).VanketiŁasopisa Delo( 23. 6. 1990)je 51,5 odstotkaanketirancevmenilo,da Deloravnaprav,kermora bitiŁasnikvveŁstrankarskemsistemuneodvisen; 15,9od stotkavpraanihpajemenilo,dajesicerprav,daje Delo neodvisno,vendarpabimoralisedajnadnjimbedetipred stavnikineodvisnejavnosti; 24,5odstotkasodelujoŁihv anketipajemenilo,dapolitikainŁasnikarstvonimatano benezveze,Łasopismorabitiodvisenpredvsemodbralcev inodprodajenatrgu. Aprila 1991jebilonatemeljnemsodiŁuvLjubljani, enotaLjubljana,registriranopodjetjeDelod.o.o.instem jebilokonŁanopreoblikovanjenekdanjegatozdaDelov samostojnopodjetjeDelovdrubenilasti.Tapostopekpa jevjavnostisproiltevilnepolemike.Tednik Demokracija (24. 7. 1990)je,denimo,objavildopispredstavnikovnek danje szdl(sicerustanoviteljice ŁgpDelo),vkateremso glaajosprenosomustanoviteljskihpravic.V dopisujebilo posebejomenjeno,dataprenosnezadevalastninskihvpra anjvzvezis ŁgpDelo,karpomeni,»dapodpisanipredstav nikineodstopajoodsvojilastninskihupraviŁenjdoŁasopi sa Deloin ŁgpDelo«.TakratniministerzainformiranjeSta neStaniŁjeistegadnenastraneh Dela objavilsvojodgovor, vkaterempoudarja,daje» Delovminulihletihdobivalo veŁkottriŁetrtinevsehsredstevrepublikegaproraŁuna, namenjenihzadnevnike«( Delo, 24. 7. 1990). Zdrugimsoglasjemagencijezaprivatizacijo(novem bra 1995)jepodjetjepostalodelnikadruba.Osnovnika pitaljeznaalokrog 670milijonovtolarjevinzatovred nostjepodjetjeizdalo 667.000zaŁasnic,kijihjebilopo vpisulastninjenjatrebanadomestitizdelnicami.Izbranje bilnaslednjinaŁinlastninjenja:internarazdelitev 20od stotkov,notranjiodkup 40odstotkov,pokojninskiinod kodninskiskladpo 10odstotkovinskladzarazvoj 20od stotkov.Januarja1999jeDelokotprvamedijskahiav SlovenijizaŁelokotirativborznikotizaciji.Dovstopana borzososedelniceprodajalenasivemtrguznotrajhie. Natemtrgujeprotikonculeta 1998delnicaedosegla vrednostnad 7.000tolarjev 6 .Koseje Delopojavilonaborzi, jedelnicaskokovitozraslainvtednudnidoseglacelovred nost 20.000tolarjev( SlovenskidelniŁar,6.3.1999).Last nikasestava Delasejevletihpolastninjenjubistveno spremenila.Delenotranjihlastnikovjes 60odstotkovupa 6 Knjigovodskavrednostdelnic Delajebilaleta 1997 2.000 sit,konecleta 1997 2.500 sitinkonecleta 1998 3.600 sit. 22 MedijskapolitikavSlovenijivdevetdesetih delzapolovico,poveŁalpasejedelezunanjihlastnikov predvsemzaradikoncentracijekapitalaprienemlastniku Krekovidrubi. tabela1:lastnikasestava dela krekovadruba(pidzvon1inzvon2) 25,04% slovenskaodkodninskadruba 11,70 % kapitalskadruba 6,18 % maksima1 3,73 % nfd1investicijskisklad 3,40% novaljubljanskabanka 3,05 % kbminfond(pidinfondzlat) 2,31 % cogitobisb.h. 2,17 % gorenje 2,02% potezanalobe 1,84 % zavarovalnicatriglav 1,71 % ostali 36,85% (vir: kdd,5.12.2000 ) Zarazlikoodstanjavdrugihvzhodnoinsrednjeevrop skihdravahvslovenskihmedijihniopaznegadeleatuje gakapitalameddnevnoinformativnimtiskom.RazenŁa snikaFinance 7 ,vkateremsskoraj 75odstotnimdeleem 8 nastopaDagensIndustri(korporacijaBonnier),jeveŁina drugihŁasopisovvlastidomaŁihdrub.Spomnimo,dajev preteklostibilokarnekajpogovorovomorebitnihlastni kihposegihtujcevv Delo.NazaŁetkudevetdesetihletse jezanakup Delazanimalpokojnibritanskimedijskimogo tecMaxwell,inponujaltehnolokoprenovointisk Euro peanavslovenŁini.IntereszaveŁinskolastnitvojekazal tudibavarskimedijskikoncern ovb,kijekakorMaxwell ponujaltehnolokoprenovo,paepomoŁpriregionalni ekspanzijiŁasopisa.VendarjepokonŁanempostopkupri vatizacijebavarskakorporacijaponudboumaknila.Vzad njemŁasukaeinteresezanakupnemkiŁasopisnizalo 7 Dne15.2.2001so Financepostaleestislovenskidnevnik(dotakratsoizhajale trikrattedensko). 8 Zakonojavnihglasilihv 39.ŁlenuomejujelastnikedeleefiziŁnihinpravnih oseb(domaŁihintujih)na 33odstotkov.Ustanovitelj FinancGospodarskivestnik imasamo»e 25odstotnidele.DvanajveŁjalastnika Gospodarskegavestnika sta InfondZlatd.d.s 50odstotnimdeleeminSlovenskaodkodninskadrubazde setodstotnim.InfondZlatpaimauradnovlasti 33odstotnidele VeŁera.etemu dodamo 13odstotkovdeleaTalumain 6,5odstotka,kijihimapreklastnikihpo vezavz dzs,jeInfondZlatskorajpoloviŁnilastnik VeŁera. Gospodarskivestnik pa jetudisolastniktelevizijskedrube eptv( Gajba).LahkoreŁemo,dazakona,ki nimasankcij,splohnemorekriti. 23 LastninskopreoblikovanjenajveŁjegaslovenskegadnevnika Delo nikwaz,kiobvladujeveŁinoŁasopisovvAvstriji,regio nalneŁasnikenaMadarskem,vBolgarijiinhrvakome dijskouspenico Jutarnjilist. 9 waznajbipostalveŁinski lastnik Delaz 51odstotnimdeleemtako,dabisamikupi litretjino(torejzakonskodovoljenlastnikidele),drugo pabikupilposebenkoncern.Vodstvojeponudbozavrni lo,vendarmeni,dasevprihodnjelahkopogovarjajoo morebitnemposlovnemsodelovanjunaenakopravnihte meljih. wazjepodobnoponudboposlaltudimariborske muVeŁeru,zanakupkateregasezanimatudiavstrijska Styria,kisejevtemŁasupotegovalatudizanakuplastni kegadelea VeŁernjegalistavsosednjiHrvaki.Prihodnji razvojslovenskihŁasopisovjeodvisenodomejitevsloven skegaŁasopisnegatrga. Delonajbiseusmerilovsodelova njenatujihtrgih, VeŁerpanapovezovanjelokalnihmedi jevvslovenskemprostoru.Vintervjujuza Gospodarskivest nik( 6. 4. 2000)jedirektor Delapovedal,dabizanjebilo smiselnoiskatikapitalskepovezavezunajSlovenije.Pritem jeomenjalhrvako SlobodnoDalmacijo ,makedonsko Novo Makedonijoinsarajevsko Osloboenje.Ponjegovihbese dahsozaradizakonskihomejitevodloilirazvojlastnete levizijskeinradijskepostaje,Łepravsejimanisoodpove dali( GV, 6. 4. 2000).Poleti 2000jenatocelotnatiriŁlan skauprava DelaobiskalaSplitinsepogovarjalasposlov nimvodstvominurednikimkolegijem SlobodneDalmaci je.VodstvoSlobodneDalmacijejenamreŁ Delopovabilo, najsepridruitujiminteresentomzanakupveŁinskegade leavtemsplitskemŁasniku(medmorebitnimikupciso omenjalitudi wa z,francoskiHachetteinitalijanskegame dijskegamogulaBerlusconija).ProjektnajbibildolgoroŁ noobetaven. DelopapritemzanimazgoljŁasopisnidel,ki vkljuŁujetudidobrostojeŁoradijskopostajo. 9w a z jepoloviŁnilastniknajveŁjegahrvakegamedijskegapodjetjaEuropaPress Holding. 24 MedijskapolitikavSlovenijivdevetdesetih LASTNINSKOPREOBLIKOVANJEVEERA Zarazlikood Delasejemariborski VeŁerusmerilna poslovnopovezovanje(natanŁnejenakup)lokalnihmedi jev.TakojelokalnimmedijemvMurskiSoboti(Podjetje zainformiranje,vokvirukateregaposlujejolokalnitednik Vestnik,nekomercialnaradijskapostaja Murskival inogla evalskaagencija),Celju(delnikadruba nt&rczdruuje Łasopis Novitednik , RadioCelje inskupnooglasnoagenci jo)innaPtuju( RadioPtujin Tednik)ponudilzdruitevv enotnopodjetjez VeŁerom.Pobesedahtakratnegadirek torja ŁzpVeŁernegrezanikakrenprevzem,temveŁzasno vanjepodjetja,kilahkonatrguutrdipoloajvseh.Poglej monajprejlastnikostrukturoomenjenihpodjetij.Soboko Podjetjezainformiranjejev 90odstotnilastizaposlenih, preostalodesetinopaimaKapitalskadruba.V nt&rcso najveŁjilastnikiAtenaEnad.d.( 20%),CerovekJoe (13,8%),kapitalskainodkodninskadrubapo 10%inDelo tŁrd.d.znekajveŁkotestimiodstotki.Vptujskem T ed niku(tretjinskidele)inmariborskem VeŁeruima 33odstot kov kbmInfond.OŁitnoje,dajedalpobudozapovezovanje skupnilastnik,kinizainteresiranzadesetodstotnelastnike deleevtehmedijih,temveŁzapopolniprevzem. epustimoobstraniekonomsko(ne)upraviŁenosttega povezovanja,ostajavpraanjespotovanjadoloŁiltakrat veljavnezakonodaje.Po zjog( 40.Łlen)jebilonavzkrino lastninjenjeomejenotako,dajeizdajateljdnevnegatiska lahkoimelvdrugemizdajateljudnevnegatiskaaliorgani zaciji rtvsamodesetodstotnidele.DrugaŁepovedano;v tej»zgodbi«bizagotovonajveŁizgubilelokalneradijske postaje.UpotevajedoloŁilatakratnezakonodajebizaradi napovedanegapovezovanjanamreŁostalebrezradijskega dovoljenja,torejfrekvence.Navpraanje,kakosebodo »izvili«(izogibanjeoz.kritev 40.Łlena zjog)izzakonskih ovirzaradiradijskihpostaj,jetakratnidirektor ŁzpVeŁer odgovoril,dapriŁakujespremembevnovemzakonu,sajje nelogiŁno,dabislovenskimlastnikomprepovedovali,kar jeomogoŁenotujcem,topapodkrepljujesprimerom POP TV( Delo, 10. 9. 1999). Nezainteresiranostodgovornihzaugotavljanjedejan skelastnikesestaveinposameznihdeleevprislovenskih medijihjemogoŁenajboljoŁitnanaprimerunajveŁjeza sebneorganizacijertv,kidelujepodskupnoblagovno znamko POPTV .ZaradiohlapnihindvoumnihdoloŁil zjog nimogelustavitiinprepreŁitidelovanja»lovcevnafrek 25 Lastninskopreoblikovanje VeŁera vence«inraznihoblik»prekupŁevanjasfrekvencami«.Pri temnemislimonaprodajoalinedovoljeniprenosdode ljenefrekvencenadrugoosebo,karstaprepovedovalaza konotelekomunikacijahin zjog,temveŁnato,dafrek venceuporabljatretjaoseba,kinimategadovoljenja,Łe sarzakonnikjerneomenja.»Tisto,karnajbibiloomogo Łenotujcem,«jeposledicanedoreŁenezakonodaje. tabela2:lastnikasestava veŁera pidinfondzlat(kbminfond) 10 32,23 % talum 12,62 % slovenskaodkodninskadruba 10,00% leykam 9,74 % dnevnik 6,52 % triglavsteber1pid 2,45 % publikum 2,23 % malidelniŁarji 24,20% 11 (vir: kdd5.12.2000 ) TiskarnaLeykam,kijevstoodstotnilastiavstrijskega LeykamMedia ag 12 ,jeleta 1994(ponakupupropadlega Mariborskegatiska)sklenilaz VeŁerom10letnopogodbo otiskanju.Leykam,kinajbigazanimal 25do 40odstot nilastnikidele VeŁera,jesvojsedanjidesetodstotnidele pridobilveŁinomaznakupomdelnicmalihdelniŁarjev.V izjaviza Dnevnik( 6. 7. 2000)jetakratnidirektorDZU kbm Infondmenil,daavstrijskiinteresiv VeŁerunisosamoka pitalskegaznaŁaja,ampaksezatemskrivajotudidrugiin teresi,Kakni,panipovedal. PravdzukbmInfondjeopravilazadnjiveŁjinakup delnicVeŁera,takodaimatrenutnoeskoraj 33%.Konec leta2000jepostalooŁitno,dasenameravatakapitalsko povezati Dnevnikin VeŁer.Oktobra 2000staobeŁasopisne hienavzkrinokupilednevnicevviini 6,52odstotka.Po vezana Dnevnikin VeŁerbitakopridobila 46odstotnitrni delednevnihpolitiŁnihŁasnikovinpostalimoŁnakon kurencaDelu( 42odstotnidele).Pozagotovilihvodilnih vobehŁasopisnihhiahgrepripovezovanjuza»zavarova 10 LastnikasestavapidInfondZlat: dzs 15,07%,Nova kbm 8,32%, kbmInfond dzu 9,10%,LukaKoper 2,10%, acKapital 1,54%,ZavarovalnicaMaribor 1,35%,dlc 1,47%,DeloProdaja 1,24%,Intereuropa 1,16%indrugi 58,65%. 11 VpolletajelastnikidelemalihdelniŁarjevv VeŁerupadelskorajzapolovico. 