AKTUALNO VPRAŠANJE
Kot trdijo mlekarski strokovnjaki in tudi posamezne mlekarne, je mleka na Gorenjskem preveč, prav gotovo pa v zadostni meri.
Toda dogajajo se primeri v posameznih prodajalnah mleka v Kranju — taki in podobni primeri pa so bržkone tudi v ostalih industrijskih središčih Gorenjske — ko mleka predčasno zmanjka. Zgodi se, da katera izmed stalnih strank vzame kak dan liter mleka ali celo dva več, zato ga pa za druge stranke — tudi stalne — zmanjka.
To se vsekakor pri sedanjem stanju ne bi smelo dogajati.
Ko smo iskali vzroke tem pojavom, smo zvedeli, da uslužbenke posameznih prodajaln naročijo le toliko mleka, kolikor ga lahko prodajo — se pravi, da ga raje naročijo manj kot več. Če jim mleko ostane, same tvegajo, ali se bo pokvarilo ali ne.
Vprašali smo tudi Zadružno mlekarno v Kranju in predlagali, naj bi se prodaja mleka organizirala tako, da bi poslovodkinje prodajaln lahko naročile tudi, na primer, do 50 litrov mleka več — brez skrbi, da bi ga v primeru, če ga ne bi prodale, morale same plačati. Mlekarne pa naj bi organizi-
rale po koncu obratovalnega časa odvoz preostalega mleka v mlekarno. — Trdijo, da bodo to zadevo v kratkem uredili.
Prav zares se ne bi smelo dogajati, da bi potrošniki ostajali brez mleka ne glede na to, kje ga bodo kupili in v kateri prodajalni. Smo že tako daleč, da mora pač začeti trgovina ela-stlčneje skrbeti za potrošnika in se mu tudi približati. Vztrajanje na nekaterih okostenelih oblikah trgovanja — značilnih za dobo prejšnjih let — brez dvoma ni umestno, niti za potrošnika, še manj pa bo za podjetje.     I.*A.
KTUALNO VPRAŠANJE
Za smotrno obnovo podjetij
je na razpolago dovoli investicijskih sredstev
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO
LETO X. — ŠT. 29 — CENA     DIN 10.—
Kranj, 12. aprila 1957
Pogojdi, po katerih se bodo dajala posojila za rekonstrukcijo ■itn dokončanje industrijskih ter rudarskih objektov iz sploš-nega investicijskega sklada, so objavljeni že v Uradnem listu FLRJ štev. 8 z dne 20. februarja letos. Vendar je bilo treba, da bi se pespešida obnova podjetij, dati k odloku še nekaj dodatnih pojasnili.
Letošnja vsota, namenjena za obnovo industrije, znaša 21 milijard 400 milijonov dinarjev. Pravilna poraba tega zneska bi morala zagotoviti predvsem večjo proizvodnjo blaga za široko potrošnjo, kar naij bi prispevalo k stabilizaciji tržišča in postopnemu poviševanju življenjskega standarda.
Doslej pa so podjetja premalo razpravljala o obnovi. Prošenj za investicijska posojila — bodisi v dinarskih sredstvih bodisi v tujih valutah — je pri investicijski banki še zelo malo. Kolikor pa je bilo doslej predloženih rekonstrukeijsk;h planov, so po večini vsi preveč obsežni in premalo ekonomsko utemeljeni. Podjetja bi morala zato mnogo realneje predvideti svoje potrebe po investicijski opremi in dati prednost predvsem tistim naložbam, U bodo v
Osnutki občinskih družbenih planov
KAJ NAMERAVAMO STORITI ZA IZBOLJŠANJE PRESKRBE
Trgovska mreža v kranjskem .okraju j g v primerjavi z mrežo v drugih slovenskih Okrajih razmerama razvita, vendar nikakor ne dovolj. Zato naj bi Po perspektivnem programu Trgovinske zbom'ce za okraj Kranj dali v prihodnjih petih letih za tehnično opremo in razširitev trgovskega omrežja nekaj več kot milijardo dinarjev. Trgovinska zbornica sedi, da je predvidevanje tolikšne investicijske vsote •dokaj stvarno, ker bomo že letos lahko dali za izpopolnitev gorenjske trgovine blizu 200 milijonov din; po nekaterih drugih mnenjih pa bo težko obrati tolikšno vsoto. Predvideno je, nad^Pje, da bi v 10 letih na novo uredi.'i 146.trgovin v okraju, odetega že letos 16.
Tako okraj kot tudi občine namenjajo letos za razvej • trgovine več sredstev kot prejšnja leta. Vprašanje Pa je, ali bo moč vsa ta sredstva uporabiti spričo tega, da načrti za nekatere objekte še niso sestavljeni, da nekatere lokacije še niso določene, da potujejo mnoge trgovine v privatnih lokalih in podobno.
Poudariti pa je treba, da je bilo doslej razen objektivnih težav tudi mnogo birokratskega odnosa do preskrbe.
evamo si povečevati proizvodnost dela v tovarnah, toda ti napori morajo b'it.i podprti hkrati tudi s tem, da delavce in uslužbence tudi primerno rskrhujemo, pri čemer ima trgovina y*ftno nalogo. Izpopolnjevanje preskrbe je naša skupna gospodarska in po-UUCna dcijžnost, ki pa še ni dovolj živa v zavesti nekaterih ljudskih odborov, ■organov delavskega upravljanja, zbornic in političnih organizacij. Treba je bolj zainteresirati vsa podjetja in
druge, da se pod vodstvom občinskih oblastvenih in političnih forumov združeno lotevajo ukrepov za izboljševanje preskrbe v občinah. Na to kaže opozoriti še zlasti zdaj, ko Občine pripravljajo predloge svojin letošnjih družbenih plinov.
V KRANJU:  PREDVSEM IZPOPOLNITEV ŽIVILSKE TRGOVINE
Smernice za uporabo letošnjega investicijskega sklada občine Kranj predvidevajo za trgovino (skupno s skladom za pospeševanje prometa 3 kmetijskimi pridelki) okrog 34 milijonov din, potrebe pa so dokaj večje. Predvidena sredstva ne zadoščajo, da bi se lotili ureditve kakega večjega objekta, denimo klavnice (za kar bi rabili .okrog 70 milijonov), pekarne (potrebnih je okrog 110 milijonov din) ali pa tržnice. Smernice določajo, naj bi razpoložljiva sredstva uporabili predvsem za modernizacijo in razširitev maloprodajnih, zlasti živilskih obratov, v izjemnih primerih pa budi za prevozna sredstva. Podjetje »Sadje« se poteguje za kredit, s katerim bi adaptiralo prostore. Pekarna bi potrebovala kredit vsaj za nakup avtomobila za prevoz kruha. Morda bi kazalo finansirati zasilno ureditev tržnice. Manjša trgovska podjetja želijo skupno okrog 10 milijonov kredita za male ureditve (naprave hladilnikov, prostorov). Predlogov je mnogo in ne bo moč vsem ustreči, ker ni dovolj sredstev. Trgovsko podjetje »Delikatesa« pa bo iz okrajnega sklada sodobno preuredilo lokale. Poraja se tudi misel, ali ne hi kazalo dovoliti prodajo sadja in zelenjave nekaterim privatnikom, kar se je v Ljubljani obneslo.
NA JESENICAH: LETOS PREDVSEM TRŽNICA
Na Jesenicah je preskrba še zlasti nezadovoljiva. Ljudski odbor se nagibi je k odločitvi, da bi se 'letos lotili gradnje tržnice (za trgovino, obrt in gostinstvo ima na razpolago okrog 25 milijonov občinskega investicijskega sklada). To bi bila letošnja prvenstvena naloga. Tržnica bi stala okrog 30 do i'5 milijonov din in bi jo dogradili v dveh letih, ta čas pa bi si pomagali s tržnimi paviljoni, v katerih naj 'bi zadruge in bližnja posestva prodajali svoje pridelke. Približno 6 milijonov din it Ionskih neuporabljenih sredstev nameravajo dati za preureditev pekarne, nujno pa bi potrebovali povsem nov moderen pekarski obrat. Hudo potrebujejo mlekarno in klavnico. Prevozno podjetje ima samo 3 izrabljene kamione, zato hoče nabaviti letos vsaj še enega, ker sicer ne more dovažati kmetijskih presežkov od, drugod na Jesenice: Hkrati s tržnico se pojavlja problem skladišč; ker jih ni, se jeseniška trgovina ne more založiti z ozimnico v času, ko so ceno najugodnejše. Trgovsko podjetje »Zarja« pa se loteva gradnje poslovnega in stanovanjskega poslopja.
V RADOVLJIŠKI OBČINI: PREDLOG ZA   TRGOVSKO - STANOVANJSKO POSLOPJE
V radovljiški občini razpravljajo o tem, aili naj letos razpoložljiva sredstva za razvoj trgovine razdelijo na več interesentov ali pa naj jih investirajo na enem koncu. Obstoja predlog za gradnjo kombiniranega trgovsko - stanovanjskega poslopja v Le-
scah, v katerem bi bila spodaj skladišča in lokali, zgoraj pa stanovanja, kar bi stalo okrog 20 milijonov din. Urediti je treba klavnico, trgovine pa opremiti s hladilnimi napravami. Posebno vprašanje je trgovska mreža v Kropi ,in Kamni gorici. Razen tega je v radovljiški občini nujno potrebna posebna trgovina s turističnimi spominki.
V TRŽIČU   BODO  LETOS DOGRADILI PEKARNO
V Tržiču je najhujša težava v oskrbi zaradi pekarne, ki pa jo bodo letos predvidoma dogradili.. Gradijo tudi trgovski stanovanjski blok v novem naselju »Na faibriki«, v katerem 'bo pet lokalov. Trgovski podjetji »Preskrba« in »Prehrana« potrebujeta prevozna sredstva Klavnica nima hladilnih naprav, ki IbL stale 12 do 14 milijonov din, medtem ko so tržiške mesnice razmeroma še kar urejene. Misliti je treba tudi na tržnico, ki se zdaj stiska kar na dvorišču občinskega upravnega poslopja, vendar za zdaj zanjo še ni sredstev.
O vseh teh problemih bodo razpravljali tudi zbori volivcev, na katerih naj volivci povedo svoja mnenja o tem, kako naj občine uporabijo letošnja razpoložljiva investiciji ka sredstva za trgovino, da bi se učinek teh investicij poznal čimprej in tam, kjer je najbolj nujno. Nekatere probleme pa bi občine dokaj hitrejše uredile, če bi tudi organi delavskega upravljanja bolj doumeli, da gre pri tem za urejanje stvari, ki lahko izdatno vplivajo na proizvodnost dela in bi zato v ta namen prispevali tudi nekaj svojih sredstev. » . Z.
najbližji prihodnosti dale čim večjo materialno korist.
Glede lastne udeležbe pri najemanju investicijskega posojila določa odlok polog v višini 50% amortizacijskega sklada in 50% sklada za samostojno razpolaganje. Prav tako mora Okrajni ljudski odbor dati pristanek, da podjetje da kot polog 50 % sredstev, ki gredo v okrajni investicijski sklad. Ta sredstva odstopi okrajni ljudski odbor podjetju kot posojalo, ne pa kot dotacijo. Poleg v višini 50 % lastnih skladov je najmanjši znesek, ki ga podjetje pri najemanju investicijskega posojiila mora zagotoviti. Lahko pa pod j o! -je izkoristi za polog celotna svoja, sredstva. Vsekakor je zaželeno, da jih položi čim več, kajti pri dodeljevanju Investicijskih kreditov bodo imela prednost tista podjetja, ki bedo ponudila najvišjo lastno udeležbo.
Da bi se podjetjem omogočila čim hitrejša obnova, se pripravlja tudi odlok o sprostitvi vse amortizacije. Manjšim podjetjem se bodo sproščena sredstva dala v celoti, večja podjetja pa bodo dobila za blokirani dol amortizacije obrestne obveznice.
Za pospešeno obnovo in modernizacijo industrije je na razpolago tudi precejšnja vsota tujih deviznih sredstev. Trenutno je v jugoslovanskem merilu na razpolago deviznih sredstev v VLŠinii približno 114 milijonov dolarjev. Vsako podjetje, ki Jjsfc-merava uvažati strojno opremo, bi se moralo za nabavo tujčh plačilnih sredstev čim prej obmiiti na investicijsko banko v Lj ubij ani.
Iz navedene vsote deviznih sredstev se bo. pospeševali celo uvoz opreme, ki jo izdelujemo že doma, predvsem talke, ki jo pri nas doma izdelujejo podjetja, ki imajo na tržišču popoln monopol. S tem v zvezi se bo nedvomno močno zaostrilo vprašanje cen in pa kvaliteta opreme. To pa bo s svoje strani spet vplivalo na pocenitev končnih izdelkov.
Po ugotovitvah posvetovanja direktorjev podjetij in predstavnikov samiouipravtni'ih organov o problemih financiranja rekonstrukcij po jugoslovanski investicijski banki — to .posvetovanje je bilo v petek na OLO — so investicijski programi podjetij na zelo nizki strokovni ravni. Zato hi bilo treba najti za njihovo izdelavo res sposobne ljudi. Težave so tudi v tem, da Okrajne komisije vočkrat potrjujejo invesVcijske programe na slepo in ima zato podjetje potom nevšečnosti pri najemanju posojila.
Da bi obnovo industrije opravljcf-i ciimbcilj smotrno, bo banka v najkrajšem času napra-viila anketo o perspektivni obnovi v vseh podjetjih. Prav bi billo zategadelj, da bi podjetja res dobro — predvsem pa čimprej — pripravila načrte za lastno obnovo in modernizacijo, seveda v skladu z našimi mož-nosimii in potrebami.
Poljsko gospodarsko dclgacijo, ki se je med obiskom pri nas zanimala zlasti za lahko industrijo, obrt in komunalna vprašanja, je sprejel tudi predsednik ObLO Kranj Vinko Hafner
Prva letošnja mladinska delovna brigada iz kranjskega okraja je odšla na otok Stenjak, ki ga bo preurejevala v letovišče za gorenjske otroke
naš rasgovor
»NAŠ PIONIRSKI ODRED SE UVELJAVLJA«
Tovarišica Zdenka Renkova je od letošnjega februarja predsednica Pionirskega starešinskega sveta na Primskovem.. O deiu sveta in pionirjev v tem času nam je marsikaj z zadovoljstvom povedala. Naj navedemo le nekaj njenih ugotovitev.
Pionirski odred »Staneta Kovačiča« se je že dne 1. marca pridružil ostalim odredom pri tekmovanju za Dan mladosti. Patronat nad njim je prevzela tovarna IBI, kjer so dobili tudi ostanke blaga, da je krožek za dekliška ročna dela lahko pričel delati. Dramatski krožek, ki je bil ustanovljen v začetku šolskega leta, se je med tekmovanjem še izpopolni:!. Za igro »Vedež« so imeli pionirji že bralne vaje, uprizoriti pa jo nameravajo v začetku maja. Tudi obadva pevska zbora pridno vadita, da bosta še ta mesec lahko nastopila. Tamburaški orkester pa se pripravlja na sodelovanje pri akademijah.
Pionirji sodelujejo nadalje Še v literarnem, šahovskem, streUskem, sadjarskem, gasilskem, prometnem in gozdarskem krožku. Mladi sadjarji in vrtnarji so pred kratkim že uredili cvetlični vrt pred šolo ter posadili drevesa.
»Koliko pionirjev je vključenih v krožke?«
»V številne krožke so zajeti vsi učenci osnoivne šole Primskovo, ki jih je 186. Manjka naim le prostorov. Pionirji se zbirajo v šoli, v zadružnem domu, v gasilskem domu, medtem ko ob'skujojo krožek za deška ročna dela colo v privatnem stanovanju.«
»Kako se uveljavlja celotni odred?«
»Stab odreda je imel že vrsto skupnih sestankov. Pionirji so ustanovili tudi posebno blagaj.no za prostovoljne prispevke. Sklenili so, da bodo tek-movaili v učenju in da bodo boljši učenci pomagali slabšim. Predvideli so izlete za dan Zelenega Jurija, izbrali igro in prevzeli skrb za partizanske grobove. Za 8. marec je odred sam pripravil proslavo Praznika žena.«
»Kako spremljajo to aktivnost otrok njihovi starši?«
»Oboji, pionirji in starši so zadovoljni, ker je to v korist njim samim. Staršem pa se razen tega mi treba bati, da bo njihove otroke pokvarila ulica,« je končaila pripovedovanje prizadevna tovarišica Renkova. * -ey
I
I I
1
1
X Predsednik Združ. držav Amerike Eiscn-hower je pred kratkim na sestanku z jnovinarji izrazil upanje, da bodo neposredna pogajanja z Egiptom o Suezu privedla do zadovoljive ureditve tega vprašanja. Amerika za sedaj ne namerava predložiti tega vprašanja Varnostnemu svetu.
X Iz Kaira pa se je izvedelo, da so se v sredo nadaljevali egiptsko-ameriškt razgovori. Zunanji minister Favzi se je sestal z ameriškim veleposlanikom Hareom. Poučeni krogi sodijo, da je Hare izročil Favziju ameriški odgovor na stališče Egipta o upravi prekopa.
Ne izključujejo možnosti, da so Združene države Amerike stavile nove predloge in da bi generalni sekretar Organizacije združenih narodov Hammarskjold znova utegnil priti v Egipt.
X Iz Pariza poročajo, da sta se v okviru obiska britanske kraljice v Parizu sestala zunanja ministra Francije in Velike Britanije — Pineau in Lloyd in ponovno proučila položaj v zvezii s plovbo po Sueškem prekopu. Ministra sta govorila tudi o skupnem evropskem tržišču in Evroatomu. X Kot poročajo iz Aten je ciprski nadškof Makarios, ki se sedaj mudi na Magadaskarju izjavil, da želi imeti razgovore z" britanskimi predstavniki le na Cipru. Kar se tiče turške manjšine, je Makarios ponovil svoje stališče, da bodo Turki na Cipru deležni vseh manjšinskih pravic in da ne more privoliti v to, da bi pri pogajanjih sodelovali kot enakopraven partner. V primeru, da pogajanja z britanskimi predstavniki ne bodo uspešna, meni Makarios, da bi bilo treba ciprski problem znova predložiti Organizaciji združenih narodov.
X Agencija TASS poroča, da je sovjetsko veleposlaništvo izročilo ameriškemu ministrstvu noto, v kateri protestira proti diskriminacijskim ukrepom zoper nekatere sovjetske ladje, ki plujejo skozi Panamski prekop. Nedavno tega so policijski stražniki podrobno pregledali nekatere sovjetske ladje. Sovjetska vlada protestira proti tem diskriminacijskim ukrepom, češ da pomenijo grobo kršitev načela popolne enakosti v plovbi po Panamskem prekopu kot mednarodni pomorski poti. X Predsednik britanske vlade Macmillan je v sredo sprejel posebnega odposlanca japonske vlade Macušito in mu ob tej priložnosti izročil odgovor svoje vlade na japonski protest glede napovedanih britanskih poskusnih jedrskih eksplozij na Božičnih otokih. Po sestanku ni bilo objavljeno nobeno sporočilo, zato menijo, da je britanska vlada v svojem odgovoru sporočila Japonski, da bodo na vsak način opravili te jedrske poskuse.
IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJŠEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA  50 DINARJEV
LJUDJE IN DOGODKI
RICHARDS POTUJE PO BLIŽNJEM VZHODU
Dolgo je trajalo, preden so v ameriškem kongresu dodobra pretresli vse vidike novega ameriškega načrta za Bližnji vzhod — tako imenovane Eisenhovver-jeve doktrine in ji pritisnili pečat odobritve. Že med razpravo se je pojavila vrsta očitkov, ugovorov in pripomb na rovaš vojaške in gospodarske pomoči Bližnjemu vzhodu v okviru doktrine. Nekateri kritiki, kot demokratski kandidat za podpredsednika ZDA Kefauver, so bili zelo določni v svojem nasprotovanju Eisenhowerjevemu načrtu in so odkrito zatrjevali, da se za doktrino skrivajo le koristi ameriških petrolejskih družb. Toda medtem, ko se je vsa razprava v kongresu sukala v glavnem le okrog upravičenosti in koristnosti Eisenhovverjeve doktrine, pa je glavni odgovor prišel le iz dežel, ki jim je doktrina namenjena — z Bližnjega vzhoda.
Novi ameriški načrt je naletel na hladen in nezaupljiv sprejem pri večini držav z bližnjevzhod-nega področja, razen pri tistih, ki so že poprej vezale svojo usodo na barko zahodne politike. Prvi odmev pa je bil tudi prva preizkušnja Eisenhovverjeve doktrine, še preden se je ta začela uveljavljati v praksi.
V VVashingtonu so takoj spoznali, da bo treba novo politiko zelo počasi in potrpežljivo vcepljati narodom Bližnjega vzhoda. Zato so kot predhodnico in izvidnico načrta samega poslali na Bližnji vzhod veleposlanika Jamesa Richardsa, posebnega Eisenhovverjevega svetovalca za Bližnji vzhod. Richards je bil pred tem dolgo vrsto let predsednik zunanjepolitičnega odbora Predstavniškega doma ZDA in si je na tem položaju pridobil pomembne izkušnje, ki ga še posebej usposabljajo za tako zaupno in odgovorno nalogo.
Neposredni stiki podpredsednika Nixona z nekaterimi prizadetimi državniki ob njegovi politični ekspediciji po Afriki, kakor tudi razgovori s kraljem Saudove Arabije v ameriški prestolnici, so pokazali, da se da med štirimi očmi laže pogovoriti in tudi prepričati previdne arabske in muslimanske politike. Jamesu Richardsu so torej zaupali nalogo, da osebno raztol-mači in napravi reklamo za novi ameriški politični proizvod — Eisenhovverjevo doktrino. Richards je doslej že opravil glavni del svoje propagande in iz-vidniške turneje po Bližnjem vzhodu. Obiskal je Libanon, Libijo,   Turčijo,   Iran, Pakistan,
Afganistan in Irak, zdaj pa se mudi še v Saudovi Arabiji.
Ker je bistvo Eisenhovverjeve doktrine že znano, nam je ludi jasno, o čem je govoril posebni Eisenhovverjev odposlanec. Kar pa je pri tem zanimivo, je to KAKO je to povedal. V Peša-varu je Richards med drugim izjavil: »Neka dežela se lahko izreče za komunistični režim — temu ne nasprotuje niti ZDA niti Eisenhovverjeva doktrina. Na ljudstvu je, da izbere.« Vsekakor zelo zanimiva in nenavadna izjava iz ust ameriškega diplomata! Richards je tudi nenehno ponavljal, da bo obiskal samo tiste dežele, ki bi to želele. Skratka: zelo »nevsiljivo«! Po obisku v Pakistanu pa je v skupnem poročilu rečeno med drugim tudi to: »ZDA ne želijo vzpostaviti vplivnostnega območja na Bližnjem vzhodu, ne želijo izpolniti »praznine« na tem področju ali zgraditi novih vojaških oporišč.«
To je vsekakor nov jezik, ki se bistveno razlikuje od vseh napovedi ob rojstvu Eisenhovverjeve doktrine. Nikomur ni namreč skrivnost, da je prav zapolnitev »praznine«, ki je nastala po umiku anglo-franco-skega vpliva z Bližnjega vzhoda, bila  osnovna  misel, ki je
porodila doktrino. S tem je tudi povezana ideja o vplivnostnem območju, saj Eisenhovverjeva doktrina izrecno govori o nevarnosti pred »komunizmom«, pred katerim hoče doktrina obvarovati dežele Bližnjega vzhoda. Cemu torej nova taktika?
Razvoj današnjega Bližnjega vzhoda je pač pokazal, da z vsiljevanjem tujega vpliva ali nezaželene zaščite ni mogoče pridobiti svobodoljubnih arabskih narodov. Težnja po samostojni in neodvisni politiki je danes v večini dežel Bližnjega vzhoda že močnejša od vabljivega šelestenja dolarskih bankovcev. Ameriška diplomacija mora zalo iskati nova gesla, da bi prebila hladni oklep arabske nezaupljivosti. Seveda pa taka gesla še ne pomenijo tudi načelne spremembe v ameriški politiki, ampak so le taktična poteza, prilagojena novemu utripu na Bližnjem vzhodu. Richardsove izjave so torej še vedno prej prebrisana reklama spretnega trgovskega potnika kot pa znanilec resnično nove ameriške politike na Bližnjem vzhodu. Drugače tudi ne more biti, saj bi v tem primeru niti Eisenhovverjeva doktrina niti Richardsova misija ne bila več potrebna.
MARTIN TOMAŽ IC
kratko, vendar zanimivo
PRVA MLADINSKA DELOVNA BRIGADA JE ODŠLA NA DELO
V ponedeljek je odšla iz Kranja prva mladinska dellovna brigada vaške mladine. Brigadirji bodo urejevali oitok Stenjak, tako da bodo otrooi lahko že letošnje počitnice čim udobneje preživeli v tem kraju. Ostale brigade delavske in šolske mladine 'bodo odšle junija ali julija.
600. 000 DIN ZA PROSLAVO 1. MAJA NA JESENICAH
Delavski svet Železarne je na zadnjem zasedanju sklenil, da bo prispeval 600.000 dinarjev za osrednjo proslavo in praznovanje 1. maja na Jesenicah. Priredili bodo množični izlet na Poljiane nad Jesenicami. Tam bodo razne kulturne in športne prireditve in ljudsko rajanje.
SPET INTERNA PRODUKCIJA GLASBENE   SOLE JESENICE
Kakor še nobeno šolsko leto, organizira Glasbena'šola na Jesenicah v letošnjem šolskem letu mesečne interne produkcij e. Zadnja je bila v torek. Nastopilo je 2? gojencev klavirja, violine, Violončela, klarineta, flavte in solo petja ter pionirji pevskega zbora. Produkcija, četudi interna, je bila kvalitetna.
U.
ODKRILI SO SPOMINSKO PLOŠČO NA KOPRIVNIKU
V nedeljo je bila v počastitev dneva mladinskih delovnih brigad na Koprivniku manjša svečanost. Odkrili so sporni rusko ploščo, na kraju, kjer so lani
mladinske delovne brigade sodelovale pri gradnji cest«, ki veže Pokljuko z Bohinjem. Ploščo je odkril član predsedstva OK LMS Marjan Markoviič. Svečanosti se je udeležilo precej mladincev in mladink, brigadirjev in takih, ki bodo letos odšli na delovne akcije.
SKOČILA STA Z DRVEČEGA VLAKA
Pred dnevi je potovala z vlakom Ljubljana—Jesenice skupina šestih Beograjčanov, ki so imeli namen pobegniti čez mejo. Med vožnjo so opazili, da jih zasledujejo organi Ljudske milice, zato sta dva skočila ii drvečega vlaka. To sta bila brata Petrovič iz Beograda. Prvi je skočil z vlaka pred železniško postajo v Radovljici, drugi pa pred železniško postajo Lesce. Pri padcu sta dobila obadva težje telesne poškodbe. Prepeljali so jiu v bolnišnico na Jesenicah. J. S.
NESREČA V KAMNIŠKIH
PLANINAH V torek, 9. aprila je skupina gorskih reševalcev pod severno steno Ojstrice našla trupli ponesrečenih alpinistov Marka Dularja in Franca Zupana. V soboto popoldne sta se odpravila iz Kamniške Bistrice na Korošico, naslednje jutro pa sta nameravala nadaljevati pot preko Ojstrice in Planjave na Kamniško sedlo ter naprej v Bivak pod Skuto. Se isto popoldne stavsto-pila v severno steno Ojstrice, da
bi preplezala Herletovo smer. Zajel ju je silen vihar z gosto meglo. V nedeljo so ju pogrešili člani gorske reševalne službe Jugoslavije, ki imajo na Koro-šici tečaj, so popoldne pričeli iskati ponesrečenca. V torek sta se jim pridružili skupini reševalcev iz Celja "In Ljubljane, pa tudi Kamničani so prišli pomagat. Po vsej verjetnosti je Dularja in Zupana posnel plaz in tako sta močno poškodovana obležala pod'steno.
Poljska gospodarska delegacija na Gorenjskem
V ponedeljek zjutraj je prispela n* Reko delegacija poljskih gospodar' stvenikov, ki so si nato ogledali Postojnsko jamo, popoldan pa prišli n» razgovore v Kranj. Na Občinskem* ljudskem odboru v Kranju jih je sprejel predsednik Občinskega ljudskega odbora Vinko Hafner. V razgovorih so se zanimali za delavsko samoupravljanje, odnose med okrajem, občino in podjetji ter predvsem za vprašanj* lahke industrije in obrtništva.
V SPOMIN MLINARJEVEGA PETRA
Ti. aprila 1942 je bil v Dragi pri Begunjah po težkem mučenju ustreljen zaveden Slovenec, aktivist NOB od leta 1941 Peter Markovič, mlinar in brodar z Okroglega. Po petnajstih letih se ga vaščani z Okroglega, okoličani, posebno pa še aktivisti, hvaležno spominjamo. Preneka-tera temna noč nam je še vedno v spominu, ko je Peter požrtvovalno prevažal preko Save partizane in orožje. Na mučenje gestapovcev v begunjskih zaporih Peter ni odgovarjal z besedami. Vrnil je udarec za udarec in zato je moral tako kmalu umreti. Dragega Petra se pogosto spominjamo in pripovedujemo otrokom ter ostalim o njegovem junaštvu. Posebno še te dni, ko obiskujemo njegov grob v Dragi. Križnar.
Oče treh šoloobveznih otrok: i»Za osnovne šole nn nižje razrede gimnazij je pouk moralne vzgoje prav gotovo potreben. Tu mislim predvsem na lepo vedenje. Prepričan sem, da bi se dalo otroke marsikaj naučiti, če bi jrim učitelji praktično' pokazali (z vajami) kako se pozdravi, kako se je treba vetti v slaščičarni, v kinu, pri mizi itd. To> naj bi bila formalna stran pouka, medtem .ko bi vsebinsko lahko izpopolnili ure moralne vzgoje s plastičnim pripovedovanjem dogodkov iz NOB, da bi otroci resnično doživeli veličino .partizanskega boja, spoznali pomen tovarištva itd. Tudi oddaje »Še pomnite, tovariši, .ki so zdaj v radiu ob nedeljah, bi bilo dobro preložiti na delovnik in jih vključiti v pouk moralne vzgoje. Vzgojo pionirjev bi lahko prevzeli tudi starešinski sveti. Člani le^teh bi se v posameznih odredih lahko o marsičem pomenili z otroci, ki bi prav gotovo najbolj kritično ocenili vedenje svojih tovarišev.«
Prosvetni  delavec:  »Težko je  soditi o .potrebnosti, a še teže o nepotrebnosti učnega predmeta, družbeno - moralne vzgoje v šolah. Nekaj pa je jasno: učni predmet družbeno - morailne vzgoje ni
doslej povsem zadostil namenu, ki mu ga pripisujemo. Je že tako, da otroka seznanja predvsem s splošnimi osnovami etiilčnih načel dosiiiikrat zelo abstraktno in moralizujoče. Družbena morala, mišljenja, s stališča družbeno - politične aktualnosti, to je socialistična morala, pa pri vsean tem često-krat obvisi v zraku. Namen, vzgojiti otroka v člana družbe v socialističnem smislu, je prvoten in neiz-premeniljriiv, oblike pa, ki vodijo k temu, so stvar iskanja in prizadevnosti vseh vzgojiteljev. Končno besedo k temu bo vsekakor morala izreči reformirana šola.«
Članica šolskega odbora: »Ure morailne vzgoje marsikdaj niso izpolnjene s tisto vsebino, ob kateri bi se učenec res vzgajal v pravem socialističnem duhu. Zdi se mii, da si učitelji! in profesorji še vedno niso na jasnem, na kakšen način naj bi otrokom posredovali snov s tega področja. Prav iz omenjenih vzrokov jim služijo te ure večkrat za to, da nadomestijo ostaile predmete, za katere jim sicer zmanjka časa. Moralno vzgojo bi po mojem mišljenju vsak profesor moral vključiti v svoj učni predmet. Brez tega ne bo uspehov. J. O.
V KRANJSKI GORI BODO PRAZNOVALI KRAJEVNI PRAZNIK
Te dni je SZDL v Kranjski gori sklicala sestanek množičnih organizacij, na (katerem so sestavili program za praznovanje krajevnega prazniha, ki bo 18. maja. Letos se bodo omejili le na svečano akademijo in celovečerni pevski koncert pevskega zbora DPD Svoboda. Mladinska sekcija Svobode bo v tednu pred praznikom priredila kulturno zabavni večer, prav tako pa bodo v počastitev praznika na sporedu razne športne prireditve.
S.