12 LeykamvGradcutiska KronenZeitung zatajerskoinKorokoinnekateredruge Łasnikeinrevije.OdslovenskihmedijevpapriLeykamutiskajoetednik Druino inrevijo OgnjiŁe. 26 Lastninskopreoblikovanje VeŁera njeinteresovlastnikov«( VeŁer,13.10.2000)in»neza zdruevanjeobehmedijevoz.oblikovanjeenotneuredni kepolitike«( Finance, 11. 10. 2000)Zamiselozdruevanju jenastalavupravahobehŁasopisnihhi(veŁjovlogopa najbipritemimela dzs 13 kotnajveŁjalastnica Dnevnika). kbmInfondkiima»svoj« 33odstotnidelev VeŁeruin lahko»raŁuna«ezdeleemTaluma( 13%)inDnevnika (6,5%)in dzsposkuatastempovezovanjemustvariti konkurencoDelu.Dnevnikin VeŁertakobistvenonezao stajatazanaklado Dela,zdruevanjepanajbipredvsem omogoŁiloboljopozicijopri»boju«zaoglaevalskidenar. Vpraanjepaje,kajsebozgodilo,Łeposlovnosodelovanje medobemahiamaneboprinesloelenegadobiŁka,ka krnegapriŁakujejolastniki? asopis DelosSlovenskiminovicami,kjerimaveŁino kapitala 14 ,pokrivadanes 60odstotkovslovenskegadnev nikegatrga.tirjenajveŁjidnevnikipanadzorujejosko raj 90odstotkovtrgadnevnoinformativnihŁasopisov.Pre denodgovorimonavpraanje,alijenaŁasopisnemtrgu prilodokoncentracije,poglejmo,kakososekonŁalipo skusiponaemmnenjupolitiŁnegaustanavljanjano vihdnevnoinformativnihŁasopisov. 13 Lastnikasestava dzsd.d.:InfondZlatd.d. 17.99%,Slovenskaodkodninska druba 7,36%,Nikapidd.d. 7,10%,TriglavSteber 1pidd.d. 6,30%,Kapitalska drubad.d. 5,73%,Pomurskoinvesticijskadruba 1d.d. 4,84%indrugi 50,69% (vir:poslovnoporoŁilo dzs 24. 4. 2001). dzsimasvojedeleevZalobiObzorja, Maribor,TehniŁnizalobiinCankarjevizalobi,potemv VeŁeru,skupini GV, Dnevniku, PrimorskihnovicahinDeluProdajitervtrehradijskihpostajah( Radio Morje, Radio Breicein RadioSevnica ).VzaŁetkuaprila 2001sejezaŁela»nakupo valnavojna«med dzsin kbmInfondom.PoposlovnemporoŁilu dzsnajbivrhu necnalobenihaktivnostivletu 2001pomenilzagotovitevdodatnihdolgoroŁnih sredstevsprojektominemisijoobveznic dzsd.d.zafinanciranjepaketa 15%del nicpidInfondZlatd.d.(oz.pridobitev 15%deleacelotneemisijedelnicpidIn fondZlatd.d.vletu 2001).NazaŁetkumajajepostalooŁitno,dajenakupovalec postalInfondZlat,kinajbipoveŁalsvojdelenaskoraj 23%.Konecmaja 2001je bil»sklenjenkompromismed dzsin kbmInfondom«.NaskupŁinipidaInfond Zlatjepovedano,daje»namera kbmInfondaoprevzemu dzsbilasamomanever, skaterimsoelelionemogoŁiti dzs,dabinaskupŁinirazpolagalazveŁinogla sov«( Delo, 25. 5. 2001) 14 V Slovenskihnovicah imaDelod.d. 99,76%lastnikidele.Ostalo( 0,24%)ima enafiziŁnaoseba(vir: Slovenskenovice , 17. 11. 2000) 27 MedijskapolitikavSlovenijivdevetdesetih SLOVENECPRVINOVINEC »SKRATKOSAPO« Marca 1991jepredsednikuvladeLojzetuPeterletuus pelovdravniproraŁunvnestinovopostavko 28milijo novdinarjev( 2,8mil dem)zademokratizacijomedijevozi romazazagonnovihmedijev.VeŁinategadenarjajebila namenjenaustanavljanjuŁasopisa Slovenec,manjidelapa jedobilŁasopis Demokracija.Popodatkihizsodnegaregi strajerazbrati,dajebilo 20ustanoviteljev Slovenca(nji hovskupnivloekjebil 200.000takratnihdinarjev)inda sonajveŁjiustanovnideleprispevalinekdanjidirektor Slo venca PavelBratina,JoeBernikinJohannTomaiŁ.Kon zorcijlastnikovpodjetjaSlovenecd.o.o.jekotnajveŁje delniŁarjeimelskd,tednikDruinoinkapitalskevloke nekaterihzdomcev.Katolikacerkevjezaradiomejitevpo zjogdobilalastnikedeleeprekdr.JanezaGrila.Zaprve gaurednikajeupravniodborpostavilAndrejaRota,kije zatoprilonostzdruinoprielizArgentine.Njegovpri hodjevokvirupoznejeopuŁenegaprogramazavraŁa njeslovenskihemigrantovfinanciralSkladzarepatriacijo Slovencev,kigajeustanovilizvrniodbor skd.Prvete vilkesobile,kakorjihjeoznaŁilprviglavniurednikAn drejRot,»katastrofalne«( Jana,21.8.1991).»Priusta navljanjuŁasopisasmoimelikupteavoddenarnihdo Łlovekih...ObstojeŁehiesomoŁne,ljudjenisonavajeni menjavatislub,neelijotvegati.Polegategasosemnogi bali,dabotozelodesniŁarski,klerikalniinceloprovladni Łasopis.Zatosemvseskozipoudarjalnjegovaurednikana Łela:krŁanskietos,demokracija,pluralizem,uvajanjemen talitetetrnegagospodarstva,«jeAndrejRotpovedalvin tervjujuza 7D(13. 11. 1991)ZaŁetnaambicioznostjekma luizpuhtela.asopissonazaŁetku,tojejunija 1991,ogla evalissloganom»Vsakdan 80tisoŁSlovencevveŁ«.Za ŁelisozveŁkakoroptimistiŁnonaklado 80.000izvodov, kijevnekajmesecihzdrsnilana 10.000izvodovinkonŁa lipriprodaninakladiokrogpettisoŁizvodov.Zadnjate vilkajeizlasredinovembra 1996,odjanuarja 1997paje bilopodjetjevsteŁajnempostopku.Vuvodniku Slovenca (13.7.1996)jebilozapisano:»PredpetimiletijeSlove neczaŁelsvojopotnamedijskemprizoriŁuzgeslom 80.000 SlovencevveŁ.enekajdniinkmalubomorekliEnSlo venecmanj.KakojemogoŁtakennezaslienkandal?« Kronologijapropada SlovencajeveŁkotzgovorna.No vembra1991,petmesecevpozaŁetkuizhajanja,soRota 28 MedijskapolitikavSlovenijivdevetdesetih zamenjali.KonkurenŁniŁasnikisoprinaalinaslovekot »Rotrtevchicakedesnice«in»ZadolarjeizChicagaje Slovenecrtvovalurednika«.Oglasilsejetudi Clariniz BuenosAiresa,dnevnikznajveŁjonakladovpanskem jeziku,kijezapisal,dajebila»odstranitevzmernegaRota delcenezakapital,kigajeŁasopisdobilodslovenskedias poreizChicaga«.Vvsakemprimerudogodeknikoristil podobiŁasnikavslovenskijavnosti.ZRotovozamenjavo sejezaŁelniznenehnihkadrovskihspremembnavrhu Slo venca,kisejekonŁalzimenovanjemMihetamcarja,se danjegaurednikapri Mladini,zazadnjegaglavnegauredni ka,predenje SlovenecelvsteŁaj.Kadrovskezamenjave, kisopovzroŁilegovoriceoboljradikalnidesniŁarskius meritvi,sopolegnestabilnepodobevjavnostinegativno vplivaletudinanaklado,sajsoodŁasopisaodvrnilesre dinskousmerjenobralstvo( Delo,4.5.1996).epravso desneindesnosredinskestrankenavolitvahdobileokoli 40 odstotkovglasov,seslovenskadesnicaninikolizdruilaokrog »svojega«Łasopisa.Maja 1994so 6782ŁlanovSocialdemo kratskestrankeSlovenije( sdss)inpredstavnikiŁasopisa Slo venecprejelidopis,vkateremjepisalo:»Napodlagidogo voramedvodstvom sdssinpredstavnikiŁasopisa Slovenec pozivamvseŁlanestranke,davŁasopisu Slovenecsodelujejo ssvojimiprispevki.(...)VzvezistempriŁakujemo.dabodo ŁlaninaestrankenaroŁali Slovenca,sŁimerboomogoŁeno nadaljnjeizhajanjetegaŁasopisa. sdssbopodpiralauredni kopolitikoSlovenca,kolikorboenaprejzastopalstaliŁa strankdemokratskegabloka.Zatovamvprilogidostavlja monaroŁilnico,skaterolahkonaroŁiteŁasopis Slovenec.« PodbesedilomjebilpodpisanJanezJana. InternipolitiŁnispori,kisopreraslivodkritspopad, javnorazglaanjenekaterihnovinarjev Slovenca,damora bitiŁasopisboljpolitiŁnoinstrankarskoangairan,pre vladapolitikenadstrokopriimenovanjuvodilnihljudiin predvsemnezainteresiranostinekonomskabrezbrinost lastnikovsonegativnovplivalinapodoboŁasopisainnje govonaklado.eveŁ,tisporisopripeljalidotega,dasopo veŁmesecihneizplaŁevanjaplaŁnovinarjizaŁelistavkati indajeŁasopisprielvsteŁaj. DrubaSlovenecd.o.o.,kijeizdajalaŁasopis,sijev sedmihletihnakopalaskorajmilijardotolarjevdolgov.T eh nebimogliporavnatinitisprodajoimenainnaroŁnike mree,nakarsoopozarjalizaposleni.Odpodjetjajeostalo priblinomilijontolarjevnairoraŁunuinnekajpisarni keopremevvrednostitisoŁmark.Nesmemoprezreti,da 29 Slovenecprvinovinec»skratkosapo« soraŁunalnikeinveŁinotehniŁneopremeprepisalinaob vodnopodjetje.SkupnidolgpodjetjaSlovenecd.o.o.do zaposlenihjebilokrog 19milijonovtolarjev,odtegaje 1,7 milijonatolarjevdolgdonekdanjegadirektorjainglav negaurednika.NajveŁjiupnikisobiligradbenopodjetje sctinInfografika 15 spo 340milijonitolarjevterjatevin Krekovabankas 25milijonitolarjevterjatev.Medmanj imiupnikisobilitudi skbbanka,podjetjiLekinMobitel inReutersLondon.Najavnodrabonibilonikogarkljub govoricam,dajezainteresiranikupecnajveŁjislovenski dnevnikDelo. T akratnipredsedniksindikatanovinarjevVenŁeslavJa peljjezapisal,dajevodstvostopilovprojektnovegaŁa snika»ekonomskodiletantskoinavanturistiŁno«.Ponje govioceniso Slovencaistovetilisstranko skd,»zatopuŁa jozadnjidogodkigrdmadenatejstranki«( VeŁer,7.12. 1996,Delo,pismabralcev, 7.12. 1996).Sindikatjesodil, daSlovenijapotrebujeŁasnikspodobnousmeritvijo,ven darbibiloponjihovemmnenjuustanavljanjenovegamno godrajeindalje,kakorŁebiobdralistarega.Propadli »projektSlovenec«jepokazalpopolnopomanjkanjezani manjalastnikazalastenŁasopis.Tudinovinarjisougoto vili,daje»ŁasopisnitrgmordaedinipravitrgnaSloven skem,nakateremsejetrebavsakdandokazovatiskako vostjo«(Delo,5.12.1996),oziromadaje»najveŁjislo venskinovinarskiizziv,kakonareditiugledeninbrande sninacionalnidnevnik«( Slovenskenovice , 29. 11. 1996). 15 VpodjetjuInfografikasonajveŁjiposameznilastnikiJosephKastelic( 10,5%), BojanFale( 9,5%)inJoeBernik( 8,3%).»Cerkevni«delekapitalavpodjetju imarimskokatolikakofijaKoper( 36,2%),TiskovnodrutvoOgnjiŁe( 20,6%) inrimskokatolikakofijaMaribor( 14,9%).Podjetjejetudi 0,23%lastniktelevi zijskepostaje TV3. 30 MedijskapolitikavSlovenijivdevetdesetih REPUBLIKAPO SLOVENEVI POTI Januarja 1992je DeloobjaviloporoŁilo,dasenamera vaizPrimorskegadnevnikarazvitiestivseslovenskipoli tiŁnidnevnik Republika.Podobnokakorpri Slovencujebil tudinjegovnastanekodsamegazaŁetkazelopolitiŁnoobar van. RepublikanajbinastalazmoŁnopodporonekaterih levihkrogov,kisoseustanavljanjaŁasopisalotilikotpro tiutedesnimmedijskimambicijam.GiannideMichelis, takratniitalijanskizunanjiminister,najbipriskrbel 6mi lijardlir,vendarizteganibiloniŁ.Novembra 1992jeizla prvatevilka Republikenaestnajstihstranehinvbarvah kotprvibarvniŁasopispo Slovenskihnovicah.asopisje presenetilzuvrstitvijokulturenaudarnotretjostran(kul turnaprilogajebilasicerenaodmoŁnejihtoŁk Slovenca). ZazaŁetnoreklamnoakcijosoporabiliogromnodenarja. StroekoglaevanjajemoŁnonaŁelskupniproraŁunin kmalusosezaŁutilenegativneposledice.asopis,kisoga tiskalivTrstu,sejespopadalsteavamipriprevozuindi stribucijinaroŁnikom.Teteavesoogrozilenaklado:ker gaponekodnisodobilipovesteden,soslediletevilne odpovedi.NiŁmanjpereŁepanisobileniti»interne«na pake.VeŁinaznanihnovinarjev,kisoprilizradiaintele vizije,nibilavajenatiskanegamedija.Dodajmo,dajeve Łinamednjimina RepublikoprilaizkljuŁnozaradivisokih plaŁinhonorarjev.Kajpapotencialnibralci?Pobesedah Łetrtegaglavnegaurednika(tudivtemvidimopodobnost sSlovencem,kjersourednikivpovpreŁjuvztrajalileeno leto)je Republikazgreilaprioceni,»dabozaprevzemdela bralcevzadostovaloeto,daboŁasopisvbarvahindabo topredstavljalonekaknonovost.Kasnejesejeizkazalo, dasoslovenskibralciprecejnavezaninaŁasopise,nakate resonaroŁeni«( Delo, 4. 