USPELO RODITELJSKO ZBOROVANJE  V KAMNIKU
V Kamniku je bilo v nedeljo roditeljsko zborovanje, ki ga je sklical šolski odbor kamniške gimnazije. V veliki dvor and kulturnega doma je bilo zbranih nad 600 staršev. Zdravnica dr. Mira Zeleznilkova je govorila o ugotovitvah letošnjih zdravniških pregledov vseh dijakov. Starši so z velikim zanimanjem spremljali izčrpno poročilo o zdravstvenem stanju mladine. Ravnatelj   Avguštin  Lah je nato
govoril o disciplinskih prestopkih dijakov ter o nekaterih tekočih zadevah, predsednik šolskega odbora Peter Klavčič pa o delu odbora'.
Z.
DOBER NAPREDEK
Uspeh, ki so ga ugotovili na tretr Ji redovailni konferenci nižje gimnazije v Kranjski gori, je pokazal, da so dijaki v marsičem napredovali. Izdelalo je namreč 53 % dijakov, medtem ko jih ima 16 °/i po eno nezadostno oceno. Kaže, da bo uspeh ob koncu šolskega leta razmeroma dober, zlasti še, če bodo slabšim učencem pri delu premagali vzgojitelji. g.
V PREDOSLJAH BODO USTANOVILI * ŽENSKO DRUŠTVO
Žene iz Predoselj bodo v kratkem ustanovile svoje društvo.. Ze večkrat so izrazile željo, da bi se zbrale in od časa do časa pomenile o problemih, ki jih tarejo, saj bi jih s skupnimi močmi najllaže reševale. Cr.
SLABA UDELEŽBA NA OBČNEM ZBORU RK
V sredo zvečer je imela krajevna organizacija Rdečega križa v Predosljah redni letni občni zbor, na katerem je bila udeležba zelo slaba. Delo organizacije je bilo v preteklem letu plodno. Pred dnevi je bil zaključni 3-mesečni zdravstveni tečaj, ki so ga obiskovala mlada, dekleta. Organizacija je sodelovala pri vseh akcijah Rdečega križa in pomagala pri urejanju kanalizacije na vasi. Število krvodajalcev so. sklenili v tekočem letu še povečati. Čr.
OBČNI ZBOR RK V KRANJSKI GORI
V torek, 2. aprila je bili v prostorih osnovne šole v Kranj siki gori občni zbor RK, ki se ga je od 464 članov udeležilo le 56. Po uvodnem predavanju dr. Vidalija o nastanku in pomenu organ izaći je
so odborniki poročali o delu krajevne organizacije v preteklem letu.' Zlasti je navzoče zanimalo poročilo o ekilu šolske mlečne kuhinje. Sprejeti so bili nekateri koristni sklepi in izvoljen nov odbor.
S.
»MEGLENI PRAH«
ZARADI JESENIŠKEGA PRAHU IN DIMA
O zaditmljenem ozračju na Jesenicah, katero povzročajo dimniki jeseniške Železarne, je bilo zadnje čase precej govora. Nekateri trdijo, da so bila nekatera poročila v tisku objektivna, druga zopet neobjektivna. Kje je resnica, bo bržkone težko ugotoviti. Verjetno pa bo nekje na sredi.
Dejstvo je namreč, da je ozračje na Jesenicah v taki meri zasičeno z dimom in prahom, ki ga czpuhtevajo Številni dimraiki železarne, da je doseglo strupeno stopnjo in torej škoduje vsem živim bitjem: ljudem in rastlinam Tega prav gotovo ne smemo zanikati.
•Prah okoli jeseniškega dima in prahu pa so dvignili v zadnjem času tudi odnosi med Železarno in Občinskim ljudskim odborom na Jesenicah, katere lahko ocenjujemo za vse prej kot .pozitivne in za rešitev tega perečega problema koristne.
Kaj je pravzaprav dvignilo prah?
Ze 15. februarja 1956 je občinski ljudski odbor na Jesenicah imenoval posebno komisijo za proučitev škodljivosti tovarniških plinov Železarne. V (komisijo so bili imenovani zastopniki Občinskega ljudskega odbora ter Železarne, strokovnjalki s področja kmetijstva, gozdarstva, gradbeništva in zdravstva.
Komisija je ugotovila, da se 'iz dimnikov Širijo v ozračje predvsem plinaste in trdne odpadne snovi. Te nastajajo pri izgorevanju Premoga in drugih goriv. Ugotovljeno' je namreč, da že najmanjše količine S02 v zraku škoduje rastlinam in seveda tudi ljudem. Tovarniški prah je že sam na sebi škodljiv in vpliva na zdravje ljudi. Indirektno je ta Prah škodljiv predvsem zaradi tega, ker povzroča meglo in zavira ultravioletnim žarkom delovanje, direktno pa vpliva na človeški organizem mehanično, kemično in biološko. Posledice so okvare, poškodbe in vnetja sluznic in kože, zlasti obolenja dihalnih ter tudi prebavnih organov.
Na Jesenicah je ozračje že doseglo strupeno stopnjo.
To so strokovne ugotovitve komisije, podkrepljene z vrsto podatkov in številk.
Te številke dn podatki so bili nato tudi Posredovani javnosti, ki je bila na ta način seznanjena s tem problemom.
V glasilu Železarne Jesenice »Zelezar« št. 2/57 pa je objavil ing. Milan Marolt nekak odgovor na vse dosedanje pisanje časnikov o tem problemu. Zlasti velja ta njegov odgovor članku, ki je bil objavljen v »Ljudski Pravici« dne 4. februarja 1957 pod naslovom *Za čisto ozračje«.
V svojem članku »Dim, prah in boj za fcisto ozračje na Jesenicah« predvsem spodbija trditve pisca članka v »Ljudski pravici« glede množine strupenega prahu in dima, ki Je v jeseniškem ozračju. Nadalje navaja, da *o številke .popolnoma neutemeljene m na *&ak način previsoke (čeprav so celotno analno napravili strokovnjaki Centralnega higienskega zavoda iz Ljubljane! — op. ured.)
ter da bi stroški za čistilne naprave, ki bi jih morala Železarna v ta namen nabaviti iz inozemstva, znašali pol milijona nem. mark.
V nadaljevanju svojega članka navaja ing. M. M. še tole: »Pa še nekaj. Prah bo izginil — plini pa bodo kljub čistilnim napravam ostali. Mogoče nekatera češnja ali zelenjava ne bo prenesla vpliva teh škodljivih plinov. Mogoče bodo morali/ posekati še katero smreko. Zavedati pa se moramo, da daje Železarna delo in kruh desettisočim ljudi na Jesenicah in bližnji okolici, skupnosti pa letno milijarde dohodka. Da, tu menda ne bo težka odločitev. Namesto, da nekateri tarnajo, naj raje pogledajo, katero rastlinstvo je odporneje, kako bedo čimprej preselili šolo iz najožjega območja podjetja, kako bodo nudili delovnemu človeku in njegovi družini, da se izogne neposredni okolici tovarne izven delovnega časa... Saj železarna nri podjetje, ki dela za interes posameznikov. Nihče iz vodstva .podjetja nima namena kogarkoli varati z napačnimi podatki ali jih morda prikrivati. Ali je mogoče, da se ločijo na Jesenicah interesi Železarne in MLO? Nihče ne bo kritiziral in negodoval, če bo vsak problem, ki nastaja, pravilno obrazložen in dokumentiran. Toda treba se je posluževati resničnih podatkov in prave poti ter pravilno preceniti položaj in dane možnosti za reševanje problemov, ki so skupna skrb.«
Za kaj torej gre?
Nanizali smo torej navedbe ».obeh plati« (o katerih prav sedaj na Jesenicah mnogo govorijo) okoli problema jeseniškega strupenega ozračja.
Ne bi se spuščali v razpravo o tem, ali je v ozračju pet ali morda deset ton strupenega plina več ali manj. Poudarili bi le nekatere nepravilnosti, ki nastajajo ob tem problemu v odnosih med Železarno in Občinskim ljudskim odborom.
Če prideš na občino, ti bodo dejali: »Ob-
činski ljudski odbor se čuti odgovornega za zdravje svojih občanov, ki pa so pretežni del zaposleni tudi v Železarni. Zatorej so naši ukrepi povsem upravičeni in nočemo, da bi nam kdorkoli pozneje očiital, da se za zdravje občanov nismo zavzeli. Čudi nas, da v Železarni ne kažejo toliko razumevanja za zgraditev čist'Hnih naprav, kot bi bilo glede na stanje potrebno.«
V Železarni pa ti povedo takole: »Občinski ljudski odbor naj kar sprejema sklepe m roke, do kdaj morajo biti čistilne naprave urejene. Toda sredstev ni, vsaj v taki meri ne, da bi lahko nemudoma popravili stanje. Zadeva se bo že uredila.«
V teh dveh stališčih se pravzaprarv zrcali nepravilen odno6 Železarna : občima.
To je dokaj čudna stvar. Brez dvoma namreč ne bi smelo biti razprtij med Železarno in Občinskim ljudskim odborom, saj je samo v 45-člauskem Občinskem ljudskem odboru 23 odbornćkov-pro izvajal cev iz Železarne. Torej imajo le-ti v Občinskem ljudskem odboru večino.. Prevladujoč odstotek delavcev in uslužbencev sodeluje tudi v družbenih organih občine, mimo tega pa so štirje člani kolektiva Železarne, ki niso člani Občinskega odbora, predsedniki različnih svetov. ...
Vsekakor ne kaže napihovati in elektrizt-rati vzdušja v odnosih med železarno in ob--čino, kar se sedaj nedvomno dogaja. Pot za rešiiltev tega problema, ki je brez dvoma pereč (v to nihče ne dvomi — prav tako ne ljudje >na občini, kot tudi v železarni), je prav gotovo le v Složnem delu in medsebojnem razumevanju, kajti ni nobenega dvoma., da tega problema, ki terja precejšnja gmotna sredstva, ne 'bo mogla rešiti niti sama občina niti sama Železarna.
Stvar je torej v skupnih naporih, v delu z roko v roki ter brez kakršnihkoli očitanj na rovaš enega ali drugega...
I. Ansee
KRANJ ČEDALJE BOLJ POTREBUJE UREJENO TRŽNICO, ZA KATERO PA ZDAJ SE NI NITI TOČNIH NAČRTOV NITI DOKONČNE LOKACIJE
r bodoče: SKUPKA PRIZADEVANJA
KJER KMETIJSKE ZADRUGE NE NUDIJO AKTIVOM MLADIH ZADRUŽNIKOV ZADOSTNE POMOČI, LE-TI ŠE ŽIVOTARIJO
Aktivi mladih zadružnikov, ki jih je do sedaj na Gorenjskem 4L   so bolj ali manj z delom upravičili svojo ustanovitev. Le-Pe uspehe so dosegli predvsem tam, kjer so dobili zadostno pomoč .od kmetijskih zadrug. Ce-stokrat pa  so   aktivi reševali svoje naloge brez trdnejše povezave s kmetijskimi zadrugami. Zadruge se ponekod sploh niso zanimale za njihovo delo, Wbo se trudile, da bi vključile m zainteresirale mlade ljudi, da ki skupno reševali gospodarske Probleme na vasi. Tako je včasih prišlo do tega, da je marsikatero delo aktivov mladih zadružnikov propadlo, ker mladi c*ani sami niso dovolj dozoreli, ^a  bi   popolnoma samostojno, Drez pomoči zadruge,- z uspehoan zaključili  delo.   Kmetijske za-rtru@e. ponekod    niso hotele ^ključevati v svoje upravne od-"°re mladih ljudi on jih niso Zainteresirale, da bi si s skup-Ptond močmi prizadevali povečati kmetijsko proizvodnjo. Vendar 6e. Je pokazalo, da očitanja, da 'mladina sploh ni zmožna sode-ovati pri upravljanju v kmetij-;pv'u in (ja se ,ne mU,me n,a de-*° kmetijskih zadrug, niso bila edno opravičena.   Na anketo, ki so j,0 razpisali na 5-dnevnem Scminarju predsednikov osnovah organizacij  LMS in predalnikov   aktivov   mladih zadružnikov   v   Poljčah,   so na vir>rašanja _ kaj misliš o delu jV'oje zadruge — nekateri tako-»« odgovorili:
— Bil sem član sadjarskega ^eka, iz katerega me je predsednik  kmetijske   zadruge iz-
ključili. Zakaj, ne vem. Mislim, da ni naredil pravilno. Nepravilno se mi tudi zdi, da mladine ne vključujejo v odseke kmetijskih zadrug.
— V zadrugi se premaloi zanimajo za nas, mlade zadružnike. Kadar skličemo sestanek, se včasih zgodi, da najdemo prostore zaklenjene in moramo oditi domov.
— V zadnjem času je naša zadruga znatno napredovala kljub velikim nasprotovanjem nekaterih odbornikov, ki jim nov način obdelave zemlje ne gre v račun. Ko smo vključili v UO več mladih ljudi, je delo lažje in sistematičnejže, seveda še vedno ni najboljše.
— Predloge mladih so člani odbora največkrat odbili, vendar sem prepričan, da bomo te težave premostili in našli skupno pot do cilja Itd.
Precej je bilo tudi takih članov, ki so odgovorili, da jim zadruga nudi vso pomoč. Pri nekaterih pa se je pokazalo,"da se sploh niso trudili, da bi~ z delom dokazali, da so pripravljeni zasledovati in pomagati pri razvoju .kmetijstva na vasi in so zato odgovorili, da sploh ne vedo. kako dela zadruga v njihovi vasi. Tako nezanimanje meče slabo luč nanje, hkrati pa tudi na aktive mladih zadružnikov in kmetijsko zadrugo, ki ji ni uspelo zainteresirati jih za delo.
Namen aktivov mladi'h zadružnikov je predvsem, da se v njih vzgajajo mladi ljudje, ki bodo znali   smotrno   gospodariti, ki
bodo s svojim znanjem zboljšali hektarske donose in se trudili za povečanje kmetijske proizvodnje z uporabljanjem sodobnejših načinov obdelave zemlje, ki si bodo prizadevali za napredek zadružnega gospodarjenja na vasi. Olani AMZ so bolj ali manj razumeli naloge, ki so pred njimi. Da bi se seznanili z naprednim gospodarjenjem, so naredili lani 150 poskusov analize sestava zemlje, 100 gnojilnih poskusov in poskusov zatiranja plevela, imeli so tudi praktične vaje, kjer so se seznanjali z vrstami trav, boleznimi krompirja, selekcij siko službo, obrezovanjem sadnega drevja. urejevanjem hlevov, gnojišč itd.
Ponekod pa so z namenom, da bi izpopolnili splošno in strokovno znanje mladih članov, organizirali razna predavanja, tečaje in seminarje za člane aktivov. Po nekaterih krajih Gorenjske pa so lani začeli ustanavljati kmetij sko-gospodarske šole. Sprva je bilo za šole večje zanimanje kot kasneje. Zato so se ponekod zaključile z nič kaj zadovoljivim uspehom. V nekaterih krajih so morali zaradi nezanimanja predavanja predčasno zaključiti, drugod pa je pokazala delavska mladina več zanimanja za te šole kot vaška. Vse to kaže, da bo treba v bodoče bolj paziti, kako bo sestavljen program, da bo le-ta prilagojen posebnostim posameznih krajev, hkrati pa bo treba tudi bolj paziti pri izbiri predavateljskega kadra.
Tudi seminarji! in tečaji, čeprav so na njih nekateri mnogo pridobili, niso popolnoma uspeli). Take seminarje bi morali obiskovati ljudje, od katerih lahko pričakujemo, da bodo svoje pridobljeno znanje posredovali tudi daugim (tt) koristili s tem celotni družbi. Pomanjkljivosti so bile tudi zaradi nizke osnovne izobrazbe nekaterih posameznikov, tako so se na seminarjih nekateri dolgočasili, ker so stvari že poznali! ali pa zato, ker zaradi nezadostne izobrazbe niso mogli slediti predavanjem. Na 5-dnevnem seminarju v Poljčah je bilo npr. od 57 udeležencev 11 takih, ki so dokončali samo 4 razrede osnovne šole oziroma 18 udeležencev z nepopolno osemletno šolo, 12 z vajensko šolo, 14 z dokončano nižjo gimnazijo in 2 osemletko, kljub temu, da so aktivi mladih zadružnikov oziroma kmetijske zadruge in mladinske organizatorje poslali na seminar verjetno svoje najboljše člane.