5. 1996).Septembra 1995so Fi nance prviŁjavnozastavileznanovpraanje:»Bo Republika kmalunehalaizhajati?«Marca 1996soopropaduŁasopisa pisaletudi Slovenskenovice .Takratsonovilastnikizaprosi lizasprejempripredsednikuvladeDrnovkuspronjoza finanŁnopodporovladepriizdajanju Republike.Zatona(in dokonŁnegaprenehanjaizhajanja)Łasopisatakratnibilo mogoŁeveŁustaviti.asopissozaŁelizapuŁatidobrino vinarji,honorarjesosodelavcemizplaŁevalizveŁmeseŁno zamudoalisplohne,oglaevalskegaprilivaskorajdanibilo veŁ.Vpraanju,alislovenskiŁasopisnitrglahkopreiviest nacionalnihŁasopisov,sosledilipodobniodgovorivodil nihna Slovencuin Republiki.JanezObreza,takratnidirektor 31 Republikapo SlovenŁevipoti Slovenca,jeleta 1995vintervjujuizjavil,dabivSloveniji zadoŁalitirjednevniki.Mnenjeodgovornihv Republiki jebilopodobno.»Gledenavelikostdravejeestdnevni kovkarprecej.ebomovSlovenijistvariprepustilisamo trgu,bostaostalidve,najveŁtrihie«( Delo, 4. 5. 1996). Majhentrgjeslovenskaposebnost,todamalotevilo Łasnikov,kiobvladujevestrg,ninovost,pravzapravjeto vsvetovnihmerilihepravilo.teviloŁasnikovupada, zmanjujetapasetuditeviloinnakladapolitiŁnega,pred vsemstrankarskegatiska.Avstrijajeepreddvajsetimileti imela33Łasnikov,danespajihimaleestnajst.Tabloid NeueKronenzeitung zaseda 42,2odstotkatrga.Podobenpro cespotekavNemŁiji,kjersezmanjujeteviloŁasopisov inpoveŁujetevilomest,kiimajoleenŁasnik.Vebolj radikalnioblikisetouveljavljatudiv zda:tamimakar 98 odstotkovmest(meddrugimtudiveŁmilijonskamesta,ka krnistaLosAngelesinPhiladelphia)navoljoleenŁa snikalipadvaŁasnikaizisteŁasopisnehie.T.i.»indeks pluralizma«sicerpredstavljatadvaŁasnikanamilijonpre bivalcev.VSlovenijibipotempovpreŁjuzadostovalitir jenacionalnidnevniki. NaŁrtovalciprojektov Slovenca in Republikeinvebolj tragiŁniobliki Jutranjika(Łasnika,kijezaŁelizhajatiinuga snilvzgoljenemmesecu,junija 1998)soizhajalipred vsemizpolitiŁnihinteresov.ReŁemolahkocelo,dasovsi bilipolitiŁni,nepatrniprojekti.Popolnomasospregle daliznaŁilnosti(inposebnosti)slovenskegaŁasopisnega trgaintrende,kiprevladujejovtujini.Brezpotrebnihfi nanŁnihsredstevzazagonŁasopisainprofesionalnihmeril jesledilpriŁakovanirezultatnjihovpropad. 32 MedijskapolitikavSlovenijivdevetdesetih MEDIJSKAPLURALNOSTVSLOVENIJI Kakotorejzagotovitipluralnostmedijskegaprostora?Na atemeljnapredpostavkaje,dajepluralizacijamedijevlah kolepredmetustreznezakonodaje,nepa(ne)naklonjenosti posameznevlade,strankalilastnikov.Prejnjizakonojav nihglasilihjevpoglavjuznaslovomZaŁitapluralnostigo vorilizkljuŁnooeksterni(lastniki)pluralnosti,nitizbese dicopaniomenjalinterne(vsebinske)pluralnosti. Poslanecnekdanje skdjenovembra 1998vparlamen tarnoprocedurovloilpredlogzadopolnitevzakonaojav nihglasilih,najdravasproraŁunskimdenarjemzagotovi pluralnostinraznovrstnostjavnihglasiltako,dafinanŁno podpretistaglasila,kiizhajajovSlovenijiinvslovenskem jeziku,piejopretenoopolitiŁnemdogajanjuindosegajo nakladood 10.000do 25.000izvodov.Orazdelitvisredstev (predvidenavsotapotrebnegaproraŁunskegadenarjanajbi bilapetmilijardtolarjev)najodloŁakomisijapriministr stvuzakulturo.Imenujenajjominister,insicernapredlog poslanskihskupindravnegazbora.IzistihproraŁunskihsred stevpanajbipopredloguposlancevnekdanje skdnazahte voizdajateljapokrilitudicelotniletniprimanjkljajposa meznegaglasila,kijeupraviŁenododravnepomoŁi. DravnapomoŁjavnimglasilom(Łeostanemozgoljpri tiskanihmedijih)bilahkovkljuŁevalanaslednjeoblike: neposrednopomoŁvoblikisubvencijoziromadotacijza tekoŁeposlovanje,davŁnougodnejoobravnavo(nije stopnjedavkanadodanovrednostalinijestopnjedavka nadobiŁekdrub),subvencijeinnijeobrestnemerepri investiranjuterposebnepopustepriuporabikomunikacij skeintransportneinfrastrukture.Neposrednopodporogla silom,kakrnojepredlagalanekdanja skd,imajoponji hovihpodatkihvAvstriji,naNizozemskem,Portugalskem, vedskem,Finskem,vFranciji,Italiji,Belgiji,Luksembur guinvNemŁiji.Popodatkihpristojnihevropskihustanov inizjemnonatanŁnegaporoŁila,kigajefebruarja 1999za potrebeparlamentapripravilanjihovaraziskovalnaskupi na,lahkovidimo,daneposrednedravnepomoŁi nepoz najovNemŁiji,paŁpajoizkljuŁnozaflamskoskupnost poznajovBelgiji,medtemkojovItalijiinnaNizozem skemdodeljujejovmanjimerilestrankarskimglasilom. VNemŁijidravajavnimglasilom»pomaga«znijostop njo ddv(namestostandardnih 16odstotkovjeprijavnih glasilihsedemodstotna)inspopustipriuporabikomuni kacijske(predvsempotnestroke)intransportneinfra 33 MedijskapluralnostvSloveniji strukture.PodobnoureditevimajotudivviciinVeliki Britaniji.NaNizozemskemnineposrednihsubvencij,ven dartamkajnjiŁasopisiinrevijelahkozaprosijotiskovni skladzasubvencijezanoveprojekte.Skladodobravapo sojilazapolitiŁnednevnikeintednikepotrenutnipresoji. Poglejmosamo»tehniŁneteave«,kibijihpredlagana komisijaimelapripodeljevanjuproraŁunskihsredstev.V SlovenijijemedtiskanimiobŁiliokrog 370javnihglasil, odkaterihjihmedŁasopiseuvrŁajoveŁkakor 160.VeŁi namednjimiimanakladooddesettisoŁdostotisoŁizvo dov.Komisijabimoralanajprejugotoviti,katerasotista glasila,»kipretenopiejoopolitiŁnemdogajanju«inne presegajo 25.000izvodovnaklade.VprvihrazliŁicahseda njegazakonaomedijihjezakonodajalecpostavilzahtevo oobveznemobjavljanjupodatkovonakladiintojemed predstavnikitiskanihglasilizzvaloostronasprotovanje(ka teranaklada,dnevna,vŁerajnja,tedenska,povpreŁname seŁna,brutotj.tiskanaalinetotj.vsiprodaniizvodi).Pred logjebilumaknjen. AlipritejzadevinegreizkljuŁnozapredpostavkone katerihpolitiŁnihskupin(strank),daobstojeŁihmedijev nimogoŁestrankarskoprikrojiti,terpotrebujejosvojelast ne(strankarske?)medijezanavideznopluralnost?Zakaj potemnebiustanovilistrankarskihŁasopisov(morebitiz dravnosubvencijo)zjasnoideolokousmerjenostjo?Ali podosedanjihizkunjahnipovsemoŁitno,danobendnev niknebouspeen,ŁejezasnovankotpolitiŁniprojekt? »Zgodba«ozagotavljanjupluralnostimedijevezda leŁnikonŁana.Predlogzakonaomedijih,kigajejunija 2000vloilatakratnavlada,jevsebovaltudidopolniloo ustanavljanjuskladazamedije.KljuŁnajebilapredvsem prvaalineadrugegaodstavkapredlaganeganovega 4.aŁle nazakona.Tapravi,dadravaprekskladazagotavljasreds tvatudiza»zagotavljanjepluralnostisplonoinformativ nihtiskanihdnevnikov«.Predlagatelj,torejvlada rs,jev uradniobrazloitvizapisal,daje»popetletnemobdobju liberalizacijemedijevnastopiltrenutek,komoradravaob likovatimedijskopolitikoinjopremiljenopodkrepitiz dravnopomoŁjozapluralizacijotiskanihmedijev,zaspod buditevrazvojaneodvisneavdiovizualneprodukcijeindi stribucije«inzadrugevidike,povezaneizkljuŁnozelek tronskimimediji.ebiizamandmajaŁrtalitoalineoinz njopovezanadoloŁila,nadrugepredlogeverjetnonihŁe nebiimelpripomb.DrugealineenamreŁpravijo,da rs prekoskladazamedijezagotavljasredstvazaspodbujanje 34 MedijskapolitikavSlovenijivdevetdesetih razvojaavdiovizualneprodukcijeavtorskihdelvsloven skemjeziku,sofinanciranjerazvojartvprogramovposeb negapomenazaSlovenijo,sofinanciranjeprogramov rtv Slovenijainrazvojtehnolokeinfrastrukture.S taknimi doloŁilibiseverjetnostrinjalevsestrani,torejkomercial ne,nekomercialneregionalneinjavneradijskeintelevizij skehie.Prilagajanjeevropskizakonodajizahtevatudipo veŁanjedomaŁeinevropskertvprodukcije,kijezaradipred nostiekonomijeobsegacenejaodjezikovnointrnobolj omejenihlokalnihinregionalnihvsebin.Razumljivpaje interesdraveinjavnosti,dadomaŁeustvarjanjeomogoŁa tatudissubvencioniranjemprekotovrstnegasklada. Takratnavladajevpredlogamandmajazapisala,da bodozarazdelitevdenarjaskrbeleskupineneodvisnihstro kovnjakov.Pritem,jeezapisalavlada,boskladupoteval naslednjamerila: rednoinobjektivnopredstavljanjedelovanjainstaliŁpo litiŁnepozicijeinopozicije; povpreŁnoteviloprodanihizvodovdnevnikaalitednika (tujepredlagateljvnasprotjussamimseboj,sajpredtem zapie,dabosubvencioniralsamodnevnike;op.a.); povpreŁnoteviloobjavljenihizvirnihŁlankovvposamezni tevilki; obsegsplonoinformativnih,kulturnih,znanstvenostro kovnihinizobraevalnihprogramskihvsebin. Teavapriomenjenihmerilihje,dabipriresniŁno neodvisnihskupinahnarazpisuzasredstva»zmagali«ali Dnevnikali VeŁerali Deloinnedenimo Slovenec, Republika ali Jutranjik.PrvitrijenamreŁboljizpolnjujejozahtevana merila,kakorpabijihkaterikolinovoustanovljenidnev niŁasopis.Navsezadnjebisezasredstvaskladalahkopote govalitudiobstojeŁiŁasniki,sajimajoniznekomercialnih vsebin,npr.oznanostiinrazvoju,knjievnostiinkulturi,s katerimiskrbijozaŁimvijoravenobveŁenostibralcevin zaŁimvijoravenjavnerazprave. InpravtojeteavatakratpredlaganeganaŁinasub vencioniranja.Merilagovorijooredneminobjektivnem predstavljanjustaliŁpolitikepaonakladi,teviluizvirnih Łlankovinoobsegunekomercialnealimanjkomercialne vsebine.etorejŁasopisnizalonikrednoobjavlja,kajpra vijopolitiki,inŁesotevilkenanjegovistrani,izpolnjuje merila.NihŁepa,nitipredlagateljvobrazloitvitega amandmaja,negovorioeljipodvigovanjujavnerazpra veinkomuniciranjainoeljipokakovostnemincelost nemobveŁanju. 35 MedijskapluralnostvSloveniji Predlognikjernigovorilonediskriminatornihoblikah pomoŁitiskuinmedijemnasplono,torejomanjihstop njahdavka,nijihtarifahtelekomunikacij,cenejempa pirjuinpodobno.PravstemioblikamipasvojimmnoiŁ nimobŁilompomagaveŁinaevropskihdrav. VtevilnihevropskihpriporoŁilihindokumentihje velikokratomenjeno,dajepomembnidejavnik,kipoleg dravnepomoŁizavirakoncentracijomedijev,tudiomeje vanjelastnikihdeleevvposameznihmedijihoziromapre povednavzkrinegalastnitva.Evropske»zahteve«natem podroŁjusozeloenostavne:transparentnostlastnitvain uŁinkovitemonostinadzora.Kakorbomovnadaljevanju dokazali,sonajpogostejekrenapravdoloŁilazakonao javnihglasilih,kiregulirajotransparentnostlastnitva. 36 MedijskapolitikavSlovenijivdevetdesetih POMANJKLJIVEZAKONSKE LASTNIKEOMEJITVE Prejnjizakonojavnihglasilihjevtretjemoddelkupod naslovomZaŁitapluralnostiinraznovrstnostijavnihglasil doloŁallastnikeomejitve( 39.Łlen)inomejitevnavzkri negalastnitva( 40.Łlen).Zakonodajalecjepostavildodat nozahtevolastnikomjavnihglasil,kisenanaanajavnost njihovegaposlovanja,virefinanciranjainspremembekapi talskihdeleev.TipodatkinajbibiliobjavljeninazaŁetku vsakegakoledarskegaletav UradnemlistuRS ( 42.Łlen).Me dijskelastnikenajbidodatnoobvezovaletudidoloŁbeza konaovarstvukonkurence,kinajbiprepreŁilekoncentra cijomedijev( zjog,43.Łlen).NajveŁjapomanjkljivostteh doloŁilje,danisankcij,Łeseugotovijokritve.Poglejmo, kdosonajveŁjislovenskimedijskilastniki,kjesekoncentrira medijskikapitalinalilahkougotovimotrendekoncentraci je,kiprevladujejovmedijskemprostoru.NaakljuŁnaugoto vitevje,dajedravaoziromanjenepooblaŁeneagencijepu stilaproceslastninjenjamedijevpovsembreznadzora. Kakorsmoepovedali,sejepozakonuoprivatizacijide ledrubenegakapitala(delnice)preneselnatrisklade:kapi talski,odkodninskiinskladzarazvoj.Kososeprodajaledel nicemedijskihhi(tistedelnice,kijihjeposrednoprodajala drava),nadzorneustanovenisopreverjale(tudiŁejeloza javnodrabointudiŁesonekatereustanoveopozarjale,da grenedovoljenonavzkrinolastninjenje),kdosodejanskilast nikipodjetij,kisokupovalidelnice.KojeSlovenskarazvoj nadruba( srd) 21.januarja 2000objavilajavnirazpiszazbi ranjeponudbzanakupdelnicoziromaposlovnihdeleev(pred vsemdeleelokalnihnekomercialnihradijskihpostaj tajer skival in RadioTriglav ),skaterimnajbizapolniliprivatizacij skiprimanjkljajvpooblaŁenihinvesticijskihdrubah,jesvet zaradiodifuzijoopozoril,naj srdpriizbirinajustreznejegakup caupotevaomejitveiz 39.in 40.Łlena zjog.Prinakupova njudeleevsonamreŁnajboljdejavni»kupci«pidiKmeŁke drube, kbmInfondainKrekovedrube,kisopridobilioziro maepridobivajolastnikedeleevnasprotjuzomenjenimi doloŁili.zjogsicerv 40.Łlenuizomejitev 39.in 40.Łlena izvzemaskladeiz 22.Łlenazakonaolastninskempreobliko vanjupodjetij,kjerpasoizvzetiskladitaksativnonateti.Za vsemorebitnenadaljnjelastnikepa zjogvelja.TakoKmeŁka drubasvojenalobevlastnitvomedijevedolgokopiŁipred vsemvlokalnihnekomercialnihradiih:v RadiuBreice ,Ra diuKranj , Korokemradiu in RadiuSora (vnjihimaod 26do 37 Pomanjkljivezakonskelastnikeomejitve 40odstotnidele),polegtegapaimae 25odstotnidelev Dnevniku.VzvezizoŁitkomokrenjupredpisovprinakupu petineradia tajerskivaljedirektorKmeŁkedrubepoudaril, dabinamorebitnazakonskaneskladjamoralopozarjatipro dajalec,torejrazvojnadruba( Gospodarskivestnik , 9. 3. 2000). tabela3:lastnikideleikmeŁkedrube kmeŁkiglas 62,60% radiokranj 47,00 % radiobreice 34,27 % korokiradio 30,00% radiosora 27,00 % dnevnik 25,57 % radiotajerskival 20,00% uradnilist 10,00% Podobnostazakonkrilatudi kbmInfond,kijelastnik 32 odstotkovkapitalaVeŁera(medijskolastnitvovkljuŁujee 2,5odstotka Dela, 24odstotkov Primorskihnovic in 50odstot kovGospodarskegavestnika)inenakegadeleapodjetjaRa dioTednikPtuj,izdajateljalokalneganekomercialnegaradij skegaprograma RadioPtuj,inKrekovadruba,kiimavlasti 25odstotkov Delain 32odstotkov TV3.Omenjenilastniki deleisobilivnasprotjus 40.Łlenomzakonaojavnihglasilih (veljaljedo 26. 5. 2001),pokateremsolastnikirtvorganiza cijealiizdajateljadnevnegatiskalahkoimelivdrugirtvor ganizacijialiizdajateljudnevnegatiskanajveŁ 10odstotnilast nikidele.Vsvojemdopisujesvetzaradiodifuzijopozval pristojne,najssvojimiodloŁitvaminesodelujejoprivzpo stavljanjunezakonitegastanjainmedijskekoncentracijeter monopolizacije,kijevnasprotjustemeljniminaŁelipluralne indemokratiŁnedrube( srdf, 24. 2. 2000). AlisovtehprimerihkreniŁlenizakonaojavnihgla silih?Zakonesirazlagavsakposvoje.Dravnipodsekretar naministrstvuzakulturojepravil,dalastnitvomedijev urejazakonojavnihglasilih.Ponjegovihzagotovilihpred pisispodroŁjakonkurenceintistiizzakonaolastninskem preoblikovanjupodjetijzamedijeneveljajo( GV,9.3. 2000).OdgovornivKrekovidrubipravijo,dagreprilast nitvu Delain TV3zadvarazliŁnalastnikapidiKrekove drubesosolastniki Dela,samadrubazaupravljanjepa imatretjinskilastnikidelev TV3( GV, 9. 3. 2000). Poglejmoe,vkaterihmedijskihhiahimatalastnikedelee dvadravnasklada:KapitalskainOdkodninskadruba. 38 MedijskapolitikavSlovenijivdevetdesetih tabela4:lastnikideleikapitalskedrubed.d. mktiskarna 12,02% nt&rccelje 10,01 % prosvetnidelavec 10,00% tiskarnanovomesto 10,00% tiskarnaradovljica 10,00% tiskarnatonetomiŁ 10,00% grafikasoŁa 10,00% etiketairi 10,00% delotiskarna 9,96 % tiskarnaljubljana 9,53 % radiotriglavjesenice 9,48% gorenjskitisk 8,87 % tiskarnaformatiskljubljana 8,79 % radiotajerskival 8,14 % dnevnik 8,01 % cetis 7,07 % delo 6,18 % dzs 5,73 % radiogorenc 4,94% emonatiskarna 4,91 % goriŁanemedvode 4,30% (vir:kad,julij 2000) tabela5:lastnikideleislovenskeodkodninskedrubed.d. delo 11,72 % radiotednik 10,02% radiotajerskival 10,01 % nt&rccelje 10,01 % studiod 10,00% radiokranj 10,00% prosvetnidelavec 10,00% podjetjezainformiranje 10,00% korokiradio 10,00% gospodarskivestnik 10,00% gorenjskiglas 10,00% delorevije 10,00% veŁer 10,00% radiotrbovlje 9,99 % radiobreice 9,99 % radiotriglavjesenice 9,48% kmeŁkiglas 8,35 % primorskenovice 8,06% 39 Pomanjkljivezakonskelastnikeomejitve ......................................................................................................... .................................................................................................................... .............................................................................................................................. ............................................................................................................................. .................................................................................................................................................. ....... ........................... .................................. ....... ........................... .................................. ....... ........................... .................................. ....... ........................... .................................. ....... ........................... .................................. ....... ........................... .................................. ....... ........................... .................................. ....... ........................... .................................. ....... ........................... .................................. ....... ........................... .................................. ....... ....... ....... ........... ........................... ........................... ..................... ....... dnevnik 8,01 % dzs 7,36 % radiosora 6,14 % radiogorenc 4,94% (vir:sod,julij 2000) Kakorvidimo,imaKapitalskadrubasvojedeleevdveh dnevnikih(Delo,Dnevnik),vtrinajstihtiskarskihpodjetij intrehlokalnihnekomercialnihradijskihpostajah.Odkod ninskadrubapajesvojelastnikedeleeskoncentriralana lokalneradijskepostaje( 13)invvsehtrehdnevnikih. tabela6:lastnikepovezave odkodninskadruba kmeŁkadruba .62,6o ... 8,35 kmeŁkiglas kapitalskadruba ..47,00 ..10,00 radiokranj kbminfond ..34,27 ...9,99 radiobreice publikum ..30,00 ..10,00 korokiradio ..27,00 ....6,14 radiosora ... 4,94 ........... ...4,94 radiogorenc ... 9,48 ........... ...9,48 radiotriglav .. 10,00 ........... ..10,00 prosvetnidelavec .... 8,14 ..20,00 ...10,01 tajerskival ....5,73 ........... ....7,36 dzs ...17,95 ... 10,01 ........... ...10,01 nt&rccelje ........... .... 2,31 .... 6,18 ........... ... 11,72 delo ...2,47 ........... .... 8,01 ..25,57 ....8,01 dnevnik .....6,52 ....25,57 ...2,23 ..32,23 ............ ........... ..10,00 veŁer .....6,52 (vrednostiizraenevprocentih) 40 MedijskapolitikavSlovenijivdevetdesetih Opozorimonaparadoks.Naenistraniposkuadravaz zakonskimiomejitvamilastnikihdeleevzagotovitiplu ralnostmedijev,nadrugipa»svoje«deleevtehmedijih samaprodajaeniministimlastnikom.Koncentracijame dijskegakapitalanastajapravilomatam,kjerparadravni skladiprodajajosvojedelee.Vcelizgodbisezastavljajo kljuŁnavpraanja:kajjezlastnikimideleit.i.povezanih oseb,alijesplohpotrebnozakonskoomejevatilastnike deleeposamiŁnihlastnikov(denimo,nedabipredtem zagotovilipreglednostlastnine)inaligreprisedanjihna kupihpredvsemzapolitiŁneintereseprihodnjihlastnikov, kivmedijihnevidijosamodobiŁkonosnihkapitalskihna lobtemveŁpredvsemmonostizapolitiŁnivplivvdrubi? Vpobudizaspremembeindopolnitve zjog,kijihje junija 1997pripravilsvetzaradiodifuzijo,jebilozlastipou darjenoopredeljevanjet.i.povezanihoseb,kisolastniki posameznihmedijev(tojenavedenokotenaodpomanj kljivostisedanjezakonodaje).Zapovezaneosebenajbiza konopredelilosebe,kisomedsebojupravljavsko,kapital skoalikakodrugaŁepovezanetako,dazaradinavedenih povezavskupnooblikujejoposlovnopolitikooziromade lujejousklajenoznamenomdoseganjaskupnihciljevozi romatako,daimaenaosebamonostusmerjatidrugoali bistvenovplivatinanjopriodloŁanjuofinanciranjuinpo slovanju.Pokrvnemsorodstvusolahkopovezaneosebe ojidruinskiŁlani(stari,otroci,bratjeinsestre,posvoji teljiinposvojenci),osebevzakonskizvezialiizvenzakon skiskupnostiinosebe,povezaneposvatvukotojidru inskiŁlanizakoncaoziromaizvenzakonskegapartnerja. Drugoskupinopovezanihosebsestavljajoosebe,kisoimet nikiposlovnegadelea,delnicoziromadrugihpravic,na podlagikaterihsoudeleenepriupravljanjudrugeosebe (alivsakeodnjiju)znajmanj 20odstotkiglasovalnihpra vic.Pritevilnihslovenskih»manjih«medijskihlastni kihezlastinaradijskempodroŁjuopaamo,dagreza »druinska«podjetja,vkaterihsodelnicerazdeljenemed druinskeŁlane,sorodnikealiizvenzakonskepartnerje.Za radipomanjkanjazakonskeopredelitvetakocelomoin ena,stariinotrocineveljajozapovezaneosebe;izistega razlogatoveljatudizakapitalskopovezanapodjetjaalipod jetjaistegalastnika.Vpraksisepogostodogaja,dasodel niceveŁinskegalastnikanapisanenarazna(»slamnata«) podjetja,kisovlastidrugihnavideznonepovezanihoseb. Gledenazelo»razpreno«innepreglednolastnikostruk turojedejanskelastnikeodnosemedposameznimimediji 41 Pomanjkljivezakonskelastnikeomejitve zelotekodokazovati.Zakonomedijihv 57.