Vse dosedanje delo aktivov mladih zadružnikov je bilo bolj alii manj prehodna oblika dela aktivov, ki so jo nekateri aktivi že preživeli. V bodoče bodo morali svoje delo razširiti in delati, da se uresničijo skupni napori za razvoj gospodarstva na vasi. Skupaj s kmetijskimi zadrugami bodo morali skrbeti -za večjo proizvodnjo, za razširitev semenske službe, pravilno gnojenje, urejevanje vasi, hkrati pa naj bodo nositelji vsega družbenega in naprednega življenja na vasi.
Lj.
DELO ObLO TRŽIČ V LANSKEM LETU
NA SITU IN REŠETU
Na seji ObLO Tržič je pretekli petek predsednik občine Lovro Cerar obširno in izčrpno poročal o delu ljudskega odbora, svetov in njegovih organov ter o izpolnitvi družbenega plana ter proračuna za lansko leto.
Iz poročila posnemamo najbolj zanimive ugotovitve. Lani je ObLO izdal 26 odlokov, obravnaval 151 raznih predlogov, od teh 83 gospodarskega zna-iaja. Sveti so lani imeli v celoti 95 sej, na katerih je sodelovalo nad 1000 občanov. V občinskih uradih se je lani zglasilo skoraj 29000 državljanov. Tržiški ljudski odbor štipendira osem zdravnikov, zobozdravnikov, medicinskih sester, sanitarnih tehnikov in instrumentark. 20 dijakom je ljudski odbor lani dal 1,500.000 din štipendij. Društvom je občina dala več kot 2 milijona din podpor. Splošna, zobna, otroška ambulanta in posvetovalnice so lani opravile skoraj 56.000 pregledov, lekarna je izgotovila skoraj 72.000 receptov, reševalna postaja je prepeljala 1000 bolnikov in 4250-krat volila zdravnike na hišne obiske bolnikom.
Stanovanjska stiska je v Tržiču slej ko prej velika, saj je še vedno 475 nerešenih prošenj za dodelitev stanovanja, nekatere stare celo po več let. Hiše, vključene v stanovanjsko skupnost, z najemninami ne dajejo dovolj sredstev, da bi se lahko vzdrževale. Skrajno težko je tudi stanje nekaterih šol v občini, kjer so prostori vse prej kot primerni za pouk.
Četudi je bil družbeni plan lani sprejet šele sredi leta in so mnogi dohodki začeli dotekati šele v drugi polovici leta, je bil družbeni plan občine Tržič lani zadovoljivo izpolnjen. Realizacija po vrednosti je bila v gospodarskih organizacijah dosežena z več kot 102 % (8 milijard 700 milijonov din). Državni prometni davek je bil ostvarjen v višini nad 2 milijardi ali 107 %, plač so podjetja ostvarila v višini 101 %, dobička pa so državne gospodarske organizacije dosegle .malo manj kot 1 milijardo 200 milijonov dinarjev, torej 98 % planiranega zneska. Tržiška podjetja so lani dosegla količinsko proizvodnjo s 99.4 %. Mnogo so izvažali v evropske in prekomorske države, toda plana izvoza kljub temu niso dosegla. Podjetja so lani izdala za investicije iz svojih skladov 143 milijonov din. Tržiško prebivalstvo je imelo v minulem letu 815 milijonov dohodkov od plač, pokojnin in odkupov. Od dohodkov so Tržičani lani potrošili 64 % za hrano in gospodinjske potrebščine, 9 % so dali za obleko in obutev, 8 % za alkoholne pijače (!) in 4 % za tobak, 3 % so izdali za kurjavo, 1 °/o za kulturne potrebe, 1 s/o za prihranke, za stanovanja 2.7 Vo.
Občina je imela lani malo manj kot 60 milijonov dohodkov v občinski investicijski sklad, ki ga je razdelila kot kredite gospodarskim organizacijam. Stanovanjski sklad občine pa je imel lani 69 milijonov dohodkov in so iz njega dobili kredite: občinski ljudski odbor 76 %, gospodarske organizacije 9 %, zasebniki pa 15 %.
Ljudski odbor je v preteklem letu gradil trgovsko stanovanjsko hišo in dva stanovanjska če-tvorčka, adaptiral neizkoriščene prostore v stanovanja, opravil velika melioracijska dela na planinah, ki so v oskrbi ObLO, elektrificiral premestje Bistrico, zgradil vodovod za vasi Hudo in Brezje ter preložil cesto proti Slapu. J. V.
ENA SAMA VEČJA ALI VEČ MANJŠIH^
KLAVNIC NA GORENJSKEM?
Klavnice v industrijskih središčih na Gorenjskem (Jesenice, Radovljica, Kranj, Tržič) ne ustrezajo več glede na zmogljivost in sanitarne zahteve. Potrebne so torej nove klavnice.
Ob tem pa nekateri postavljajo vprašanje, ki ga je vredno proučiti: ali naj vsaka občina sama s težavo zbira sredstva, da bi za silo rešila ta problem ali pa bi bilo bolj smotrno ta sredstva združiti in zgraditi v kraju, kjer bi glede na prometne lin druge pogoje to najbolj ustrezalo vsem zainteresiranim občinam, veliko, moderno industrijsko klavnico, ki bi zalagala z mesom in mesnimi izdelki vso ali vsaj velik del Gorenjske. Predlog, naj bi združeno gradili eno samo klavrnco za Gorenjsko, ima znatne prednosti, a tudi nekaj semenih pflaiti. Zato bi ga bilo treba temeljito pretehtati, hkrati pa bi bilo pri tem seveda potrebno soglasje prizadetih občin.
Podobno kot za klavnice velja morda tudi za gradnjo večjih trgovskih središč in drugih objektov.
t    O VRTNARSTVU IN VRTIČKARJIH
V industrijskih središčih Gorenjske (Kranj, Jesenice, Tržič) je čutiti pomanjkljivo preskrbo prebivalstva z zelenjavo in drugimi podobnimi kmetijskimi pridelki. Vrtnarstvo tako rekoč, v pravem pomenu besede, niti ni razvito, čeprav ima vse pogoje za to.
Doscdaj je v kranjskem okraju le 15 ha zemlje, na kateri pridelujejo zelenjavo za široko potrošnjo. To zemljo obdeluje Mestna vrtnarija v Kranju (3 ha), v Žabnici (3 ha), na Bledu (1 ha), na Strmela (2 ha) ter pri nekaterih zasebnikih (4 ha).
Potrebo po intenzivnejšem pridelovanju zelenjave je uvidel tudi pododbor za vrtnarstvo pri Okrajni zadružni zvezi, ki je sprejel sklep, da se osnuje osrednja vrtnarija v Žabnici, ki je do ;le.i dosegla že lepe uspehe, a je še vedno premajhna. To vrtnarijo bi bilo treba postopoma izpopolniti. V bližnji prihodnosti naj bi obsegala 5 ha zemlje ter okoli 1000 vrtnarskih oken z rastlinjakom.
Začetek je torej tu. Prav bi bilo, da bi to pobudo tudi čimprej uresničili. > I. A.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04.
MALI OGLASI
Od privatnikov malih oglasov ne objavljamo pred vplačilom. — Cena malih oglasov je: Preklic 20 din, izgubljeno 10 din, ostalo 12 din od besede. Naročniki imajo 20% popusta.
TELEFONSKA ŠTEVILKA NAROČNIŠKO - OGLASNEGA ODDELKA JE: 190.
Prodam kravo, 8 mesecev brejo. — Cemivec Janez, Primsko-vo 180.
Prodam   motorno  kolo NSU
98 ecm. — Mravlja, Šk. Luka, Mestni trg 3.
Ugodno prodam furnirano spalnico — orehov floder in kuhinjsko pohištvo. Zamenjam tudi za les. Ponudbe oddati v ogl. od-defiek pod »spalnica in kuhinja«.
Prodam čevljarski ročni stroj za šivanje podplatov »Frobana«. Naslov v oglasnem oddelku.
Prodam nov enovprežni voz nasilnosti do 2000 kg. — Pod-brezje 63, Duplje, pri Boltu.
Prodam dobro ohranjeno moško kolo »Mifa«. Imam dokumente o lastništvu. — Stražišče 105, zraven doma »Partizan«.
Prodam čevljarski stroj za prešiiivanje. — Gradišar, Križe 12
Prodam ženski šivalni stroj z okroglim čolmičkom v dobrem stanju. Burgarič Milan, Zg. Bitnje 103.
Prodam vzidljiiv štedilnik (desni) z bakrenim kotlom. — Skr-janc Jože, Zg. Duplje 3.
Prodam vrtalni stroj 250 W s podttavkom, motor »Puch« 250 cem v razdrtem stanju ter razno kleparsko in inštalatersko orodje. —- Štular, Oboče 1, Podnart.
Prodam peso zia krmo ali zamenjam  za prašičke 20—40 kg
težke. Prodam še mizarski sko-belnik, štedilnik na žaganje in opremo za špecerijsko trgovino. Naslov v oglasnem oddelku.
Prodam stavbno parcelo na Kokrici in sprejmem sostanovalko. Naslov v oglasnom oddelku.
Kupim par voz gnoja in prodam seno. — Labore 40, Kranj.
če si gradite hišo Vam jo zasteklimo poceni in solidno. Lahko pa dobite šipe same pri-rezane točno po Vaših merah. — Rudolf Hlebš, steklarstvo Kranj.
Stanovanje in hrano nudim delavki, ki bi po delovnem času pomagala na kmetiji. — Vreeek Vinko, Visoko 66, Šenčur.
Iščem starejšo žensko (upokojenko) osamljeno, ki bi bila pripravljena sprejeti v oskrbo 6-letnega fantka do septembra. Prednost imajo z dežele. Plačam dobro. Naslov v oglasnem 'oddelku.
Sprejmemo dva trgovska pomočnika z daljšo prakso v trgovini z delikatesnim ali mešanim blagom. — Pogoji: kvalificiran, daljša praksa in vajen samostojnega dela. Ponudbe poslati na upravo Glasu Gorenjske Kranj, pod geslom »samostojen«.
Iščem gospodinjsko pomočnico. Nastop takoj. Plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku.
Dvosobno stanovanje z vrtom v Mariboru zamenjam za sličio v Kranju. Informacije dobite v oglasnem oddelku Glasu Gorenjske ali pri Novaku, Prešernova 4/11, Maribor.
Prodam rabljen les (hlode) in zlato žensko uro. Naslov v oglasnem oddelku.
Prodam dobro ohranjeno motorno kolo s prikolico. Naslov v oglasnem oddelku.
Prodam več 40 kg težkih prašičev. — Češnjiica 16 pri Pod-nartu.
Prodam kratek klavir v dobrem stanju za 15.000 dinarjev. — Notar, Huje 32/1.
Prodam takoj vseljivo enosta-novanjsko hišo na Jeseni cah. Naslov v oglasnem oddelku.
Sobo opremljeno ali prazno v Kranju išče diplomirani pravnik.
Ponudbe oddati pod »Koncepi-
ent«.
Prodam enostanovanjsko hišo tik pred Kranjem. Vseljiva takoj. Naslov v oglasnem oddelku.
Stanovanje dam tistemu, ki mi posodi nekaj denarja. Naslov v oglasnem oddelku.
Iščem enosobno stanovanje ali večjo sobo za eno leto v okolici Kranja. Plačam vnaprej. Dam tudi nagrado. Naslov v oglasnem oddelku.
Iščem sobo kakršnokoli v Kranju. Plačam 1500 din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku pod »šivilja«.
Prosim najditelja naj proti nagradi vrne na postajo LM Kranj aktovko z orodjem^ in evidenčnimi tablicami, pozabljeno na avtobusni postaji »Iskre«, Kranj.
OBJAVE
OBJAVA Avtopromet Kranj obvešča: Odhodi avtobusov iz Kranja v Ljubljano:
ob delavnikih: 6.40, 9.00, 10.00 in 18.30
ob nedeljah: 6.40, 11.10 in 18.30 Odhodi avtobusov iz Ljubljane v Kranj:
ob delavnikih: 7.40, 10.30, 11.20 in 19.?0
ob nedeljah: 10.30, 12.20 in 19.30 Iz Ljubljane direktna povezava
za Golnik: ob delavnikih: 11.20 in 19.30 ob nedeljah: 10.30, 12.20 in 19.30
Redna letna registracija motornih vozil v okraju Kranj
Lastnike motornih vozil obveščamo, da bomo pričeli z redno letno registracijo 15. aprila 1957. Tehnični pregledi bodo dnevni in nočni. Za katera vozila bodo tudi nočni pregledi, bo določila komisija pri dnevnem pregledu. Lastniki in upravitelji vozil se morajo brezpogojno držati razporeda pregledov. Lastniki, ki vozil za leto 1957 ne bodo registrirali, morajo vrniti evidenčne tablice ob istem času, ki je določen za tehnične preglede.
Tovorne avtomobile in priklopnike, ki še nimajo ugotovljene lastne teže, je treba pred registracijo stehtati in predložiti izkaz o teži.
Razpored pregledov motornih vozil (osebni, tovorni, avtobusi, specialna vozila, priklopniki, motorna kolesa, traktorji) je tale:
15. in 16. aprila: na Jesenicah za območje občine Jesenice;
17. in 18. aprila: v Radovljici za območje občine Bled in Bohinj;
19. in 20. aprila: v Tržiču za območje občine Tržič;
22. in 23. aprila: v Skofji Loki za območje občine Škofja Loka, Ziri, Železniki in Gorenja vas;
24., 25. in 26. apr.: v Kranju za območje občine Kranj
in Cerklje za osebne avtomobile; 27., 29. in 30. apr.: v Kranju za območje občine Kranj
in Cerklje za motorna kolesa; 3. in 4. maja: v Kranju za območje občine Kranj
in Cerklje za tovorne avtomobile; 6., 7. in 8. maja: v Kranju — za vsa motorna vozila
— zamudnike.
Lastniki ali pa vozniki naj za pregled očistijo in namažejo vozila, pregledajo evidenčne tablice, da niso poškodovane, če so, jih morajo popraviti in prebarvati. Vozila morajo biti opremljena po predpisu, vse naprave pa morajo brezhibno delovati.
Vozilom, ki bodo po redni letni registraciji v prometu brez potrditve letne registracije, bodo na kraju samem odvzete evidenčne tablice, proti voznikom pa uveden postopek.
Za registracijo je treba plačati takse:
a) za vlogo 30 din, za rešitev 150 din v državnih kolckih;
b) za tehnični pregled 800 din v državnih kolekih;
c) državno in občinsko takso za cestni sklad je treba plačati pri upravi za dohodke pristojne občine, po bivališču lastnika oziroma upravitelja vozila-.
Iz pisarne TNZ - OLO Kranj
KINO »STORŽIČ« KRANJ
12. in 13. aprila, angleški barvni film »ZVEZDA INDIJE«, ob 16., 18. in 20. uri.
14. aprila, ob 9.30. in 14. uri, amer. barvni film »UJETNIK DVORCA ZENDE«, ter ob 16.,
18. in 20. uri angl. barvni film »ZVEZDA INDIJE« — zadnjikrat.
KINO »TRIGLAV« PRIMSKOVO
13. aprila, amer. barvni film »ČLOVEK S PUŠKO« ob 20. uri.
14. aprila, amer. barvni film »UJETNIK DVORCA ZENDE«, ob 16., 18. in 20. uri.
KINO »SVOBODA« STRAŽISČE 14. aprila, franc. film »MARJANA MOJE MLADOSTI«, ob 16. in 18. uri.
KINO NAKLO 1?.. .aprila, aimer. barvni film »UJETNIK  DVORCA ZENDE«, ob 20. uri.
14. aprila, amer. barvni film »ČLOVEK S PUŠKO«, ob 16. in.
19. uri.
KINO »RADIO« JESENICE
12. aprila, italijanski film »DEKLE IZ SAN FREDIANA«, ob 18. in 20. uri.