Łlenudefini rameddrugimikotpovezaneosebeosebe,povezanepokrv nemsorodstvukotojidruinskiŁlani,zzakonskozvezoali izvenzakonskoskupnostjoinposvatvukotojidruinski Łlanizakoncaoz.izvenzakonskegapartnerja.LahkoreŁe mo,dazakonposvoje»povzema«inprepovedujevsedo sedajprevladujoŁetipepovezanegalastnitvapredvsemna podroŁjuradiodifuzije. Poglejmo»zgodovino«tistihdoloŁbnovegazakonao medijih,kisenanaajonalastnikedeleeinomejevanje koncentracije.Predlogzakonaomedijih(ZMed),kigaje pripraviloministrstvozakulturo( 15.5.2000),jetakov oddelkuozaŁitipluralnostiinraznovrstnostimedijev( 56. in 57.Łlen)doloŁilomejitvenavzkrinegalastnitva(po dobneveljajovFranciji),povezaneosebe,preglednost upravljanjamedijevindodaldoloŁilaovarstvukonkuren ce.VtempredlogujezakonodajalecŁrtalprejpredlagani 54.Łlen(omejitevlastnikihdeleev)znamenom,dabise bistvenosprostilpretokkapitalanapodroŁjumedijev.Po tempredlogubilahkofiziŁnaalipravnaosebaimelavpre moenjuizdajateljaposameznegamedijaneomejendele, lahkopabibilatudiveŁinskaaliceloizkljuŁnalastnica enegamedija.Komisijazadrubenedejavnostidravnega svetarsjenasvojisejimaja 2000podprlabesedilo 54. Łlena,kidoloŁa,dasonajveŁjilastnikideleivpremoe njuizdajateljatretjinskialicelomanji(npr. 20odstotni) nepaveŁji,kakorjebilozapisanovpredloguzakonao medijih.Parlamentarniodborzakulturo,olstvoinport jenasvojiseji( 5.4.2000)podprlmnenjepredlagatelja zakona,vendarpasklenil,najpredlagateljzaradiprepreŁe vanjakoncentracijemedijskemoŁivpredlogzakonavkljuŁi tudinavzkrineprepovedi.KojeepostalooŁitno,dase lastnikasestavanajveŁjihslovenskihmedijevpoŁasispre minjavkoristzunanjihlastnikov,sooivelezamisliozmanj evanjunajveŁjegadeleana 15alicelo 10odstotkov.T ako lahkovuvodnikuprenovljene Sobotnepriloge ( 19. 2. 2000) preberemo,dabiboljrazprenolastnitvodajaloŁasopisu veŁjomonost,daostaneneodvisen. Novavladajejulija 2000vdrugoobravnavoposlala novipredlogzakonaomedijih(kipanibilpripravljenv skladuzposlovnikomparlamenta),vkateremsov 56.Łle nulastnikideleiposameznefiziŁnealipravneosebeali skupinepovezanihosebponovnoomejeninanajveŁ 33 odstotkovpremoenjaizdajateljaalinajveŁ 33odstotnide leupravljalskihoziromaglasovalnihpravic.Tonihanje 42 MedijskapolitikavSlovenijivdevetdesetih medomejevanjeminskrajnoliberalizacijolastnikihdele evkae,dadravanimaodgovoranavpraanje,kaknabo (alinajbibila)medijskapolitikavprihodnosti. Zakonomedijih,kijezaŁelveljati 26.maja 2001 16 v devetemoddelkupodnaslovomZaŁitapluralnostiinraz novrstnostimedijevposebejdoloŁaomejitvelastnitva( 56. Łlen),povezaneosebe( 57.Łlen)inomejevanjekoncen tracije( 58.Łlen),kiveljajotakozadomaŁekakortujeprav neinfiziŁneosebe.Izdajateljsplonoinformativnegatiska negadnevnikainfiziŁnaalipravnaosebaaliskupinapo vezanihoseb,kiimavkapitaluoz.premoenjutegaizdaja teljaveŁkotdvajsetodstotni( 20%)lastnikidelealiveŁ kotdvajsetodstotnidele( 20%)vupravljalskihoz.glaso valnihpravic,nemorebititudiizdajateljalisoustanovi teljizdajateljaradijskegaoz.televizijskegaprogramaniti nemoreizvajatiradijskeintelevizijskedejavnosti.Enaka lastnikaomejitevveljatudizaizdajateljaradijskegaoz. televizijskegaprograma,kinemorebititudiizdajateljsplo noinformativnegatiskanegadnevnika.Izdajatelj,pravna alifiziŁnaosebaaliskupinapovezanihoseb(splonoinfor mativnegatiskanegadnevnika,radijskegaoz.televizijske gaprograma)imalahkonajveŁdvajsetodstotni( 20%)last nikidelealidvajsetodstotnidele( 20%)upravljalskih oz.glasovalnihpravicvpremoenjudrugegaizdajatelja( 56. Łlenzakonaomedijih).ZapridobitevveŁkotdvajsetod stotkovlastnikega(aliupravljalskega)deleajepotrebno pridobitisoglasjeministrstvazakulturo.Pristojnomini strstvolahkosoglasjezavrnevprimerih,kijihdefinira 58. Łlenzakonaomedijih.ZakonskiŁlen,kinaprvipogled zelonatanŁnodefiniranaŁinomejevanjakoncentracije,bo pristojnemuministrstvunaloilizjemnotekodelo(pona emmnenjutakorekoŁneizvedljivo)ugotavljanjaprevla dujoŁegapoloajanamedijskem(oz.oglaevalskem)trgu. Poglejmosamonekajvpraanj,kijihodpirasedanjaprak sa.Aliposlovnidnevnik( Finance)sodivkategorijosplo noinformativnihtiskanihdnevnikov?Napodlagikaterih podatkovsebougotavljalprevladujoŁipoloajnaoglae valskemtrgu?KajbopodlagazaizraŁuntevilaprodanih izvodovtiskanihdnevnikov(podatki,kijihobjavljajo dnevnikisami,podatkiizraziskav,vplaŁani ddv)?Kako mednavideznonepovezanimiosebamiugotavljatinjihove politiŁnepovezave,kisovŁasihmoŁnejeodkapitalskih? SamadoloŁilazakonavpraksinebodospremenilani 16 Uradnilist , 15. 5. 2001,t. 35,str. 40174042 43 Pomanjkljivezakonskelastnikeomejitve Łesar,doklernebozagotovljenadejanskapreglednostpo datkovomedijskihlastnikihindrugih,kilahkokakorkoli vplivajonaposlovanjealiprogramskopolitikomedijev. 17 HkratijeveŁinatehpredpisovvosnovi»zapoznelih«zara diinternacionalizacijeinglobalizacijeekonomijeoziroma povezovanjanadnacionalnihkorporacij,kiseizogibajodo loŁilomnacionalnihzakonodajtako,dasvojomatiŁnode javnostopravljajozozemljaregulacijsko»boljprijazne« drave.Kakopajeomejevanjelastnikihdeleevurejeno vnekaterihdrugihdravah?DoloŁilaamerikegazakonao komunikacijahpravijo,danobenopodjetjenemoredobi titelevizijskealiradijskefrekvence,Łejenjendirektorali upravljavectujecaliŁejeveŁkakor 20odstotkovnjenih delnicvrokahalipodnadzoromtujcevaliŁejetopodjetje (ne)posrednopodnadzoromdrugedrube,kiimatujevods tvoalijevlastialipodnadzoromtujcev.Vzhodnoevrop skedravesopravtakoomejiletujolastninovelektron skihmedijih.ekajedopustilaamerikidrubi,dakupi veŁinskideletelevizijskepostaje NovaTV ,todazatojije licencoodobrilaelez 31pogoji.Meddrugimsood AmeriŁanovzahtevali,damorabitivprvihpetihletihod dajanjanajmanjŁetrtinacelotnegaprogramadomaŁega, popetemletupamoratadelepreseŁi 40odstotkov.Na Poljskemzakonojavnihglasilihtujcemdovoljuje,dapo stanejodelniŁarjinacionalneradijskealitelevizijskepo staje,vendarznajveŁ 33odstotnimlastnikimdeleem. PoljskidravljanisprebivaliŁemnaPoljskemmorajoimeti veŁinovsvetudirektorjevinnadzornemodboru,tujcipa nesmejoimetiveŁkakortretjineglasovvsvetudelniŁar jev.Tudimadarskizakonima,kakorsmoeomenili,prav takojasnelastnikeomejitve. KdotorejpodpirapoveŁevanjedovoljenihlastnikih deleevvmedijih?Odgovorjepreprost:sedanjinajveŁji lastniki.Krekovadrubapravi,dabitudivSlovenijimo raliposnematiureditevvdrugihrazvitihdravah,kjerse lastnitvovmedijihneomejuje.LastniksemoraodloŁiti, aliodmedijskedrubepriŁakujedobiŁekalipavplivvpro storu.Vplivapanebodosegel,ŁevsebinaŁasnikaalipro gramanebozanimivabralcuoziromagledalcualiposlual 17 VplivselahkoudejanjazneposrednokontroloveŁinskegalastnika(ki,recimo, lahkovplivanaimenovanjevodilnihljudi,urednikov,politikozaposlovanja,na predovanjaitd.),izkoriŁanjemglasovalnihpravic,izhajajoŁihizlastnikegadele a(formalnialitihidogovorimeddelniŁarji),finanŁnoodvisnostjoodoglaeval cevinbank(voblikiboljalimanjugodnihnaroŁilalikreditov)alipazdruinski mi,prijateljskimiindrugimineformalnimipovezavamizzaposlenimi. 44 Pomanjkljivezakonskelastnikeomejitve cu( Finance, 3. 5. 2000).VSlovenskiodkodninskidrubi menijopodobno.Omejitvesoodsevstrahupredtem,dabi kdoizkoriŁalsvojelastnitvozato,dabiobvladovalme dij,karjepotencialnomogoŁe( Finance,3.5.2000).e pravnajveŁjilastnikiinvodstvamedijevvjavnostiustvar jajovtis,da(nove)lastnikeprinakupovanjulastnikihde leevvmedijihvodijoizkljuŁnoekonomskiinteresioziro madasenovilastnikinebodoukvarjalisprogramskoza snovomedija,doklerprinaadobiŁek,jedejanskasituacija povsemdrugaŁna.Dagreza»nekajveŁ«,kotjesamo»do branaloba«,pravitudiJanezGril,direktorzalobeDrui na,solastniceKrekovedrubekergrezamedij,tonisamo kapitalskanaloba,ampakjetudivsedrugo( GV,16.12. 1999).VŁlankurnidanzaŁrnovdovorazlaganovinar Maga( 22. 3. 2000)vpraanje»politiŁnegaprevzema«me dijevnekolikodrugaŁe. DeloznajveŁ 3milijonovmark letnegadobiŁkanesodiravnomedprivlaŁnenalobene vabe.Pravzapravjepodonosnostinezanimivopaven dar,denimo,Slovenskaodkodninskadrubanerazmilja oprodajisvojih 11,7%delnic,Łeravnosonekajkratprece njene.Iztegalahkosklepamo,daprivlaŁnostvlaganjav posamezenmedijni(oziromanipredvsem)trnega,am pak(tudi)politiŁnegaizvora. 45 MedijskapolitikavSlovenijivdevetdesetih POLITINIPREVZEMI PODKRINKODONOSNOSTIMEDIJEV Koje Deloobjavilovest,dajeKmeŁkadrubapridobi la 25,4odstotnilastnikidelevtejmedijskihiiinjetako postalanajveŁjaposameznalastnica,sovsiodgovornivhii zatrjevali,danepriŁakujejobistvenihsprememboziroma dasepomnenjuvodstvaDelanovilastnikinebodovme avalivurednikopolitiko.Vsvojihjavnihnastopihsoto zagotavljalitudivodilniKmeŁkedrube.Kmalusejepo kazalo,dasogovoriceomorebitnemsovranemprevzemu hiepravzapravnekakna»medijskapolitikavozadju«.V FinancahsonamreŁugibali,alisejevladnakoalicijazme nila,dalevicadobi rtv,desnicapatiskanemedije( Finan ce, 8. 12. 1999).Vsetokae,dazanavideznonezainteresi ranimilastnikistojijopolitiŁniinteresi.Novavladajezelo hitropokazala,kakenodnosimadomedijev.Ponjenih trditvahobstojeŁimedijiveŁinomapodpirajolevopolitiŁ noopcijooziromasopomladnestrankemedijskozapostav ljene.KakorjepovedalpodpredsednikSocialdemokratske strankeSlovenije,imavladanaŁelomapravicoinstitucio naliziratisvojvplivpovsod,kjerjetomogoŁe,inmediji nisonikakrnaizjema( Dnevnik, 27. 6. 2000).Vjavnostso prileinformacije,dajenovavladatojepoznejeodloŁno zanikalapostavilazahtevopozamenjavipredsednikaupra ve dzs 18 inposrednotudiglavnegainodgovornegauredni ka Dnevnika( Finance, 26. 6. 2000).Takojepostalojasno, davladanemorekarnameŁati(zamenjevati)Łlanovnad zornihsvetov Delain Dnevnika(tojepriznaltudipodpred sednik sds),lahkopaposkuavplivatinatoprekodrav nihskladov.Zatojebilorazumljivo,dasosemedprvimi zamenjavamiznalitudiodgovorniljudjevdravnihskla dih. Kerimataobasklada(KapitalskainOdkodninskadru ba)lastnikedeleevvsehtrehslovenskihdnevnikihinglede nasklenjenidogovor,datehdeleevneprodajata,jeobsta jalamonost,dasevpliv(politiŁniprevzem)izvedezodpro dajonjunihdeleev»politiŁnoprimernim«drubam. 18 Lastnikasestava dzs: kbmInfondZlatd.d. 17,95%,Slovenskaodkodninska druba 7,36%,Nikapidd.d. 7,09%,Triglavsteberpidd.d. 6,28%,Kapitalska drubad.d. 5.73%,Pomurskainvesticijskadruba 1d.d. 4,83%,Maksima 2d.d. 4,81%,Maksima 1d.d. 3,21%,Probankad.d. 3,16%,Zlatamonetad.d. 2,43%, Hipotekarnabankad.d. 2,09%,Mobiteld.d., 1,92%,LukaKoperd.d. 1,83%in ostali(vir: kdd, 5. 