13. in 14. aprila, jug. film »TRI ZGODBE«. V soboto ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob 16., 18. in 20. uri — dopoldan ob 10. uri matineja mladinskega filma.
qore
0 Mejdun, danes se mi b« pa še zanohtalo od slabe volje. Pravzaprav sam ne vem, čemu sem slabe volje. Morda sem pa žalosten? Pa boste rekli: »Lejte si ga no cigana bodičarskega, kako hinavsko zavija oči, zraven pa govori, češ da je žalosten. Smešno! Kako more sploh i meti v svoji kosmati duši še kaj prostora za podobna čustva.« t Pa je le tako kakor .pravim. Slabe volje in žalosten sem — pa amen! Zakaj, pravzaprav ne vem, vem pa to, da vas vse skupaj prav malo briga. Veste, malo prej mi je nekdo dejal: »Slišiš štrigali-ca, če žiiveti ne moreš, se pa ubij. Kar samomor naredi, pa bo. Ustreli se!«
Malce debelo sem požrl, zraven sem pa pomislil, da naposled to le ni tako slaba ideja. Hm, saj bi se že zdavnaj ustrelil, pa... Vse bi še bilo, samo tistega «e bojim, ko tako poči; razen tega imam pa sakramensko slabe živce in takšnega ropota sploh ne prenesem. Veste, še zadnjič, ko je nekdo napih^ nil škrnicel in ga ob dlani raztreščil, me je doletela ta čast, da sem tri dni prej preoblekel spodnje hlače.
Naj bo tako ali drugače, zdi se mi, da je mojemu slabemu razpoloženju krivo slabo aprilsko vreme. ® Ko sem zadnjič prišvedral na Jesenice, sem zagledal nekaj, kar me je strašansko razveselilo. Razveselilo toliko bolj, ker sem dobili dovolj tehten dokaz, da je začel "ObLO Jesenice prav po skopuško štedi ti. Na poslopju ljudskega odbora se košati lepa napisna tabla ObLO Jesenice, na vhodnih vratih pa utegneš naleteti na drugačen naslov. Vse kaže, da za temi vrati uradujejo še vedno poa aojmom in pritiskom starih tradicij", itam je namreč napisano: LOMO Jesenice, uradne ure za stranke itd. Vidite, prav pri takšnih malenkostih je treba štedlti. Kaj niso imeli že dovolj stroškov s prvo tablo in pra-
vilnim nazivom, čemu bi torej še z drugim napisom zapravljali denar. Ko sem kasneje o stvari razmišljal, se mi je pa zdelo, da^ nekoliko več doslednosti morda le ne bi škodovalo!
£ No, če sem že na Jesenicah,, vam bom pa še nekaj drugih grehov nabrenkal. Ob tej priložnosti sem ugotovili, da so prevozni stroški na Jesenicah astronomsko visoki. Ker vem, da mi ne boste verjeli, vam bom kaj postregel s klasičnim primerom. — V restavraciji železniške postaje na Jesenicah prodajajo pomaranče po 440 din za kilogram, medtem ko dobiš v prodajalnah pomaranče iste kvalitete po 220 din za kilogram. Kaj sledi iz tega? Samo prevoz pomaranč iz trgovine do železniške postaje podraži blago za celih 100 odstotkov. Hamlet bi dejal: »Nekaj gnilega je...« —■ Jaz pa se vprašam: »Kje?« £) Ob tej priliki sem se razveselil tudi dveh pijancev, ki sta kar sredi popoldneva dremala na pločniku pred železniškim poslopjem. Ta pojav pa — sodim — mimoidočih ni preveč vznemirjal. Menda so podobnih tihožitij že vajeni. Jaz sem se pa le spotaknil ob te navade, ki za oko dostojnega človeka niso preveč privlačne. — Morda bi postavili v ospredje vprašanje kulturne postrežbe? Ne bilo bi napak, če bi restavracija tukajšnje železniške postaje opremila svoje prostore z nekaj zložljivimi posteljami, na katerih bi se lahko nadelani gostje po človeško spočili. — Toliko v premislek!
£ Mimogrede bi omenil, da nesejo jeseniške kure kvalitetnejša jajca od kranjskih. To je razvidno iz cen. — V Kranju dobiš jajca po 12 din komad, medtem .too veljajo na Jesenicah 18 din. Eno teh jeseniških jajc sem si tudi sam ogledal, žal, nisem opazil nobene posebnosti. Velikost je ista, oblika je ista, le tega ne vem, če niso mor-
da že osoljena. Cena je precej slana.
© Prebivalci v Virmašah pri Skofji Loki so mi pa zares všeč. Prav poseben smisel imajo za čuvanje zgodovinskih in kulturnih spomenikov. Na nekem gospodarskem poslopju ob cesti sem odkril sten-čas iz leta 1945. Plakati, s katerimi se ponaša tista tabla, so pa že mlajšega datuma. Izvirajo nmreč iz 1e-ta 1947, kar pomeni, da se že deset let ni nihče vtikal v notranje razmere te oglasne deske. Pa še ena posebnost je, ki daje temu stenčasu pray prikupno lice. Okrog te deske so nalepljeni lepaki še iz časa ranjke Jugoslavije. O No, ker že onega v ion okrog oglasnih desk, bom pa dregnil še v oglasno omarico na levi strani vhoda na OLO Kranj. Tudi tista pisanja se ponašajo z lepo starostjo in čudno se mi zdii, da niso še dobila brade. Pa tudi strelci, ki imajo v zakupu oglasno omarico na desni strani vhoda, niso dosti boljši. Datumi na okrožnicah govore, da že leto dni ni nihče od prizadetih pogledal na to oglasno desko. Morda delam s temi očitki krivico? Če je njihova športna dejavnost tsiko razgibana, da zavoljo skopo odmerjenega časa ne utegnejo izmenjati ali pa vsaj izprazniti omarice, tedaj prosim, da mi oproste.
S) Za zaključek bom pa še posvetil blejskim kolesarjem. Posvetil prav zato, ker sami na nočnih vožnjah premalo svetijo. Ko sem jo zadnjič zvečer mahal od »Lovca<-' proti »Park hotelu«, sem doživel čedno bežno srečanje s kolesarjem, ki je bil tako za~ temnjen, da sem ga občutil šele takrat, ko je treščil vame. Če je dedec ne bi tako j'adrno pobrisal, bi mu naj-• brž od same j'eze pregriznil gumo. — Prav bi bilo, če bi tamkajšnja prometna milica posvetila več pozornosti tem nočnim popotnikom! Vas 'pozdravlja
Vaš Bodičar
KINO »PLAVŽ« JESENICE
12. aprila, ameriški film »PLAMEN OPOLDNE«, ob 18. in 20. uri.
13. in 14. aprila, Italijan, film »DEKLE IZ SAN FREDIANA«. V soboto ob 18. in 20. \vr\. V nedeljo ob 16., 18. in 20. uri — dopoldan ob 10.30. uri matineja mladinskega filma.
KINO ŽIROVNICA
13. aprila angl. film MOULIN ROUGE«.
13. in 14. aprila, ameriški film »BELI JORGOVAN«.
KINO DOVJE MOJSTRANA
13. aprila, ameriški film »PLAMEN OPOLDNE«.
14. aprila angl. film MOULIN
BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ sporoča
da so za leto 1957 izčrpani vsi njeni skladi, ki bi mogli priti v poštev za izdajanje podpor raznim društvom in organizacijam. Zaradi tega naj se v tem oziru nihče ne obrača na podjetje, ker se take prošnje ne bodo upoštevale, in podjetje tudi ne bo nanje odgovarjalo.
Komisija za razpis mesta direktorja podjetja „Ze-ieznina" Kranj razpisuje na podlagi 10. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ št. 34-371/55) in 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ, št. 51-424/53)
MESTO DIREKTORJA PODJETJA „ZELEZNINA" KRANJ Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev:
L Ekonomska srednja šola z večletno komercialno prakso v železninarski ali kemični stroki.
2. Trgovski pomočnik z večletno prakso v železninarski stroki, od tega večletno prakso na vodilnem položaju.
Pravilno kolekovane prošnje 2 izčrpnim življenjepisom, dokazili o strokovnosti, neoporečnosti in o dosedanji zaposlitvi pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Kranj do 25. aprila 1957.
ROUGE« in amer. film »PLAMEN OPOLDNE«.
KINO RADOVLJICA
Od 12. do 14. aprila, sovjetski barvni film »OTHELLO; v glavni Vlogi: S. Bondarčuk, I. Skop-ceva. V petek in soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 15.30., 17.30. in 20. uri.
KINO BLED
12. aprila, bolgarski film »POD IGOM«.
13. in 14. aprila, ameriški barvni kavboj ski fikn »DOLINA MAŠČEVANJA«.
KINO LJUBNO
13. in 14. aprila, ameriški film »Z VRAGOM SO TRIJE«.. V soboto ob 19.30. uri. V nedeljo ob 16. in 18. uri.
KINO »SORA« ŠKOFJA LOKA Od 12. do 14. aprila ameriški barvni fi'lm »OGORELA DŽUNGLA«.
KINO  »KRVAVC« CERKLJE
1?, in 14. aprila franc. barvni film »IMEL SEM 7 HČERA«. V soboto ob 20. uri ter v nedeljo ob 16. in 20. uri.
GLEDALIŠČE.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Petek 12. aprila ob 16. in 20. uri —   gostovanje   v zdravilišču
Golnik — Ronald D. Delder-field »VISOK JE ZID«.
Sobota 13. aprila ob 20. uri izven — gostovanje v Kropi — Alojz Remec »MAGDA«.
Nedelja 14. aprila ob 16. uri popoldne in ob 20. uri zvečer — izven — gostovanje v Železnikih — Alojz, Remec »MAGDA«.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
Nedelja 14. aprila ob 14.30. uri G. E. Lessing »EMILIA GAL-LOTTI«. Tragedija v 5 dejanjih.
GLEDALIŠČE KUD »TONE ŠIFRER« ŠKOFJA LOKA
V petek in soboto 12. im 13. aprila ob 20. uri.
V nedeljo 14. aprila ob 16. i° 20.30. uri.
Franc Schubert »PRI TRE^ MLADENKAH«. Opereta V 3 dejanjih. — Režija: Krek, scenograf: Saša Kump, dirigent: Edi Lipovšek-Jartko. ■
TRŽNI PREGLED
V SKOFJI LOKI
V sredo, 10. aprila je bilo n* loškem trgu kar precej izbir1?-Jajca so bila po 13 in 14 dinar' je v, torej ceneje kot v Kranju-jabolka pa po 40 din kg. Tud* solate je bilo precej napredaj-Merica regrata je stala 20 di0* merica radiča in matovilca Pa 25 din. Kisla repa se je počen ii* na 20 din, cena kislemu zelju Pa je bila 50 din za kg. Ostale .C8* ne: čebula 100 din za kg, Češe* 12 din glavica, surovo maslo 44" dinarjev kg, fižol 60 din liler' por 7 do 10 din komad, črna red' kev 5 din komad, korenje 5 d° 10 din komad, peteršilj 10 din §c" pek, smetana 150 ■ din liter, s'r' ček 12 din komad in čebuli 200 in 250 din liter.
V KRANJU
V ponedeljek so bile cene 1,8 različnih   stojnicah kranjske!!* živilskega trga že precej razi'*' ne, le jajca so bila povsod P° 15 din komad. Ostale cene: sa1' rovo maslo 100 in 120 din četf' tinski zavitek, kaša 60, 70 in *° dinarjev liter, fižol 55 in 60 d^ liter, kisla repa 25 din kg, ki*' zelje 50 din kg, jabolka 50 in i dinaj.rev  kilogram,   špinača * dinarjev merica,   motovileč ■> dinarjev merica, regrat 20 d1 merica, solata v glavicah 80 d1' kilogram, peteršilj 10 din šop^ por 20 din šopek, sadike kole^ rabe 15 din zavitek, sadike 9°' late 15 din zavitek.
Dopisujte v »Glas Gorenjske*
IKranj, 12. aprila 1957
Glas Gorenjske 5
OBOJE - KOMIČNO IN TRAGIČNO
Po osmi premieri v Prešernovem gledališču t Kranju William Inge: »AVTOBUSNA POSTAJA"
Dramatik Inge je v komedijski ofcvtr V»del različne bolj ali manj tragične življenjske usode. V smehu se torej skrivajo bolečine. Nekateri se teh bolečin zavedajo, a jih želijo udušiti in zakriti z vsakdanjim življenjskim hrupom, drugim pa šele slučaj razkrije tisto bolečo notranjo pretresljiv ost, ki je pogojena v človeškem značaju sadnem ali pa jo povzroča okolica. Ni dvoma, da tudi osamljenost lahko povzroči v človeku težke premike in ga, če
upoštevamo le dve možnosti, usmeri v zagrenjenost ali pa v mrzlično iskanje oporišča v sočloveku, kar pa je mnogokrat povezano z bridkimi spoznanji. Inge je v svojem delu na.dokaj prijeten način združil komedijske Prijeme s tragičnimi vsebinskimi toni. Takšno zlitje pa je izzvalo svojevrstno Uiglašenost, v kateri prevladujejo sentimentalne barve. In za čudo — te barve niso preveč osladne; izvirajo pač iz Morene bolečine in zdravega hotenja ljudi, ki so po naravi neizumet-ničeni in v življenju kvečjemu nekoliko razočarani. Vsi ti ljudje, ki jih Lige prikazuje, kako so se slučajno se-*li v avtobusni postaji, so povprečni, vsakdanji, z vsakdanjimi navadami in razvadami ter z drobnimi hotenji in ieljami. Bolj epično kot dramatično se 'odvijajo življenjske zgodbe teh po naključju zbranih ljudi, ki jlih zbliža skupna lastnost — osamljenost. In ko se potniki razidejo, ostane avtobusna Postaja zapuščena in vsak zase zopet išče toplega zatočišča in prluateljake besede. Ta idejna poanta tudi povzroči, da delo izzveni nekam simbolično. Prikazovano življenje je risano skrajno realistično in s komedijskim obeležjem. In ta realizem daje igri plastičnost in začrta tipične poteze življenju, ki je avtorju predmet obdelave — in to je tudi tista konkretna podoba, ki v svojih konturah skriva globljo in pretresljivo vsebino. Ce odmislimo v delu nekaj značilnih »amerikanizmov«, ki so našemu življenjskemu posluhu nekoliko preveč tuji, nam ojstanejo — privlačna liclejnost, zanimivi komedijski prijemi, rožnato sentimentalno vzdušje in topla človečnost. Delo ima se-
veda tudi nekaj problematičnih momentov, da omenimo samo Grace in Caria ter njun zaključni pogovor.
V Prešernovem gledališču je »Avtobusno postajo« realiziral Mlrč Kragelj. Ne da bi se oddaljeval od avtorjevega koncepta, je tej »odrski romanci« znal vdihniti živahnost, razgibanost in tem-peramentnost. Posrečeno je uravnovesil komedijske elemente s tragičnim ozadjem ter brez upadljivih nesoglasij prehajal iz enega v drugo. Skratka, predstava je bila ubrana .na enoten ritem in melodijo. Z realistično režijo je režiser dosegel efektnost komedijskih sestavin in obenem nevsiljivo vtkal sentimentalne poltene (glasba ga je pri tem podpirala), jih pustiiJl, da včasih sami zazvenijo in da se pri tem močneje izrazi tista skrita boleča vsebina. Neprisiljeno in organsko je tudi prepletal aktivnost .posameznih oseb, osvetljeval s krepkejšimi poudarki trenutno delujoče, a ostalih ni pustil negibnih, marveč jiih rahlo razgibava! in s tem ustvaril živfijtenjsko pestrost. Ob previdnem vsklajevanju posameznosti je vešče zgradil tudi celoto in dal svoji zamisli videz kompaktnosti. Režiserju ne moremo odrekati spretnosti in invenoioznosti pri komponiranju predstave in pri neprisiljenem oživljanju. Brez škode bi se pa lahko izognil nekaterim pretiranostlm v zvezi s Cherie in omilil malce banalni končni prizor Grace — Carl. Realistična scena (Saša Kump) je ugajala in pomagala režiserju pri ustvarjanju topline. »Osamelo drevo« pa daje poudarek tisti svojevrstni simboličnosti dela in priča o domiselnosti scenografa pri naglaševanju osnovne ideje.