12. 2000) 46 MedijskapolitikavSlovenijivdevetdesetih tabela7:lastnikasestava dnevnika dzs 26,47 % kmeŁkadruba 25,57 % kapitalskadruba 10,11 % slovenskaodkodninskadruba 8,00% veŁer 6,52 % lukakoper 2,70 % mobitel 2,70 % btc 2,70 % publikum 2,47 % skbbanka 0,90% lbmaksima 0,90% ostali 10,96% (vir: kdd,5.12.2000 ) Dvatednapredsvojorazreitvijojulija 2000jetakrat nidirektor kadprodal 5,5odstotnideleKapitalskedru bev Delu.Zaokrog 700milijonovtolarjevsodelnice Dela kupiliborznahiaCobito,Gorenje 19 inEmonaMaximar ket.Grezaodstotek,kigalahkodirektorprodabrezso glasjaskupŁine kad(gledenapolitiŁnespremembetega soglasjaverjetnonebibildobil).Pritiskina Delozmore bitniminovimiprodajamiinnakupisosenadaljevalino vembra 2000.KapitalskadrubainSlovenskaodkodnin skadrubastasepotrditvah( Finance, 15. 11. 2000)odloŁili prodatisvojadeleav Delu.KupcidasoMohorjevadruba 20 alipa»desni«dellastnikov Dela(Zvon 1in 2bznakupom delnicSlovenskeodkodninskedrubeinKapitalskedru bepridobileskoraj 43odstotnilastnikidelev Delu).Za medijestaobadirektorjapotemizjavila,dadelnice Dela nisonaprodaj,vsajdotakratne,doklerupravnaodbora obehdrubneprekliŁetaprepovediprodaje. Kajsebodogajalovprihodnosti?Negledena(ne)do nostnostlastnikihdeleevvslovenskihtiskanihmedijih jeoŁitno,dasebopolitiŁnivplivznakupilastnikihdele ev(lastnikinadzor)nadaljeval.Zatojenadzornadtrans parentnostjomedijskihlastnikov(predvsemnjihovapo vezanostsposameznimipolitiŁnimiopcijamivdrubi)te meljnovpraanjespotovanjadoloŁilzakonaomedijih.Za 19 PopoaruvGorenjujevladaAndrejaBajukazahtevalaodGorenja,daprodasvoj delev Delu,ŁehoŁedobitipomoŁoddrave. 20 Vpraanjepaje,kakobiMohorjevadruba,,kateresredstvasoleta 1999znaala 70milijonovtolarjevinkapital 8milijonovtolarjevkupila 6,2odstotnideledel nic Delavvrednosti 600milijonovtolarjev. 47 PolitiŁniprevzemipodkrinkodonosnostimedijev konomedijihodpravljadosedanjelastnikeomejitvein liberaliziraverinolastninjenje.Koncentracijanatempo droŁjusebonadaljevala.Prvaposledicasprejemanjano vegazakonanatempodroŁjubo»legaliziranje«eobstoje Łegastanja.PriŁakujemolahko,dasebodolokalneradij skeintelevizijskepostajepovezovalevmree,dabodoti skanimedijikupovaliradiodifuznemedijeindasebodo zaŁelazdruevatitelekomunikacijskapodjetja(interesMo bitelazanakupdelea TV3). Opisanidogodkikaejo,daomejevanjelastnineinnavz krinegalastnitvanizgoljekonomskovpraanje,temveŁ vpraanjevsebine.Invsebinajevtemprimeruneodvisna urednikapolitikavsakegaposameznegamedija.Problem politiŁnihprevzemovjevplivaltudinarazpraveokrogspre jemanjanovemedijskezakonodaje.Novinarjisopredvsem opozarjalinamorebitnoodpuŁanjenovinarjev(oz.pre meŁanjenovinarjevna»nekodljiva«delovnamesta)v tistihmedijih,kjerbilahkoprilodopolitiŁnihprevze mov.OŁitnoje,dasobilivsidosedanjiprojektiustanav ljanjanovihdnevnikovpredvsemaliizkljuŁnopolitiŁni. Pravtakonegreprezreti,daŁasopisikotpolitiŁniprojekti nimajobralcev,prizagotavljanjupluralnostipanimapo membnevlogeledrava,temveŁtudimedijisami. 48 MedijskapolitikavSlovenijivdevetdesetih RAZVOJKOMERCIALNIH RADIODIFUZNIHMEDIJEV NapodroŁjuradiodifuznihmedijevvSlovenijijepri lovdevetdesetihdozanimivegarazvoja.Radijskepostaje, kisoobstajalenekakovzporednopolegglavnemreedr avnegaoziromajavnegaradia,denimo Radiotudentin RadioGlasLjubljane,soimelevosemdesetihpomembno vlogopridemokratizacijijavnostiinprisproanjutevil nihsprememb,imelepasotudiprecejnjoposluanost.T oda nadrubenespremembevnovemdesetletjusenisoodzva lenajboljspretno(vsajnetakokakorŁasniki)insoizgubi letakoposluanostkakorvplivoziromapomembnost(ne kajpodobnegasejenaŁasopisnemtrguzgodiloz Mladino). Nadrugistraniseje RadioLjubljana,poznejepreime novanv RadioSlovenija ,ssvojimadvemaprogramomaus penoohranilnavrhunajboljeposluanihradijskihpo staj,daleŁpredvsemikonkurenti,intokljubtemudajev samonekajletihustanovljenihnekajdesetnovihpostaj povsejSloveniji(danesjihjeokrogsedemdeset)indaje mednjiminajveŁkomercialnih.Zredkimiinkratkotraj nimiprebliskivletih 19921994,kojekomercialnapo staja RadioGamaMM registriralanekajdesetodstotnopo sluanost(zaradiradikalnekomercializacijeprogramavr telisoizkljuŁnoglasbeneeljeposlualcev,vsedoklerseni taformatiztroil,posluanostpapadla),imajonajboljpo sluanekomercialneradijskepostajedaneslenekajveŁka korpetodstotnoposluanost.Omenitipajepotrebno,da tudiprinjihniprilodo(pomembnejih)tujihinvesticij. PrecejdrugaŁenpoloajjevprejnjemdesetletjunastal napodroŁjukomercialnetelevizije.NjenzaŁeteksegavleto 1989,kojebilustanovljen KanalA ,takrattudiprvaneod visnatelevizijavnekdanjiJugoslaviji.Todapravirazvojje komercialnatelevizijadoivelaelesredidevetdesetih. VprimerjavizZahodnoEvropojekomercialnatelevizi javSlovenijostopilazdesetletnozamudo.Vstopilajepre cejglasno,zmnoicougibanj,kisojihpovzroŁilenoviceo ustanovitviprvezasebnepostaje,imenovane KanalA .Stvari sosenatoprecejutiale,sajsozaradirelativnopoŁasnega razvojaKanalaA mnogimenili,dajeSlovenijapremajhna zakomercialnotelevizijo,kajeledabiimelaveŁtaknih postaj.Todapoloajsejenenadomaponovnozapletelko necleta 1995,kostasepojavila POPTV in TV3. Prvateavaslovenskihkomercialnihtelevizijjebilapri dobivanjezadostnegazaŁetnegakapitala.Prazpravsoime 49 Razvojkomercialnihradiodifuznihmedijev lipodobnoteavokotnoviŁasnikivdevetdesetih:zaŁeli sospremajhnimkapitalom,dabizdraliprvaleta,kovsak novmedij,tudiŁejeizrednouspeen,prinaaizgubo. Vprimeru KanalaA jebilonasamemzaŁetkuzbranega zatelevizijorelativnomalokapitala: 108milijonovdi narjevalipriblino 2,5milijonamark.Programjepokrival leLjubljanoinokolico,inlastnikinisopriŁakovali,dabo KanalA nekoŁmoralbitivelikomoŁnejahia.Denar,ki sogazasluili,sovlagaliviritevoddajnikemree,takoda KanalAssvojimsignalomzdajpokrivapriblino 90od stotkovSlovenije. iritevjebilapotrebnazato,dabiprilidoveŁdenarja, injetemeljilanastalnihpripombahoglaevalcevinagen cij.»KosmopokrivaliLjubljano,«jepredletidejalVladi mirPoliŁ,takratglavnilastnik KanalaA ,»sonamgovorili, dabioglaevaliprinas,ŁebipokrivalimaloveŁjeobmoŁje. KosmopokrilieDolenjsko,sospetrekliisto.Natosmo dobilitajersko,aevednonisobilizadovoljni.Nakoncu smopokriliskorajvsoSlovenijo,inspetnivredu.« Glavnateavanibilageografskapokritostssignalom, temveŁvednoprogram.Zaradipremajhnegazagonske gakapitalajebilkupljeniprogram(domaŁegajebiloizred nomalo,razensvetleizjeme:nekajŁasatrajajoŁegainfor mativnegaprograma)izrednoslabekakovostiinneprivla Łen.VnjemtakorekoŁnibiloveŁjih(alitudisrednjeve likih)filmskihuspenic,patudineuspenihtelevizijskih nanizankalioddaj.Sredidevetdesetihjebiltakoprogram KanalaAeradikalnookrnjen.Odjutradopoznegapo poldnevasosporedzapolnjevalistelevizijskoprodajo,sle dilaje»limonada«inkaknastarananizanka,nakoncu tednapasovsakveŁerpredvajalipoenfilm,kisogapono vilienaslednjiveŁer.Informativniprogram,skaterimso nekajŁasaposkuali,jepoodhoduurednikaMiletaVrega razpadel,lastneprodukcijepatakorekoŁnibiloveŁ.Polo ajsejeizboljalelepoletu 1996,kojepostajoprielsa niratpredstavniktujegaupnikaBaringCommunications EquityizLondona,kije KanaluA dveletiprejposodildva milijonadolarjev.DouglasFultonjepostalnoviizvrnidi rektorinpredsednikuprave,kotkriznimenederpajedo bilvsapooblastila,odfinanŁneganadzoradoreorganizaci jezaposlovanja.elessanacijoinnovimifinanŁnimiin jekcijamijeKanalAnatovnekajletihmoŁnozmanjal izgube,poveŁalsvojdeleoglaevalskegakolaŁainnasploh poveŁaloglaevalskeprihodke.Hkratijetudiizboljalpro gramskoponudbo,predvsemkakovostkupljenegaigrane 50 MedijskapolitikavSlovenijivdevetdesetih gaprograma.AtuditoniprepreŁilo,daganakoncunebi bilaprevzelakonkurenŁnahiaProPlus(veŁotejvnada ljevanju). Splichaljeleta 1992zapisal,davVzhodniEvropiver jetnoenekajŁasanegrepriŁakovatirazvojakomercialne radiodifuzije,indodal:»BoljrealistiŁnojepriŁakovati,da bodovblinjiprihodnostivzhodnoevropskedraveizpo stavljenepredvsemneposrednemudotokutujihmedijskih proizvodov(programovpreksatelitov,predvsemvangle Łini,vkljuŁnoz»naroŁnikotelevizijo«),mnogomanjpa neposrednemudotokutujegakapitala«( 1992:77).Vza Łetkudevetdesetihjevsekazalo,dasetakrazvojobetatudi Sloveniji.Leta 1994sejetakopojaviladrubaMultichoice, podrunicamultinacionalkeNetHold,inzaŁelaposatelitu oddajatiprogram FilmNet,prvikodiraniplaŁljiviprogramv slovenŁini.Vpaketuprogramov,nakateresoselahkogle dalcinaroŁili,sobilienekateriglasbeni( MTV, MCM)in dokumentarniprogrami( Discovery).Kerpajebilaponudba programa FilmNetibka(manjkalesoveŁjefilmskeuspeni Łe)injezahtevalanaroŁnino,torejedodatenfinanŁnistro ek,niprogramoz.programskipaketnikoliuspel.Multic hoicesejepotrehletihneuspenegapridobivanjazadostne gatevilanaroŁnikovumaknilizSlovenije. Strukturateav(slabzaŁetnikapitalinzatohitropo manjkanjedenarjazanakupuspenegaprograma),skate rimisejespopadal KanalA,jebilaskupnavsemsloven skimkomercialnimtelevizijamvprvipolovicidevetdese tih,tudi MMTVin TV3. TV3domujevkletnihprostorihkofovihzavodovv ljubljanskementvidu.Prisotnostkatolikecerkvenina kljuŁna:lastnikipriblino 10milijonmarkvredne TV3so RadioOgnjiŁe ,kofijaMaribor,kofijaKoper,celjskaMo horjevadrubainGospodarskiforumkrŁanskihdemokra tov.Leta 1996sejimjeznekajodstotnimdeleempridrui laeMladinskaknjiga.Tretjakomercialnatelevizijajeza ŁelaoddajatinaboiŁniveŁer,precejnidelprogramae posebnoobsobotahinnedeljahpasovsajnazaŁetku sestavljaleoddaje,kakrnesoIzivljenjacerkve,Verain Łas,PrenosizVatikanainVerskiprogram. Je TV3reskrŁanskatelevizija?PrvidirektorIvoBevkse leta1996nistrinjal.»Nassoelani,epredensmosploh zaŁeli,definiralikotcerkvenotelevizijo.Todakdorkolidanes pogledanaprogram,lahkodanesugotovi,dasmoprideleu verskegaprogramanekjetamkotnacionalnatelevizija.« JekofijaKoperdabizbraladenarzasvojvloekres 51 Razvojkomercialnihradiodifuznihmedijev vzelahipotekonasvojekofijskeprostore?Bevksejedi rektnemuodgovorudiplomatskoizognil:»NakaknaŁin sodrubenikipridobivalisredstvaalisojihtako,dasoza touporabilimonostpridobitvetaknegakreditaseveda nivmojipristojnosti.Tojestvarlastnikov.