Igralci: Elma je billa1 A. Cigojeva. Za to vlogo bi rekli, da je igralki pisana »na kožo«. Cigojeva je brez preračunljivosti zaigrala otroško naivno in neizkušeno Etmo z mirnostjo in ljubkostjo ter s preproščino, ki do gledalca ni zahtevna in ga prepriča kar tako nekako mimogrede. Grace — V. Kalano-va je bila simpatična in je s svojimi raiMrmi prizvoki razočaranja ter utrujenosti lahko doprinesla k splošnemu ozračju osamljenosti. Kvarila je celo-
ten vtis morda le mestoma preveč izrazita teatraličnost. N. Bavdaževa je kot Cherie dala zelo niansirano in dograjeno igro. Tip izgubljenega dekleta je interpretirala zelo zanesljivo in skladno izražala Cherino notranjo raz-glašenost, v kateri se jasno oglašajo zastrte nežnejše komponente njene osebnosti. Will — M. Cegnarja je opravičil Elmino karakteristiko, da je dobričina. Službena dostojanstvenost se zdaj bolj zdaj manj krepko veže z dobrimi lastnostmi njegovega značaja. M. Cegnar je posrečeno zadel mikavnost nekam romantične šerifove figure. Ni odveč, če zapišemo, da Cegnar bolje oživlja, premočrtne in notranje umirjene like, kot pa razgibane. — F. Tref alt kot dr. Lyman je neverjetno obvladujoče posredoval zatajevano ne-ubranost svojega junaka. Podoba »spo-korjenega Romea« je izzvenela v akordih bolečine. Tref altu je uspelo prepričljivo izpovedati tragiko dr. Lyma-novega zavoženega življenja, ne da bi bile pri tem zabrisane tudi komedijske karakterističnosti osebnosti. J. Kovačič Je Carlov lik prešibko dojel in mu ni dal pečata splošne ideje dela, katere nosilec je tudi on. Zato je značaj izdelal vse preveč površinsko, čeprav ne brez prizadevanja. Na prvi pogled nekako ob strani v vsej komediji stoji Virgil — J. Zupan — vendar nam njegova molčečnost in skapost v besedi veliko povesta. Zupanov Virgil je kar se da naraven in subtilen v občevanju s prijateljem in ravno tak ob igranju na kitaro ter na konou pretresljivo osamljen. J. Pristov je kot Bo ustvaril kar se da zanimivo osebnost. Z zdravo vehementnostjo in širokimi potezami je kreiral mladega zanesenjaka, ki je prepričan, da se okoli njega vrti ves svet. Bo J. Pristova ni grob, marveč veseljaško hrupen in vihrav ter pristno neroden, kadar je potrebno nekoliko tiše izraziti čustvo. Za igralce na splošno 'lahko trdimo, da je ibiila pri njih opazna neka sproščenost, ki pa ni vodila v nediscipliniranost in razpuščenost, ampak v svojevrstno uigramost in živahnost. G. Kocijan
POT V HOLLYWOOD Čeprav bo tej barvni filmski komediji že ob rojstvu kumovali dramaturško šibak scenarij in vrsta drugih spodrsljajev, je gledalcu jasno, da hoče zgodba povedati kaj več kot storijo \% Hollywooda — mesta iluzij: na malce neduhovit način se hoče ponorčevatl iz nezdravih razmer v ameriški filmski proizvodnji. S tem, da sta bila namen in zasnova filma vredna vse pohvale, pa še ni rečeno, da jc producentom uspelo zamisel realizirati. Vse privlačnosti filma so v nekaterih, žal, redkih domislicah, v petju Doris Day in končno, tu naleti gledalec na pravcato galerijo popularnih filmskih igralcev, ki pa nastopajo le v epizodnih vlogah in igrajo sami sebi. Vsekakor zveneča imena: Dennis Morgan, Jack Carson in razen teh še Garry Cooper, Edvvard Robin-son, Joan Gravvford, Erol Flynn, Danny   Keye,    Jane Wyman,
Eleonora Parker in Patricia Neal.
Kljub vsem zvenečim imenom pa ostaja film slaba, komajda užitna filmska satira.
NASI ZVESTI PRIJATELJI
Toliko iskrenega in lepega je v Disneycvih barvnih risankah in junakih, da otrok pa tudi odrasli gledalec ne more ostati brezbrižen.
Tokratni spored je sestavljen iz serije veselih zgodbic, kjer nastopajo naši stari znanci Racman, Miška, Pluton ter drugi. Nekaterim zgodbicam bi morda očitali pregrob humor, ki jc našim pojmom tuj, po drugi strani pa se nam zgodbice zopet oddolže s tolikšno poetičnostjo, romantiko in iskrenostjo, da je gledalec resnično ginjen. Menda ni treba posebej poudarjati, da pomeni ime Disney jamstvo za filmsko mojstrovino.
aa
REVIJA ZA KOLTURO
IZHAJA ŠESTKRAT NA LETO
CENA ŠTEVILKE
SO DINARJEV, LETNA NAROC. S00 DINARJEV
PRVA  - DVOJNA - ŠTEVILKA IZIDE V KRATKEM NA SKORAJ 100 STRANEH
v kranju bosta pela
sonja hocevarjeva in marcel ostrosevski
V ponedeljek, 15. aprila bo v Kranju V.
In zadnji abonmajski koncert v letošnji sezoni!, na katerem. bosta pela. pesmi in operne arije priznana pevca ljubljanske opere Sonja Hočevarjeva in Marcel Ostroševski. Pri Klavirju ju bo spremljal direktor ljubljanske opere dr. Danilo Svara.
Upamo, da bodo tudi tokrat Kranjčani s polnoštevilno udeležbo na koncertu dokazali svojo visoko kulturno stopnjo in s tem izrazili potrebo po prirejanju kvalitetnih koncertov. l/
veliko zanimanje za studu solo petja na jeseniški glasbeni Soli
Z drugim polletjem letošnjega šolskega leta je bil uveden na jeseniški glasbeni šoli tudi pouk solopetja. Ker je pevska dejavnost na Jesenicah in v okolici precej razgibana, je za študij petja med mladino, pa tudi med delavci, preoejšnje zanimanje. Prof. Škofova iz Ljubljane, ki poučuje solopetje, je ugotovila, da je dobila dober material, ki pa mu je potreben načrtni študij. Uvedba solopetja na jeseniški glasbeni šoli je velikega pomena za pevske zbore jeseniške, javorniške, hrušičanske, žirovnlške in dobravske Svobode, katerim primanjkujejo zlaati solisti. Razveseljivo je, da so prav iz teh društev poslali gojence in da ravnateljstvo šole zahteva, da mora biti vsak gojenec solopetja tudi član enega izmed pevskih zborov.
dijaki jeseniške gimnazije in jeseniške glasbene sole pripravljajo skupno prireditev
Ker razpolaga jeseniška gimnazija z dobrim pionirskim zborom, glasbena šola pa z dobrim godalnim orkestrom, ki ga tvorijo gojenci, sta se ravnateljstvi obeh šbl odločili za skupno prireditev, ki bo pred koncem šolskega leta. V režiji prof. Tomažiča bodo namreč naštudiraili mladinsko spevoigro »Kres-n.iee«. Razen gledališkega dela pa pripravljata orkester in pevski zbor tudi samostojen Koncert. Združitev mladih pevcev in glasbenikov, kd bodo priredili »Dan glasbe za ml a-' ■*wk k? hvalevred|na. To pa toliko bolj, ker • obeta dokaj kvaliteten nastop. U.
obrtniški pevski zbor iz ljubljane ni razočaral
Sobotni koncert Obrtniškega pevskega zbo-iz Ljubljane v Prešernovem gledališču v
ran ju sodi po svoji pomembnosti med najvidnejše kulturne dogodke preteklega tedna.
o je bilo prvo srečanje kranjskih ljubiteljev zborovskega petja s tem pevskim zbo-
rom, ki je pred kratkim slavil 10-letnico obstoja. Priznati je treba^ da gostje številnih poslušalcev niso razočarali niti s tenkočutno izbiro pesmi niti z disciplinirano in čustveno interpretacijo, o čemer so pričali tudi živahni aplavzi. Zbor je vodi/l France Milek. S.
LEP KONCERT NA PRIMSKOVEM
Letošnja koncertna dejavnost je v Kranju zelo bogata. Tolikega števila kvalitetnih koncertov in akademij kranjska kulturna kronika dioslej še ni zabeležila. Vse to nedvomno močno vpliva tudii na rast kvalitete in kulturne zavesti ne samo v središču mesta, temveč prodira na vse mostne terene. Lep primer je teren Primskavo. Ta teren je v nedeljo, 7. aprila, pokazal svojo kulturno prizadevnost in dejavnost s koncertom, na katerem so razen mešanega zbora nastopili otroški, pionirski, ženski in moški pevski zbor.
Z lepo. glasovno izobrazbo, čisto intonacijo in z vso sproščenostjo sta otroški, kakor pionirski pevski zbor brezhibno izvedla svoj program. Njihov pevovodja France Gruden je dokazal, kaj ta mlada grla zmorejo, saj so mladi pevci pri zelo dobro zasedeni dvorani, dobili za svoje izvajanje vse priznanje. Oba zbora sta izvaj.ala svoj program v okviru mladinskega festivala.
Zenskii pevski zbor je pod spretnim vodstvom svoje pevovodje Mandelc Julke občuteno zapel tri pesmi'in za lepo izvedbo zaslužil vso pohvalo.
V zaključnem delu koncerta je nastopil novo ustanovljeni m>oški zbor, ki je .pod veščim vodstvom svojega dirigenta Franceta Grudna odpel šest pesmi. Pri zboru je občutiti prijetno zvočnost in čisto intonacijo. Želeti bi bilo, da bi se zbor številčno še okrepili. Sedaj šteje 18 članov.
Poleg velike aktivnosti in prizadevnosti je treba pohvaliti tudiii nj ihovo programsko politiko. Spored so tvorila dola živečih slovenskih skladateljev. Nedeljski koncert je dokazal, da pevovodja in pevci pravilno tolmačijo sedanjost, ter da bodo hrezdvomno v nadaljevanju sedanje programske in kvalitetne politike mnogo doprinesli h kulturnemu razvoju delovnega človeka. Za vse dosedanje delo pa iskreno priznanje. L j.
SNEGULJCICA V KRANJU
Gostovnje Obrtniškega gledališča .iz Ljubljane je prijetno razveselilo našo mladino, zlasti pa najmlajše. Le-ti se nikdar ne naveličajo pravljic, zato so napolnili dvorano Sindikalnega doma do zadnjega kotička.
Sneguljčica — ta večno lepa pravljica o lepoti, dobroti in Tihi, je naše malčke tako prevzela, da so živo posegali v samo dogajanje. Iz stoterih grl je donel klic: »Ne jej!
Zastrupljeno je!« — To ni bilo več svarilo, temveč upor najmlajših proti nasilju in hudobiji. Mnogi otroci so od sočutja jokali, pa kljub temu stiskali pesti, in slabo bi se godilo hudobni kraljici, če bi jo v tem trenutku dobili v svoje nebogljene ročice.
Priznam, do srca' me je ganila ta otroška čustvenost in vsi odrasli smo se vpričo teh otroških src počutili tako šibke in nebogljene . .. Odrasli smo gledali le igro, otroci pa so jo dojemalli in doživljali v vsej neposrednosti.
In nauk?
Ne podcenjujmo otroških tiger in mladih gledalcev! Otrokom najboljše igre, najboljše režiserje in najboljše igralce. Kdor trdi, da je umetnost le v ihgrah za odrasle — ta otrokove duše ne pozna.
Obrtniško gledališče je storilo prav, da je gostovalio s pravljično igro, saj v pomladnih mesecih na kranjski »živ-žav« kar preveč pozabljamo. s. A.
»VDOVA ROSLINKA« IN »MLADOST PRED SODIŠČEM«  NA  ODRU  V BOHINJ. BELI
Veseloigra VDOVA ROSLINKA ali bolje rečeno, ponesrečena ljubezenska (pustolovščina priletne vdove, je preteklo soboto na Bohinjski Beli doživela svojo uprizoritev.
Ze po svojem motivu dokaj mikavno odrsko delo, je z razmeroma dobro uprizoritvijo povsem zadovoljilo občinstvo. Igra posrečeno raelkrtiiva kmečko življenje tako, kakršno je, polno pristnosti, dobre volje ter fantovske in dekliške sproščenosti..
Zaljubljeno vdovo je igrala Metka Palčič. Mestoma se je tako vživela v svojo vlogo, da je njena interpretacija delovala tako neposredno, kakor da nastopa pred gledalci resnična zapeljivka. Medtem pa je v tretjem dejanju nekoliko popuščala, ker jo je oviral hripav glas. Navihanega in navidezno pobožnega berača je oblikoval Viktor Ravnik. Čeprav mlad, je dclbro karikiral prebrisanega moža, »svetskega« starca Balantača, ki se svoje pobožnosti očividno poslužuje le, kadar gre za osebne koristi. »Žrtev« zapeljivke — Rozmanovega Janeza — pa je predstavil Zdenko Cund. — Tudi ostali igralci so dobro opravili svojo nalogo.
Predzadnja uprizoritev letošnje sezone pa je bila Tiemayerjeva drama Mladost pred sodiščem. Uprizoritev je pokazala, da je občinstvo dostopno tudi za resnejša problematična razglabljanja na odru. Skladna igra ansambla ter aktualnost dela sta vzbudila pri igralcih nenavadno zanimanje. Da je uprizoritev uspela, gre zasluga predvsem Ludviku Knaflju, ki je bil hkratii režiser in igralec glavne vloge, v katerem sta dobila oba mladoletnika, Ana in Van Doren (Jože Zupan) močnega/ soigralca. jb
Z RAZSTAVE V MESTNEM MUZEJU V KRANJU
Drago Tršar: mala plastika
V sredo, 10. aprila je bila v Mestnem muzeju v Kranja Otvoritev razstave male plastike Draga Tr-šarja. Razstavljenih jc 32 kosov, in sicer bron, keramika, terakota in mavec. Tršar je študiral v Ljubljani na akademiji za likovno umetnost in se prvič predstavlja ljubiteljem likovne umetnosti s samostojno razstavo, sicer pa pogosto razstavlja v inozemstva na razstavah, ki jih prireja naša država. — Razstava bo odprta predvidoma 14 dni,
Pevski zbori in orkestri se prijavljajo za mladinski festival
Po vsej Gorenjski se mladina z velikim veseljem pripravlja na praznovanje Dneva mladosti v počastitev Maršalovega rojstnega dne. Pomemben prispevek k praznovanju bodo doprinesle tudi mladinske glasben« skupine, in sicer pevski zbori in instrumentalni ansambli. Nekateri izmed njih so že izvedli samostojne koncertne nastope v domačem kraju. (Pevski zbor Kranj—Primskovo in drugi.)
Za sodelovanje na festivalu so do 9. aprila poslali prijave: Pionirski .pevski zbora iz osnovnih šol Primskovo, Predoslje, Stražišče in Šenčur. Mladinski zbori I., II. in III. gimnazije iz Kranja, Preddvora in Radovljice. Glasbena šola iz Kranja je prijavila svoj mladinski godalni orkester, iz Tržiča pa pevski zbor cicibanov, orkester in dva komorna ansambla, medtem ko se bo DPD »Svoboda« Primskovo udeležila festivala s svojim tamburaškim orkestrom.
Razen prijavljenih skupin deluje na Gorenjskem še mnogo zelo dobrih pionirskih in mladinskih pevskih zborov, ki pa bržčas zaradi organizacijskih Slabosti še niso poslali svojih prijav.
Želeti bi bilo, da na festivalu sodeluje čimveč pevskih zborov in instrumentalnih ansamblov, kajti le s tem bomo dostojno počastili Dan mladosti.
P. l.
is^OTaimBaM^ . mmmmm en trn n Mili jtiiiJi^MMl
HRANA IN ZOBJE
Letos smo proslavljali svetovni dan zdravja pod geslom »Hrana in zdravje«. V zvezi s tem sem napisal kratek sestavek o pomenu zobovja pri malih otrocih, saj še marsikateri starši menijo, da mlečno zobovje ni kaj prida vredno, ker tako ali tako izpade.
V boj proti zobni gnilobi bi morali vkljiuciiti vse noseče žene, da bodo uživale s prehrano vse snovi, ki so važne za razvoj zob in čeljusti. To so beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, kalcij in mineralne smo-
SE BO FANT RES »IZGUBIL« ?
Z .dvanajstim letom so Borisa sprejeli v mladinski dom. Bil je nezakonski otrok in mati je prav tedaj zaradi nepoštenosti morar-la v zapor. V novo okolje se je fant le s težavo vživel. Pogrešal je tisto neomejeno svobodo, ko mu je bila dovoljena vsaka, še tako neprimerna' pustolovščina.
Mati že od nekdaj ni dosti skrbela za njegovo vzgojo in če je kje kaj »sunil«, je to sprejela celo z odobravanjem. Tudi njej niso bila neznana tovrstna stranpota. V službi skoraj nikjer ni ostala dalj kot dva meseca. Na ta ali oni način si je vedno skušala prisvojiti stvari, ki so pripadale drugim. Temu je seveda sledil odpust. Za tako početje sta vedela oba otroka, deklica in fant, zato ni nič čudnega, če sta posnemala njen zgled. Kdo bi se učil in redno zahajal v šolo, če je bilo na potepanju tolikanj bolj zabavno!
Borisa novi tovariši v mladinskem domu niso zanimali. Zanj so bili dolgočasni, premalo prebrisani in drzni. Ko ga je prvič obiskala nekoliko mlajša sestrica, je pobegnil z njo nezna-
no kam. Skupna pot ju je že takoj naslednji dan zapeljala k tatvini. Na »Odpadu« so ju odkrili. Obadva sta se znašla pred sodiščem. Mladoletnost ju je opravičevala in oddelek za socialno varstvo je napotil deklico k rejnlci, Borisa pa ponovno v mladinski dom. Upravnik ga ni rad sprejel in treba je bilo precej prigovarjanja, da je smel med prejšnje tovariše.
Zdaj ima Boris šestnajst let. Oddelek za socialno varstvo pri občinskem ljudskem odboru mu je preskrbel delo v tekstilni tovarni in stanovanje v samskem domu. Ze po štirinajstih dneh so Borisa odpustili iz podjetja. Vzrok — zopet tatvina. Mesec dni je bil brez dela, zato so mu spet dali socialno podporo. Obljubil je, da se bo poboljšal, ko so mu na oddelku za socialno varstvo pomagali do druge službe.
Bo njihov trud uspel? Upajmo, da bo fant spoznal, da je zdaj tudi on dolžan nekaj dati družbi, ki je prispevala' zanj vsa ta leta že težke tisočake.
-ey
vi. Kalcija in fosforja imamo dovolj, če popijemo polovico ali tri četrt litra mleka dnevno. Vitamine najdemo predvsem v sveži zelenjavi, sadju, paradižnikih itd. Od zelenjave ima največ vitaminov špinača, ki je posebno med nosečnostjo zelo priporočljiva. Tudi oskrba dojenčka je važna za pravilen razvoj njegovega organizma in zobovja še posebej. Tako ima materino mleko dovolj potrebnih vitaminov, kalcija dn drugih 1 snovi, pa 'tudi več kalorij kot kravje mleko. Tudi pozneje, ko otroku dodajamo že drugo hrano, ne pozabimo na mleko! Na pravilno rast čeljusti in zobovja pri dojenčku ivpliiiva tudi sesanje prsi.
Ko zrastejo prvi mlečni zobje, zagotavlja zadostno uporabo mišičevja groba hrana, kot je trd črn kruh, jabolka itd., s čemer se zobje že mehanično čistijo. Mehak kruh, sladkarije in po-
dobna hrana pospešujejo zobno gnilobo, ker se prilepijo ostanki v medzobne prostore. To povzroča razpadanje mlečnih zob. Ko ima. otrok že vse mlečno zobovje, ga moramo takoj navaditi, da .bo čistil zobe z zobno ščetko. Kadar opazimo na kakem zobku okvaro, pa ga pelji-mo takoj k zobozdravniku, ki bo zob popravil in ga. ohranil. Tako bodo tudi starši prispevali k temu, da bodo šoloobvezni otroci imeli dobro negovano in pravilno raščeno zobovje, ki je za prehrano in zdravje človeka nadvse pomembno.
dr. Josip Sancin
Pomladna razglednica
y
vagubano Športno krilo •z Živahnega karirastega blaga in temna jopica se lepo dopolnjujeta. kombinacija je moderna in praktična tudi lahek volnen kostim na desni je prikupen  in   se   prijetno nosi
RECEPTI
JEDILNIK Praška krompirjeva juha Mesne omlete, salata Čokoladne kocke Praška krompirjeva juha:
Vi kg krompirja, 5 dkg masti, 5 dkg moke, 1 čebula, česen, zelen peteršilj, paradižnik, 5 do 10 dkg protkaj enega mesa ali pol klobase, sol, lovorjev list.
Krompir olupimo in skuhamo, kuhanega pretlačimo. Na masti zarumenimo moko, dodamo drobno sesekljamo čebulo, nato še česen, zelen peteršilj in žličko paradižnikove mezge. Prežganje zalijemo z mirzlo vodo in ko zavire, ga pridenemo kuhanemu in pretlačenemu krompirju. Juho začinimo s soljo, poprom in lovorjevim listom. Pridenemo kuhano sesekljano svinjino ali klobaso. Juha naj počasi vre še pol ure. Pred serviranjem lahko dodamo juhi žličko 'kisle smetane ali pa juho okisamo.
Mesne omlete:
74 kg moke, V21 mleka, 2 jajci, sol, 10 dkg masti, mesni nadev.
Moko, rumenjake, mleko in malo soli dobro žvrkljamo., da dobimo gladko omletno testo. Primešamo trd sneg 2 beljakov. Iz tega spečemo omlete. Omlete nadevamo z mesnim nadevom, zvijemo skupaj i\n damo v namazan in z drobtinami potresen pekač, polijemo z mlekom (lahko dodamo raz-tepeno. jajce) in v pečici rumeno zapečemo. Poleg serviramo razne salate.
Čokoladne kocke:
14 dkg presnega masla, 14 dkg sladkorja, 4 rume-njiaki, 10 dkg orehov, 10 dkg čokolade v prahu, 7 dkg moke, sneg 4 beljakov.
Maslo., siladkor in rumenjake penasto umešamo. Pridenemo zmlete orehe, čokolado v prahu, moko in trd sneg 4 beljakov. Vse skupaj rahlo premešamo dn damo v namazan pekač. Pečemo v srednje vroči pečici približno pol ure. Ohlajeno polijemo s čokoladnim ofolivom.
Obliv:
3 rebrca čokolade, 3 žlice sladkorja, 2< žlice vode,, 1 žlička olja.
Čokolado, siladkor in vodo skuhaimo, da se zgosti. Dodamo žličko olja, zmešamo in prelijemo' po- ohlajenem testu. Ko se obliv strdi, razrežemo pecivo na kocke.
PRIPRAVA GOVEJE JUHE
Mesno juho odcedimo takoj, ko je kuhana. Zaradi kosti in zelenjave se hitro skisa. Juho, ki jo skuhamo za prihodnji dan, pripravimo vedno brez zelenjave in paradižnika. Zelenjavo in paradižnik pridenemo naslednji dan. Odcejeno juho pokrijemo šele, ko je popolnoma hladna.
Goveja juha ima lepo barvo in boljši okus, če kosti najprej prepražimo brez maščobe in iepo zarumenele denemo v juho.
£«JK1C
IN L S
Kralj živaf.ll, silni lev, je bil strašno slabe volje. Ponoči je bil slabo spal. Kaj bi ne! Vso noč ga je vznemirjal komar in ga pikal. Saj veste kako gre ta reč. Meniš, sedajle pa bomo zadremali, a ž©, ti pribrenči od nekod iz teme mala zverinica; ne vidiš je, samo jo slišiš, zzz . . . zzz... ti zabrenči nad glavo in potem pohlevno čakaš, kam te bo zlomek vsekal; ali pa divje mahaš Okrog sebe in to po nar vadi tam, kjer komarja ni.
Tako se je mučil tudi ubogi kralj živali. S silnimi šapami je mahal okrog sebe; ni pregnal komarja, nego je pregnal svoje sladko levje spanje. Komar pa, ne bodi len — eik! je vsekal v uho, — cak! je pičil v nosnico in srkal rdečo kri in smešno je bilo, da mu lev ni mogel do živega.
Kralj živali je bil upravičeno
slabe volje. Rano je poklical svojega ministra slona.
»Poglej no, dolgorilec,« je dejal, »kje je neki ta preklicana zverina, ki mi ne da miru. Takoj uniči zlomka, da bom mogel spati!«
Slon je prikimali.
»Mallenkost, o kralj!« je menil, »takej ga uničim!«
Komar je pravkar pribrenčal mimo slona, ta pa — lop! — z rilcem po njem. Pa ga ni zadel, nego je siromak vsekal ob steno brloga, da je videl vse zvezde in ga je rilec zabodel nič koliko. Udarili je še parkrat ter se po slonovsko jezil, a zaman. Nazadnje se mu je komar nekam skril.
»Ubil sem ga, o kralj!« je upehan javili levu, ki je bil z uspehom zadovoljen. Pa le ni slon ubil komarja, neko je ponoči mrcina še močno živa pri-
lezla iz svojega skrivališča in si privoščila levje krvi, na jezo in žalost kralja živali.
»Star si, dolgorilec,« je ta očital svojemu ministru in poklical tigra. Tiger je, kakor je znano, strašno gibčen. Ni zlomek, da bi on ne ujel komarja..
»Takoj mi ulovi sitnega pre-drzneža!« je zapovedal lev in tiger se je — kot se tigru spodobi — bojevito zapodil za komarjem. Skakal je do stropa, se vzpenjal po stenah, prevrgel vse, kar mu je prišlo pod šape, napravil škode cel kup, — a komarja le ni ujel. Spet se je nepridiprav skril, ponoči pa je srkal levjo kri, na jezo in žalost kralja živali.
»Prediivji si mi, prijatelj«, je le-ta očital tigru in poklical orla. Zal mu je bilo, da tega ni že prej storil, kajti znano je, da je orel močno vešč letanja in kdo, če ne on, bi mogel ujeti krilatega srjtneža?
Orel je ubogal ali zaman je butal s silnimi krili ob nizke stene. Enkrat se je celo zaletel levu v glavo, ki je vridel tristo sonc, a komarja le ni ujel. Malopridnež se je spet pravočasno skril in ponoči srkal kraljevsko kri.
Lev je postajal vsak dan bolj divji. V brlogu je odmevalo njegovo rjovenje in služabniki so delali neznanski hrup, ko so se podili za komarjem; kajti lova so se po vrsti udeležili še opica, kragulj, žirafa, nosorog in še drugi, a komar je kljub temu še nadalje nemoteno vznemirjal kraljevsko spanje. Lev je postajal z vsakim dnem bolj siten in nestrpen ter je v jezi in razburjenju pomotoma požrl opico. Strašno, a resnično!
Pa se je nekega dne pojavil v brlogu pajek. Prignal ga je dež. Videl je rarasrj enega leva in takoj zlezel pod strop.
»Se tebe je bilo treba!« je za-grmel lev. »Izgini!«
»Nikar, o kralj,« je menil pajek, »pusti me tu, mogoče pa ti jaz ukrotim komarja.«
»Ti?« se je začudil lev, »kako misliš to storiti? Ne šali se z menoj!«
»Ne šalim se«, je odgovoril pajek, »samo pusti mi nekoliko dni časa.«
»Dobro, pa poskusi še ti!« je godrnjaj e privolil lev, »zahtevam pa, da mi komarja uničiš takoj!«
Pajek ni odgovoril, nego je nemudoma pričel presti. Predel je in predel ter napredel imenitno mrežo. Ko je bila mreža narejena, je nepremično sedel sredi nje.
»No, kaj pas edaj?« je vprašal lev.
»Nič,« je menil pajek, »potrpi nekoliko časa, pa boš videl.«
Naslednji dan je paljek še vedno nepremično čepel v svoji mreži. Lev — epikan in neprespan, — se je nestrpno zadri nanj:
»Bo kaj ali ne? Zakaj ne loviš? Cepiš tam gori in se sploh nikamor ne ganeš!«
»Res je«, je odgovoril pajek, »ne ganem se, zato pa se s potrpljenjem maižem. Potrpi, o kralj!«
»Takoj mi ulovi komarja, slcer ti zavijem vrat!« je zarjovel lev. Ni mu zavil vratu, kajti pajek je bil visoko in v varnem kotu. Pa čeprav je bil lev še ta-, ko nestrpen in še tako grmel, je pajek nepremično zdel v mreži in molčal.
Tretji dan je bilo prav tako. Četrti nič drugače. Pajek se ni ganil iz svoje mreže, nego je samo tu pa tam odgovoril, da se s potrpljenjem maže. Lev je od neprespanosti že čisto omagal. Peti dan — glej čudo! — prebudil se je svež. Spal je vso noč, torej ga komar ni vznemirjal. Pogledal je pod strop.
V mreži je čepel pajek. Poleg njega pa je — zapleten v pajče-vino — visel komar.
»Kako si ga ujel?!«
»S potrpljenjem, o kralj«, je .odgovoril pajek in z zadovoljstvom izpil komarju zadnjo kapljico kraljevske krvi.
11
KRIŽANKA ZAMORČEK«
Vodoravno: 1. brez njega ne bi razlikovali dobre hrane od slabe; 4. ploščinska mera; 5. veznik; 6. veznik; 7. jurišati na sovražnika; 13. dežela črncev; 14. samoglasnik in soglasnik.
Navpično: 2. najmanjše žilice (lasnice); 3. z njim se okoriščamo pri atomski energiji; 8. dva enaka samoglasnika (začetni črki našega pesnika); 9. začetni črki priimka in imena našega največjega pesnika; 10. kadi se iz ognja; 11. znak za akuzativ; 12. kazalni zaimek.
Domača naloga
Na, tu imaš, ker Cene ni hotel vzeti. Moj stric je župan. Cičamija leži v Miri. Ta riše lepo. Miha je izdelovalec metel. Ko si obuje rjave copate, gre klepat koso. Velike grude ne smeš kopati. Zakaj se seli? Škarje mi daj, Darka! Juha je dobra. Lev stika za divjačino na skali trdi. Našel sem gobe v košari. Boječ je kot zajec. Anka riše naš zavod. Nikdar še nisem šel v Kranj. E* Cene, pridi vendar!
Pionirji, veste, to nalogo je napisal tovariš Kolar in pravi, da je v tehle stavkih skritih kar šestnajst priimkov naših znanih pesnikov in pisateljev. Ali bi mu verjeli, poizkusite! V prihodnji številki boste lahko odkrili, kje ste se zamazati.
ODVOZLANE ZANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Rešitev križanke »ZVONČEK«
Vodoravno: Nil, petek, ona, mn, ar, log, arena. Navpično: Tito, ne, lena, pomlad, kartam, nor, kepa.
4
Kranj, 12. aprila 1957
Glas Gorenjske 7
■v
Se o smrtni nezgodi Karla Pasičnjaka
Po Lescah in okolici se širijo najrazličnejše govorice v zvezi z nesrečno smrtjo Karla Pasičnjaka, ki je bil zaposlen kot gradbeni delavec pri Splošnem gradbenem podjetju na Bledu. Karel Pasičnjak je bil poročen, oče petih otrok, 28. marca pa so našli njegovo truplo v Savi pri žagi pri Lancovem. Sirijo se najrazličnejše vesti o nasilni smrti Pasičnjaka. Iz Tajništva za notranje zadeve v Kranju smo prejeli naslednja pojasnila:
Karel Pasičnjak in Zoltan Pongrac sta 23. marca sla po cesti iz Lesc proti Bledu vinjena. Pasičnjak se je na križišču cest pred trgovino »Izbira« v Lescah obrnil in podil otroke, ki so se smejali njuni negotovi hoji. Otroci so se razbežali, nakar je Pasičnjak stopil k Francu Avseniku, šoferju Tovarne verig in Francu Snoju, železniškemu strojevodji iz Lesc, ju izzival in žalil z neprimernimi izrazi, nato Pa udaril Avsenika po glavi. Ta mu je udarec vrnil, nadaljnji pretep pa sta preprečila Rudi Bohinc In Franc Pušnik iz Lesc.
Pasičnjak in Pongrac sta nadaljevala pot proti Bledu", vendar se Avsenik in Pušnik nista mogla zdržati in šla za njima. Kmalu sta ju s kolesi prehitela in ju nato pričakala nad savskim mostom Pod Lescami. Svoje jeze nista znala krotiti in napadla z leskovo palico Pušnik Pongraca, Avsenik Pa Pasičnjaka, ki je stekel čez levi breg ceste proti Savi. Pasičnjak terena ob Savi ni poznal, zato je Padel v okoli 20 m globok prepad v Savo. 28. marca so našli njegovo truplo ob sotočju obeh Sav pri Lancovem. Posebnih poškodb po sodnomedicinski Preiskavi, ki bi bile lahko vzrok njegove smrti, niso n&otovili, zato ni vzrokov za govorice nasilnemu umoru. Voda ga je nesla nekako 2 km in gre po vseh dosedanjih ugotovitvah za nesrečen slučaj, ki -Se je končal z utopitvijo.