« »Naprojektjevosnovitrnozastavljen,«jedodal Bevk.»Natrgutaknevelikosti,kotjeSlovenija,televizi ja,kibiseomejilanadoloŁensegmentobŁinstvapaŁeje tanaŁelnoetakoiroknemoreuspeti.NeraŁunamo, dabomovprvemletudoseglitaknerezultate,dabomo samozadostni.Mislimo,dasebotozgodilovnekajletih. epatoelimo,morabitiproizvodsprejemljivzaŁimiri kroggledalcev.«Ali,kakorjedejaltakratniprogramskidi rektor TV3JankoTedeko:»Tonesmebitinov Slovenec!« Bevkjetakrat TV3oznaŁilza»televizijopozitivnena ravnanosti«.»Vemo,danismoubralinajlajepoti.ebili ponajlajipoti,bipredvajalivelikekoliŁinefilmov,kerje topovsehrazpololjivihpodatkihnajboljgledanisegment. Todatojeevednolesegment,ledelobŁinstva.Nigagle dalca,kibigledalsamo POPTV ali TV3.NekajŁasagleda nas,nekajŁasa TVSlovenija ,natosatelitsketelevizije,vseje odvisnoodrazpoloenja.Osebnovtemvidimkomplemen tarnost,nepakontrapozicijoaliuspehleeneopcije.« Negledenadobrenamereinsorazmernovelikdele lastneprodukcijepa TV3nimasreŁenitiprigledalcihniti prioglaevalcih.Uvajalisoinformativniprogrampagauki njali,natovrnilinekajtelevizijskihpogovorov,ksodelo vanjupovabilizvezdnikazabavnihoddajStojanaAuerja, gazamenjali,imelinizfinanŁnihteavinreevanjvzad njemtrenutku,medtemkonisonikolidoseglipomembneje gledanostialideleaoglaevanja.Namen TV3jebiledo koncaleta 1996pritido 20odstotnegadeleagledanosti,s tempasevedatudioglaevanja.Vsekakorsobilina TV3 eodzaŁetkazeloambiciozni.Vletih 1995do 2002najbi senanjihovraŁunsteklokar 107milijonovmarkprihod ka.eleta 1996najbiprisluili 8milijonovmark(izgube najbibilo 1,4milijona),leta 19979,8milijonaintako naprejdo 22milijonov,kolikornajbijihzasluilileta 2002. TodanaŁrtovnisonikoliizpolnili; 20odstotnegadele avprvemletunisodoseglinitiprigledanostinitipriog laevanju,patudipoznejene.Njihovirezultatisobiliveli koslabi,okaknemvelikemporastuprihodkovpaprav takonibilogovora. TV3jestalnobremenilatudipodoba,kakrnostaime laŁasnika Slovenecin Republika:dajepolitiŁniprojekt. TV3 52 MedijskapolitikavSlovenijivdevetdesetih senimoglaznebitipodobetelevizijekatolikecerkvein slovenskedesnice,paŁepravjetakratnidirektorBevke nazaŁetkuopozarjal:»Tekojenajtimedij,zakateregane bibilodoloŁenihpolitiŁnihinteresov,kibiseposkuali uvrstitiprektegamedija.Takokotjezagospodarskisub jekt,kieliprodatinekiproizvod,zanimivmedij,kidosega njegovociljnoobŁinstvo,jepolitiŁnimedij,kidosegacilj noskupinonekepolitiŁnestranke,zanimivzatostranko. KadarkolibitatelevizijapostalakrŁanskodemokratskaali cerkvenavozkempomenutebesedebipropadla.« Razvojslovenskekomercialnetelevizijejebilpopolno maprimerljivzrazvojemkomercialnetelevizijevZahodni Evropi,invzporednotudivSrednjiinVzhodniEvropi.Glav naznaŁilnosttegarazvojajebila,daso»komercialnetelevi zije(naZahodu)posvetileizrednomalovirovsvojilastni produkciji,zanaalesosenazabavneprogrameinbilemoŁ noodvisneodprogramov,uvoenihizAmerike«(Humpreys, 1996:243)oziroma,kakorjeeprejzapisalSepstrup:»Za sebneradiodifuzneorganizacijenisozainteresiranezalastno programskoprodukcijo,ampakserajezanaajonauvoene programe«(Sepstrup, 1989,cit.v:Splichal, 1992: 62). NatankotosejezgodilovSloveniji.Polegekonom skihpostavk(kupljeniprogramjebilcenejiodlastnega) jebilzatakenrazvojkrivtudizakonojavnihglasilih,ki jezaobveznokvotolastneprodukcijepostavilnizekdele, desetodstotkovprogramskegaŁasa. GlavnospremembonapodroŁjukomercialnetelevizi jevSlovenijitakoprinaaanastanekprograma POPTV leta1995.ProgramjebilvmarsiŁemprvi.Tojebilaprva veŁjatujainvesticija(Łepravformalnoposojiloinnena loba;letakosonamreŁdomaŁipartnerjilahkoobdrali enakedelee).Amerikamultinacionalka cmejevloila 16milijonovdolarjevinsitakozagotovila 58odstotnide levprodukcijskihiiProPlus,kiskrbizamanagement, produkcijo,tehnikoinfinanceprograma POPTV inpoz nejenastalegaprograma GajbaTV .Preostaledeleestaimeli slovenskidrubiMMTVinTele 59,ledajeprvapoletuin polprodalasvojdele; 20odstotnidelevProPlusujeza 5 milijonovdolarjevtakratkupil cmeinpoveŁalsvojlast ninskidelena 78odstotkov. POPTV jebiltudiprvatelevizija,kinibila»televizi ja«.VodstveniljudjeProPlusasogastrogooznaŁevalileza program,zatrnoznamko,innezatelevizijskopostajo.Te levizijskepostajesobile MMTV, Tele59 in TVRobin (na zaŁetkusoposkusilipridruititudivelenjsko VTV,vendar 53 Razvojkomercialnihradiodifuznihmedijev jenjendirektorzavrnilponudbo;poznejepasosepovezali eznovomekim Vaimkanalom ,kiob 19.15predvaja 24 ur,osrednjaporoŁila POPTV ). POPTV jenastalkotpro gramskamrea,podobnatistimvAmeriki.Tesonajprej nastalenapodroŁjuradia,natopaetelevizije.Lastniki posameznihpostajsonamreŁkmaluugotovili,daimaena samapostajaleredkodovoljsredstevzaustvarjanjedovolj privlaŁnegaprograma,kibizadovoljilobŁinstvoinoglae valce.»Idejaomreahjetemeljilanadomnevi,dabido voljvelikdistribucijskihsistemkibigaproduciralitako, dabimedsebojpovezalipostajelahkopritegnildovolj oglaevalskegadenarja,dabipodprlboljiprogram.Radij skemreeinposameznepostaje,kisotvoriletemree,so poŁasioblikovaledogovoreo timesharingu,kjerjebildel dnevarezerviranzalokalniprogram,kigajeustvarjalavsaka postajaposebej,delpazaprogramemree,kisojihpredva jalevsepostaje.Tasistempovezavenacionalnegainlokal negaprogramajebilinjeedinstvenzaamerikiradioin televizijo«(Jankowski, 1995:47). VŁasuobjaveknjigeJankowskegatasistemnibilveŁ znaŁilenlezaamerikiradiointelevizijo.Zinvesticijamiv SrednjiinVzhodniEvropisoamerikivlagateljitudivteh dravahvzpostavilipodobnemodele,kakrnisotisti,kipre vladujejoprinjihdoma.(Pritemjezanimivo,daameriki vlagateljinovihnacionalnihprogramovalimrenisovzpo stavilinikjervZahodniEvropi;tamsoobiŁajnozgoljmanj inskisolastniki.)Prvataknamreaje POPTV ,drugapa jebilprogram GajbaTV .Tajepravzapravnastalzgoljzato, kerjeimeladrubaProPlustolikokupljenegaprograma, predvsemtistegaizpaketov,dajeostajalneizkoriŁen.»V ProPlussmougotavljali,daimamotolikoodkupljenega programa,dagana POPTV vcelotinemoremoporabiti. (...)Vsebinskoboprogramciljalnamlajopubliko.(...) Gajbovidimokotnekaknoniozamlajegledalce,tiste recimo,kisezdajdrijoKanalaA,«jeseptembra 1997po vedalprogramskidirektorProPlusaBrankoakarmi. ProgramaPOPTVin GajbaTVstatakovSlovenijo nesamopripeljalaprvoveŁjotujoinvesticijo(natanŁne je,posojilo),prineslastatudiprvipraviprenosnekaterih tujihpraksinmodelov,atudiprvopravokonkurencojav niteleviziji.»Tojeedennajboljihtelevizijskihprogra movnasvetu,«sejenazaŁetku POPTV pohvalilLeonard M.Fertig,takratnipredsednikinizvrnidirektordrube cme.»Izzivamvsakogar,kilahkopokaetakodoberpro gram.«Fertigjeimeldobrerazlogezataknosamozavest. 54 MedijskapolitikavSlovenijivdevetdesetih POPTVjesvojeoddajanjezaŁelsfilmskimiuspenicami UmripokonŁno , Duh, Osmipotnik , M.A.S.H.in Zvezdneste ze,kisojimsledile Vrnitevv prihodnostII , Samdoma , Ribaz imenomWandain Platoon.»Nemislimosepretvarjati,«je takratdejaldirektorprogramaBrankoakarmi.»elelismo pokazativserazkoje,skaterimrazpolaganaprogram.« POPTVjebilprvislovenskikomercialniprogram,ki jeponudilzaresvelikefilmskeintelevizijskeuspenice,na daljevankeinnanizanke,kisobiletakratnajboljgledane tudivAmeriki,VelikiBritanijialidrugodpoZahodniEvro pi.NiŁŁudnegatorej,dajegledanost POPTV doseglain tudiprehitelagledanostprvegaprograma TVSlovenija .T oda karjeprivsemskupajverjetnoepomembneje, POPTV jeprineselrednidnevniinformativniprogram,prvopravo televizijskoprotiutednevnemuinformativnemuprogra muTVSlovenija(opozoritijetreba,dagrezgoljzadnev noinformativniprogram;drugegainformativnegaprogra maPOPTVnimainsezatopoobsegu,raznoliŁnostiin kompleksnostiinformacijinvsebinenemoreprimerjatiz informativnimprogramom TVSlovenija ).PoroŁilana POP TVsobilanazaŁetkuprecejtabloidnozastavljena,vendar soto»rumenost«poznejeublaili, DnevnikuTVSlovenija pakonkurirajotudipogledanosti. Kljubtemupastaprograma POPTVinGajbaTVs svojoprogramskoponudboboljalimanjnadaljevalatren de,zastavljenezdrugimislovenskimikomercialnimitele vizijami.KakovostinprivlaŁnostkupljenegaintudido maŁegaprogramastabiliveŁji.Todahkratisejenadalje valaamerikanizacijaprograma,razvidnaizpodatkovotudi 70odstotnemdeleuamerikeprodukcijevpredvajanih vsebinah(prvitedenoddajanja POPTV jebiloamerike gakar 79odstotkovprograma),nadaljevalapasejetudi programskaozkost. »Marketizacijatelevizije,sotrdilidesniŁarskiliberali sti,bi(...)poskrbelazanovieksternipluralizemkanalov, namestostaregabirokratskoustvarjenegainternegaplu ralizma,«praviHumpreys( 1996, 1612).TodatapriŁako vanjaoavtomatiŁnihprednostihsobilaidealistiŁna.»Nove postajesomoralepripravitivelikevsotedenarja,dabivzpo stavilenoviprogram.edolgopotem,kojebilavzpostav ljenaoperativnaprofitabilnost,jebilopotrebnoamortizi ratizaŁetnoinvesticijo.Nadereguliranemtrgujebilora zumljivopriŁakovativsajnazaŁetkudaboprogramska potronjaprecejnizkonaseznamuprioritetnovepostaje. TobizelolahkopovzroŁilozdrsnavzdolpotrgu,kibiga 55 Razvojkomercialnihradiodifuznihmedijev biloletekoobrniti«(Humpreys, 230). Posledicategajebila,dasehkratisslovenskimiko mercialnimitelevizijami,kojesicernastalnovzunanjiplu ralizem,torejnovikanali,nivzpostaviltudinovnotranji pluralizem,torejpluralizemvsebin. SlovenskekomercialnetelevizijesenamreŁevedno zanaajonavsebinskogledanoizrednoozekprogram, pritempaseobnaajopravzapravenakokakorkomercial netelevizijevVzhodniEvropi,patudi(predvsemnaza Łetku)vZahodni.Zanaajose»natistovrstoprograma,ki jeimelanajveŁmonosti,damaksimiziraobŁinstvo,inki jebilahkratirelativnopoceni.TakenprogramsoobiŁaj notvorilelahkizabavniprogrami,igre,pocenidramske serijeinpopularnelimonade.PonovitveinuvozizAme rikesobilieposebnopopularni.Ustvarjatiprogramjebilo pravzapravboljdrago,kakorpakupovatigavpaketihali predvajatiponovitve«(Humpreys, 230). Vsataopaanjaiztujihtelevizijskihsistemovinnjiho vegarazvojasosepreneslatudivslovenskikomercialni prostor.Najboljejetopotrdilazdruitev(oz.prevzem) Ka nalaA,ProPlusaoziroma POPTV.Samonekajdnipo objavljenemprevzemujeProPlusodpravilsvojdrugipro gram Gajba.epravsovodilniljudjeizProPlusazagotav ljali,daboprevzem KanalaA leeokrepilinobogatilpro gramskoponudbo,kibonavoljogledalcem,sejedokonca leta 2000pokazalo,daje KanalApravzapravprevzelvlo go,kijojeprejimela Gajba,programzapredvajanjevse bin,kupljenihvpaketihinpreslabihza POPTV .Odpravi lisoskorajvseoddajedomaŁeprodukcije,veŁinozaposle nihodpustiliinzaŁelipredvajatiponovitvefilmovinna daljevank,kisosijihgledalcina POPTVlahkoogledali epredleti.UporabilisotorejvsemogoŁenaŁinezazmanj evanjestrokovinzaustvarjanjeprograma,kibistalŁim manj.NapodobneoblikevarŁevanjapasogledalcilahko naletelitudiprisamem POPTV,sajsotamodpravilitako rekoŁvsolastnozabavnoprodukcijoinradikalnozmanjali (eskorajodpravili)predvajanjenovihfilmskihuspenic. Zekonomskegavidikajetakodelovanjerazumljivo: zakajbikupovalidragefilmeinustvarjalidragodomaŁo produkcijo,kopafilmi,predvajanikot»resniŁnezgodbe«, junoamerike»limonade«intelenovelepritegnejoprav toliko,ŁeneceloveŁgledalcev,nakupnacenapajenija. Zvidikagledalcevjetaknaprogramskaponudbavelikko raknazaj,takogledetevilaprogramovkakorgledekako vostiinraznoliŁnostipredvajanevsebine. 56 MedijskapolitikavSlovenijivdevetdesetih JAVNATELEVIZIJAVBOJU ZOPERKOMERCIALIZACIJO RazvojkomercialnetelevizijevSlovenijijevplivaltudi nadelovanjejavnetelevizije. TVSlovenija ,prej TVLjublja na,jebilavzaŁetkudevetdesetihzaznamovanazdemokra tiŁnimispremembami,novooblastjoinnapovedmivelikih spremembinŁistkmednovinarjiinuredniki.TudivSlove nijije,kljubeljampodepolitizacijijavnetelevizije,priha jalodo»reregulacijeradiotelevizije«,takokotdrugodvpost socialistiŁnihdravah,ledamordavmanjimeri. Pozakonuo rtvmorageneralnegadirektorjapotrditi parlament,svet rtv,kinajbibilorgancivilnedrube,pa jekmalupostalstrankarskorazdeljeninpodaljekstran karskihinteresovinvsakokratnihkoalicij.Tapolitizacija sejenadaljevalasspremembozakonao rtv,pokateriza posleninisodajaliveŁsoglasjakimenovanjuodgovornih urednikov,temveŁleemnenje.Mnogisobilitakratpre priŁani,dajetotrgovina,vkaterijepolitika RTVSlovenija vzamenozaodpravosoglasjazaposlenihkimenovanjuod govornihurednikovdaladodatnenaroŁnike,kersonaroŁ niki rtvpostalivsiodjemalcielektrike.Stemsejetevilo novihnaroŁnikov rtvpoveŁalozanekajdesettisoŁ,karje hiiprineslododatenprihodek.PrepriŁanje,dagrezatak no»menjavo«jebiloemoŁnejetudizato,kervzameno zadodatnenaroŁnike RTVSlovenija nibilotrebazmanja tioglaevanja,Łepravsozatozelolobiralekomercialne postaje(vladisopredtemtudiposlalepredlogspremembe zakonao rtv,pokaterembi RTVSloveniji prepovedaliog laevanje,vzamenopaji»dali«odjemalceelektrike). PoskuspridobitveseznamakabelskihnaroŁnikov,kiga jevodstvo RTVSlovenija pravtakohotelodobiti,niuspel, odkarje RTVSlovenijadobiladostopdovsehnaroŁnikov elektrike,jetakenseznampravzapravnepomemben. Noviprihodkisobilizajavnizavodizrednopomembni. RTVSlovenija jedosrededevetdesetihustvarila 1,5milijar detolarjevizgube,tapasejenatoizletavletoepoveŁeva la.elejanuarja 2000sonapovedali,dabodovletu 2000 ustvarilidobiŁek,insicer 300milijonovtolarjev. VsencifinanŁnihteavsovdevetdesetihletihostali tudirazvojninaŁrti.KratkoroŁnosostrokeinporabov hiiposkusilizaŁrtativdokumentu Strategijaravnanjado koncaleta1996 ,vkateremsozapisali,dabodozmanjali tevilozaposlenihinhonorarnihsodelavcevza 10odstot kov,plaŁeza 3,najemanjekapacitetinzunanjoprodukcijo 57 Javnatelevizijavbojuzoperkomercializacijo paza 50odstotkov.DolgoroŁnosoposkusilirazvoj RTVSlo venijaopredelitiv 16stranidolgemdokumentu Strategijaraz vojaRTVSlovenijadoleta 2000.Takojsevsiljujevzporedni caz 22stranidolgimdokumentom,kigaje BBCpredstavil maja 1996.Podnaslovom Razirjanjeponudbevdigitalnidobi spodnaslovom Desetletnavizija BBC soseskrivalivelikina Łrtiodigitalniteleviziji,tematskihprogramih, widescreen televiziji,digitalnemzvoku, 24urnemprogramunovicin podobnem.VeŁinotehnaŁrtovsodoleta 2000izpolnili. DokumentRTVSlovenijajebilboljskromen:naŁrto valjeo 24urninepretrganiprogramzjutranjiminnoŁ nimprogramom,kibigauvedlidoleta 2000(aganiso), napovedovaljetvprodajo(sojouvedli),zaŁetkeplaŁanih programovinspecializiraneprogramskeponudbeterpou darjalpotrebopouvajanjuinteraktivnihoddaj,navzoŁno stinainternetuinrazvijanjuservisov online.Odvsehteh naŁrtovsodoleta 2000izpolnilioziromanajboljrazvili svojonavzoŁnostnainternetu(oddecembra 1995;pritem je RTVSlovenija prehitelacelotevilneevropskejavne rtv zavode,ledajepoznejenekolikozaostalapriponudbiinjo jessvojimivestmiprehitelatudi POPTV ),pokateremje mogoŁespremljatinekaterekljuŁneoddaje RTVSlovenija povsemsvetu,zzvokominsliko. TVSlovenijajevtem ŁasuzaŁelaoddajatitudiposatelitu,ledasefinanŁninaŁrt onakupukodirnihkarticmedizseljencivEvropi,Ameriki inAvstralijiniizpolnil,insojihprodalilepeŁico. NeuresniŁevanjerazvojnihnaŁrtovbibilomogoŁede lomapripisatitudinovemupoloajujavnetelevizijenaslo venskemmedijskemtrgu. TVSlovenija jebiladosredede vetdesetihbrezpravekonkurence.Bilajenaprvemmestu pogledanosti,patudipritelevizijskemoglaevanjutako rekoŁniimelapravekonkurence.Kljubtemujije,kakor smoomenili,dosrededevetdesetihuspeloustvariti 1,5mi lijardetolarjevizgube.Natojenastalprogram POPTV ,pa okrepljeni KanalA ine GajbaTV .Gledanostprogramov TVSlovenija jeradikalnopadla. POPTV jojeprehiteltako priigranemprogramu,priosrednjiinformativnioddajipa stasiprilinajprejpovsemblizu,natopajeoddaja24ur POPTV tudiprehitevalaDnevnik TVSlovenija . TVSlove nijajenespornoprednostohranilaleprirazvedrilnemin portnemprogramu,kijerednodosegalnajveŁjogleda nost,tudinalestvicicelegaleta.Trebapajeopozoriti,da sepoloajpriportuvnaslednjihletihlahkodelnospre meni,sajje POPTVpravicamprenosaFormule 1dodala epravicezatenisizWimbledonainzasvetovnonogo 58 Javnatelevizijavbojuzoperkomercializacijo metnoprvenstvoleta 2002.Predvsempritembi POPTV mogladoseŁiprecejnjogledanosttudipriportu. TV3je medtemskupajzmreolokalnihtelevizijodkupilapravice zaprenosetekempanskeinitalijanskenogometnelige. Kljubizgubinekaterihportovpasepoloaj TVSlovenije priportnihprenosihnitakozeloposlabal,kakor,deni mo,britanskega BBC. Padcugledanosti TVSlovenija jeslediltudipadecogla evalskihprihodkov,ezlastipotemkojedrubaProPlus zaŁelaoglaevalskovojno,niatisvojeoglaevalskecene inponujatikoliŁinskeindrugepopuste.T emujeslediltudi KanalA invsetojevplivalotudinakomercializacijopro gramovjavnetelevizije:vprimerjavispoloajempredde setimiletiopazimopogosteprekinitveoddaj,filmovinna daljevankzoglasi,nizsponzorjev,kisepojavljajovodda jah,inboljkomercialnevsebine( showipozgleduitalijan skihalinemkihtelevizij).TudivtemprimeruSlovenija oŁitnoposnemavzorce,kisoseponastankukomercialne televizijepokazalievZahodniEvropi;danamreŁjavna televizijazaŁnekomercializiratisvojprogram,predvajati veŁamerikihfilmovinnadaljevank,veŁkomercialnihvse bininzvrsti,zmanjevatilastnoigrano,dokumentarnoin drugoprodukcijo. Trebajetudiopozoriti,daseje TVSlovenijapozaŁet nempadcuvravnotakvrtineciznjegavnekaterihpogle dihposreŁiloizvleŁi.Predvsempriigranemprogramuje zmanjalazaŁetnoamerikanizacijoinseboljposvetila evropskiinsvetovniprodukcije.Toeposebnoveljazafil me,medtemkoprinadaljevankahsicerlahkoopazimo manjokoliŁinoamerikeprodukcije,anrskopasotopo gostoevednozelokomercialnevsebine,predvsempriraz nihevropskih»limonadah«.Sicerjeopazitiusmeritevk programskikomplementarnostiinneveŁkompetitivno sti,topajetudiusmeritev,kijozagovarjaveŁinateoreti kovinzadnjeŁasetudivodstvojavnetelevizije. 59 MedijskapolitikavSlovenijivdevetdesetih SKLEP Opisanirazvojslovenskegamedijskegaprostoravzad njemdesetletjukae,dasovdevetdesetihletihnastaleveŁje spremembe,kakorbijihmordaodkrilpovrenopazovalec. SpremembesobilepolitiŁneinekonomske,obevrstipa stabilimedsebojgloboko,eneloŁljivoprepleteni.Opu Łalisosenekateriregulacijskimehanizmi,aevednoni zagotovljenapopolnalastnikaneodvisnostmedijevpred dravo,kijessvojimiskladiindrugimioblikamiohranjala (precejnjo)lastnikoinstemtudipolitiŁnonavzoŁnost. Stemsejevslovenskemmedijskemprostoruohranilaano malija,kijeedolgoniveŁvzahodnihdemokracijah:da jenamreŁdravaneposrednoaliposrednolastnicaoz.so lastnica(intopomembna)medijev.Vsedotlej,doklerse boohranjalotaknostanje,slovenskimedijinebodore sniŁnosvobodni,vsajnepolitiŁno. Regulacijaomejevanjalastnineinnavzkrinegalast nitvanizgoljekonomskovpraanje,temveŁpredvsemvse binsko.Vsebinajevtemprimeruneodvisnaurednikapo litikavsakegaposameznegamedija.Prizagotavljanjuplu ralnosti(toveljaenakozatiskanekakorzaelektronske medije)sejepokazalo,danimapomembnevlogeledra va,temveŁtudimedijisami. GronjapolitiŁnihprevzemovmedijevjevplivalatudi narazpravemedsprejemanjemnovemedijskezakonodaje. NovinarjisopredvsemopozarjalinanevarnostodpuŁa njanovinarjev(oziromapremeŁanjanovinarjevna»ne kodljiva«delovnamesta)vtistihmedijih,kjerbilahko prilodopolitiŁnihprevzemov.OŁitnojetudi,dasobili vsidosedanjiprojektiustanavljanjanovihdnevnikovpred vsemaliizkljuŁnopolitiŁniprojekti,indaŁasopisikotpo litiŁniprojektinimajobralcev.ZavraŁanjetovrstnihpro jektovmedobŁinstvomjezelomoŁno,tudizaradizgodo vinskegaspomina,kiopominja,kaknajejavnarazprava insvobodagovora,kadarpolitikanarekujemejesvobode indovoljenevsebine. 60 MedijskapolitikavSlovenijivdevetdesetih LITERATURA bagdikian,b.h. TheMediaMonopoly ,Boston:BeaconPress(Łetrtaizda ja),1992. humpreys,p.j. MassMediaandMediaPolicyinWesternEurope ,Manche ster:ManchesterUniversityPress, 1996. jankowski,g.f.infuchs,d.c. TelevisionTodayandTomorrow ,NewYork:OxfordUni versityPress, 1995. mosco,v. ThePoliticalEconomyofCommunication.Rethinkingand Renewal,London:Sage, 1996. raboy,m. »EastWestDialogueonMediaandDemocratization«v TheDemocraticCommunique 8(3),1989. sparks,c.insplichal,s. Journalistsforthe 21stCentury ,NewJersey:Abblex, 1994. splichal,s. »ReregulacijaradiotelevizijevVzhodniSrednjiEvropi« v Teorijainpraksa ,t. 56,1992a. Izgubljeneutopije? Ljubljana:ZnanstvenoinpublicistiŁno srediŁe, 1992b. »Medijskizakonskijaremzadravljane«, v: Delo(Sobot napriloga) 15.2,1992 c. splichal,s.inbaiŁhrvatin,s. »WhereistheBeautyandWhoistheBeast?:Slovenia« v: TheDevelopmentoftheAudiovisualLandscapein CentralEuropeSince 1998.Luton:UniversityofLu ton/JohnLibbeyMedia: 353380,1998.