Seveda do vsega tega ne bi prišlo, če bi Avsenik P Pušnik znala obvladati svojo trenutno jezo, če ne bi brez potrebe napadla delavca na cesti, ju Pretepala, Pasičnjak pa je pri tem padel čez prepad v Savo. Teren je na tem delu namreč zelo neugoden, ker Sava spodjeda breg, za kar Pasičnjak m vedel, Avsenik pa je ta del dobro poznal, ker jja imajo njegovi starši že dlje časa v najemu. Vsekakor pa del krivde pade tudi na Pasičnjaka in nJegovega tovariša, ker sta bila precej vinjena.
V ROJSTNEM KRAJU KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
NA ČEBINOVEM JE POMLAD
Na Če bi novem je spet pomlad. Storil svet nad trboveljskim in zagorskim .revirjem se je odel v pisano barvo zgodnjega cvetja in cvetočih dreves. Zemlja je preorana in posejana. Vsak dan ije pri-kupnejša. Gologlavi otroci, ki se pode okrog skromnih hiš, se radovedno ozirajo za namfii.
»Ali nas hočete slikati? Da, tam za telitm hribčkom je tista hiša!«
Na Cebinovo prihaja zadnje čase mnogo ljudi iz doline. To so funkcionairjii, nekdanji borci in razni delavci.
Bliža se 10. april — 20. (letnica ustanovnega kongresa KPS.
*
Obstali smo pred hišo številka 4. Pozdravili smo Be z gospodinjo Pavlo Barlič. Moža Antona ni doma. Ze skoro tri tedne leži tam doli v trboveljski bolnišnici. Zadnje čai>e ga bolezen vse bolj daje. Prav zavoljo tega se je moral odreči tudi odborniškemu mestu v občinskem ljudskem odboru v Trbovljah.
»Se sedaj se živo spominjam tiste noči pred dvajsetimi leti,« nam pripoveduje žena. »V tejle sobi se je zbralo menda okoli 35 ljudi. Mož je bil
navzoč, jaz pa seveda ne. Takrat sem mislila, da je to čisto običajen sestanek, tak, kakršnih je b'lo pri nas že več. Tovariši so prihaj'ali z vseh strani. Prvi še v mraku, zadnji pa precej pozno. Ko so bili že vsi zbrani, še ni bilo tovariša Kardelja. Končno je tudi on prišel. S spremljevalcem sta v zaraščeni peti močno zašla.«
V konferenčni sobi je danes še vedno vse tako kot je bilo takrat, pred dvajsetimi leti. Sčasoma jo bodo preuredili v muzej, poslopje pa dvignili še za eno nadstropje.
*
V hišo se je pripodila mala posvojerika Inka, bistro in zgovorno dekletce. Pravi, da ji je tu zelo prijetno.
Bližajo se opoldanske ure. Barličevo čakajo še razna dela v kuhinji. Posloviitmo se.
Na poti srečamo starega trboveljskega komunista Forteja. Hiti na Cebinovo, da se pomeni o raznih delih, ki jih bo še treba opraviti v teh dneh.
V nedeljo, 21. aprila, bo tu .gori veliko slavje. Revirčani in ostali bodo praznovali lepo in pomembno obletnico. -jak
KAKŠEN POKLIC BOM IZBRAL?
KJE JE SANITARNA INSPEKCIJA? Skozi Kamno gorico teče potok, v katerega se stekajo odpadne vode gnojničnih jam. Poleg tega •majo ribiči nad vasjo ribogojnico. Ko je vsa ta *mes v potoku, zajemajo vaščani vodo za uživanje, zato ker je v vasi samo en javni vodnjak, drugi pa je pokvarjen že nekaj let.
Sprašujemo se, kje je sanitarna inšpekcija, ki je Prva poklicana, da čuva zdravje ljudi? Zakaj se ne Prepreči dotok gnojnic v potok? Zakaj se pusti ribičem, da gojijo ribe nad vasjo? Skrajni čas je, đa se temu napravi konec. Kdo bo odgovoren, če Pride v vasi do epidemije zaradi vode?
P. J.
Šolsko leto gre h koncu in v razredih, kjer se otroci odločajo za nadaljnjo življenjsko pot, je živahno razburjenje. Ali bodo nadaljevali šolanje na višji, gimnaziji, ali pa se bodo odločili za strokovne šole, obrtne poklice itd. Odločitev je težavna, odigovorna in večkrat usodna, saj je od nje največkrat odvisen uspeh in zadovoljstvo v življenju. Mladi ljudje se morajo odločiti za poklic sredi pubertete, ko jim še manjka potrebna zrelost, ko še ne poznajo in ne znajo kritično ocenjevati svojih zmožnosti za posamezen poklic.
Mnogi se niti ne zavedajo važnosti in posledic te odločitve, zato jim moramo pomagati vsi, ki se zanimamo za življenjsko pot mladine, predvsem pa še starši,
Pri svetovanju mladini moramo poznati otrokovo osebnost. Voditi ga moramo tako., da bo pravilno presojal svoje zmožnosti, da bo kos reševati vsa živ-' Ijenjska vprašanja. Zato ni dovolj misliti in odločati o- poklicu šele na koncu šolskega leta, temveč moramo že mnogo prej seznanjati otroke z najrazličnejšimi poklici', s pogoji za vstop v poklic itd. Seznaniti jih moramo z dobrimi iiin težkimi stranmi poklica, upoštevati materialne zahteve pri šolanju. Zato bi morali slediti otrokovemu zanimanju že od prvih let, da bi ga tako laže usmerjali. Nepri-
stransko je treba, pretehtati otrokove sposobnosti za posamezen poklic in upoštevatii njegova nagnenja, njegove telesne in duševne zmožnosti. Pri tem svetovanju naj bi pomagala staršem šola dn druge ustanove, v večjih, krajih pa so v ta namen ustanovljene tudi .poklicne svetovalnice.
Starši mnogokrat le površno poznajo svojega otroka, ne poznajo niti vseh poklicev in zato največkrat silijo otroka, da se odloči za zanj neprimeren poklic. Mnogo staršev niti ne pozna poklica, kjer bi se otrok najbolje počutil, izbirajo že standardne poklice, čeprav je uradno zabeleženih kar 520 kvalificiranih poklicev.
Izbira poklioa je za marsikoga zelo težavna. Dandanes zahteva vsak poklic določeno znanje, zato je nepravilno gledanje nekaterih staršev, ki jim je vseeno, s kakšnim uspehom otrok konča razred. Glavno jim je le, da konča obvezno šolanje, pa čeprav je v tem času končal le štiri ali pet razredov osnovne šole. Pri takih otrocih, ki nimajo zadostne šolske izobrazbe, je izbira poklica še težavnejša. Večkrat se usmeri otrok v določen poklic zaradi tradicij, predvsem pa so škodljivi nekateri predsodki o »boljših« in »slabših« poklicih, lov za trenutno večjim zaslužkom itd.
Zaradi takega ravnanja se kasneje razdirajo učne pogodbe, posamezniki menjajo poklice, ne najdejo osebnega zadovoljstva, posledica so tudi razne nesreče pri delu itd.
Dandanes izbire poklica ne moremo več prepustiti naključju. Strokovno moč pri izbiri poklica lahko nudijo, posameznikom poklicne svetovalnice, ki že
KANDIDAT SE V POKLICNI SVETOVALNICI POGOVARJA S SVETOVALCEM, KI UGOTAVLJA NJEGOVE ZELJE, NAGNENJA IN ZANIMANJE
Pred
nekaj časa svetujejo vsem, ki so jim nasveti potrebni. Tudi pc-7 klicna svetovalnica pri Okrajni posredovalnici za delo v Kranju, se trudi, da bi posameznikom čim bolj pomagala pn odločitvi za življenjsko pot.
Vsakdo*, ki je dokončal šolanje in išče nasveta za nadaljnjo pot, se lahko priglasi v svetovalnici. Tu ga psihološko pregledajo. Najprej se pogovori s psihologom — poklicnim svetovalcem, ki ugotavlja zanimanja, nagnenja, veselje, pa tudi osebne lastnosti posameznika, ki* vplivajo na zadovoljivo opravljanje posameznega poklica. Nato kandidat na podlagi tega razgovora rešuje naloge, da tako psiholog pretehta njegove telesne in duševne zmožnosti, tehnično znanje, ročno spretnost itd. Izbira nalog je odvisna od poklicev, za katere kandidat kaže zanimanje. Pri tem je treba upoštevati tudi nagnenja k priučljivosti. Rezultati, ki se kažejo, so že smernica, ki kaže, ali so kandidatove osebne zmožnosti v skladu z njegovimi nag-nenji, željami In zanimanjem.
Vendar to še ne zadostuje. Vsakega kandidata pregleda še zdravnik, ki ugotovi telesne in duševne zmožnosti posiamazni-ka. Vsak kandidat se seznani tudi z vrstami: poklicev, ki bi jih z ozirom na njegova nagnenja in zmožnosti lahko opravljal. Ko izločimo poklice, ki za kandidata niso. primerni, nam običajno ostane še majhno število, ali celo en satm poklic, ki kandidatu najbolj ustreza. Na podlagi odgovorov na vprašanja in preizkusov o. kandidatovi zmožnosti in primerjavami z zahtevami poklica lahko ugotovimo, ali je poklic primeren ali neprimeren. Seveda o popolnoma točnih svetovanjih skoro, ne moremo govoriti, prav gotovo pa poklicno svetovanje 'marsikomu pokaže pravo pot, vpliva na povečanje delovne storilnosti, zmanjšuje nezgode in ustvarja osebno zadovoljstvo.       K. F.
OBROBNI ZAPISKI Z OBČINSKE KONFERENCE ZB INOV NA JESENICAH
VEČ PRISTNEGA DUHA
NOB
v nase
šole i
Človek, ki mora teden za tednom presedati po šest ali sedem ur na najrazličnejših konferencah, se jih že vnaprej boji. Boji se »mlačve prazne slame«, »načelnih« razprav in tiste strašne »diskusije«, ki sc včasih kar noče in ne more razviti.
Letna konferenca ZB NOV v nedeljo na Jesenicah pa je bila resnični zgled, kakšne naj bi bile konference.
Samo nekaj drobcev:
STATISTIKA Občina Jesenice je imela do lanskega leta le 1840 članov ZB. Prirastek v preteklem letu: 194 novih borcev. Človeku se samo ob sebi vsiljuje vprašanje: Koliko bi bilo novih članov, če bi jih vse krajevne organizacije pridobile toliko, kot so jih ua Dovjem in v Mojstrani (107 ali 55% celotnega dviga)? Najbolj delavna organizacija na Dovjem je sklicala kar 20 sej in sestankov, vse pa so jih imele 234?
BORCEM POMOČ V ŽIVLJENJU
Tako so zahtevali delegati med razpravo. Občinski odbor je tej njihovi zahtevi že v veliki meri ugodil z ustanovitvijo informacijske pisarne, v kateri je dnevno iskalo pomoč ali nasvete tudi po osem do deset članov NAJVEČJA SKRB — OTROCI PADLIH BORCEV
»Otroke naših borcev bi morali vzgajati ljudje, ki jim naša borba ni pusta beseda in fraza in ki bi iz njih hoteli vzgojiti vredne sinove svojih očetov!« Zato pa: otroci padlih borcev spadajo k nam! Naša organizacija naj jih vzgaja!«
Skromna pripomba: 143 otrok padlih borcev prejema štipendije, ki znašajo skupaj več kot 4,000.000 din na leto! V Avstriji jih je bilo na počitnicah 14, dva pa celo v Franciji.
ODBORI — OGLEDALO ORGANIZACIJ
»Ljudje včasih godrnjajo, pogosto se nam tudi odmikajo. Čudno to ni, če pomislimo, da so tu in tam še primeri, ko sede v odborih krajevnih organizacij ljudje z dvomljivo preteklostjo ali pa taki, ki so do zadnjega čakali, kako bo bolje kazalo.« Staremu borcu je težko gledati, kako si prvo besedo laste tisti, ki so med vojno našli stotine izgovorov, da so se lahko izognili sodelovanju v NOB. Nič čudnega torej, če so delegati z burnim aplavzom pozdravili predlog, naj v odborih organizacij ZB sede borci s čisto revolucionarno preteklostjo.
PA NAŠE HRIBOVSKE VASI?
Velikanski delež so prispevale v našem boju. Podnevi strah pred okupatorskimi in belogar-dističnimi čistkami, ponoči partizanski obiski. Danes, kar malo pozabljamo na te ljudi. Treba je spet najti pot do njih, pogovoriti se z njimi o preizkušnjah preteklosti in današnjih težavah, jim pomagati, skratka: dokazati jim, da cenimo njih žrtve in da nismo pozabili nanje.
I. okrajni namiznoteniški turnir v Sk. Loki IZENAČENE MOCl VSEH KLUBOV
Namiznoteniška podzveza za Gorenjsko je predvidela tudi v letošnjem letu odigravanje okrajnih turnirjev. Prvi je bil preteklo nedeljo v Skofji Loki.
O posameznih disciplinah turnirja bi lahko povedali na kratko sledeče:
Tokrat so pri moških ekipah Jeseničani vrnili Triglavu poraz na Golniku in Kranju in. v finalu zmagali 5:4. Zdi se, da Kranjčani niso najbolje sestavili svojega moštva. Rezultati poifiinala in finala: Triglav I : Iskra 5:1, Jesenice : Škofija Loka II 5:3, Jesenice : Triglav I 5:4. Nastopilo je 12 ekip.
Med petimi ženskimi ekipami so presenetile igralke »Save« Kranj, ki so v potfiinaliu Premagale »Triglav« II 3:1, v finalu pa še »Mladost« I 3:1. »Mladost« je premagala v drugi polfinalni igri »Triglav« I 3:2. Za »Triglav« so igrale predvsem mlajše igralke, ki so šele začetnice.
Pri mladincih ekipno je bilo vse po starem. Nastopilo je kar 8 ekip, v finalu pa sta se znašli prva in druga, ekipa »Triglava*.
Pionirskih ekip je bilo 5, v finalu so Sfcof-jeločani premagali Jesenice 5:3.
Svoljšak je brez besed najboljši gorenjski okrajni igralec. Zmaga na vsakem okrajnem turnirju. Tudi tokrat je bil prvi. V polfinale so prišli: Svoljšak (SL) : Djordje-vić (M) 2:0, Kranjc (Sava) : Štrukelj (Stor-žič) 2:1, Dolenc (T) : Vovk (J) 2:0, Tome I :
Ješe (oba T) 2:0, polfinale: Svoljšak : Kranjc 2:0, Dolenc : Tome I 2:0 in finale: Svoljšak : Dolenc 2:0. Vsega je bilo 28 moških.
10 žensk je bilo precej enakovrednih. Po precej razburljivih igrah je zmagala Slokan (T), ki je v poMinailu premagala Vencelj (T) 2:0 in v finalu Kovačič (M) 2:1.
Pri mladincih (24) so Triiglavani imeli odločilno besedo. V finalu sta igrala Tome I : Ješe (oba T) 2:0, v polfinalu pa je Ješe premagal Znidarja (J) 2:1, Tome I pa Dolenca (T) 2:1.
Med pionirji so Jeseničani dosegli drugo mesto. Njihov igralec Kavčič je zasedel prvo mesto.
Vsega je nastopilo preko 90 igralk in igralcev iz Sledečih klubov: Jesenice, Partizan -Žirovnica, Triglav, Sava, Mladost iz Kranja, Storži č - Golnik, Partizan - Medvode, Partizan - Zlri in domači Partizan.       R. S.
MLADINCI TRIGLAVA DESETIČ PRVAKI SLOVENIJE
Svojevrsten rekord so preteklo nedeljo zabeležili mladinci namiznoteniškega kluba »Triglav«. Na enajstem ekipnem prvenstvu Slovenije za mladince so Kranjčani osvojili prvo mesto, potem ko so najprej v svoji skupini premagali Maribor 5:3, Fužinar 5:1, Jesenice, Ilirijo in Elan 5:0, v finalnem srečanju pa še Ljubljano s 5:3.
Na turnirju v Ljubljani je nastopilo enajst ekip, ki so tekmovale najprej v dveh skupinah, kjer je vsaka ekipa igrala z vsako, nato pa so igrali še za prvo, tretje in peto mesto. Tako je končni vrstni red letošnjega
prvenstva: 1. Triglav Kranj, 2. Ljubljana, 3. Maribor, 4. Odred - Ljubljana, 5. Partizan -Kočevje, 6. Jesenice, 7.—8. Fužinar - Ravne, Kemičar - Hrastnik, 9.—10. Ilirija - Ljubljana, Elan - Novo mesto, 11. Koper.
R. S.
STRELCI KRANJSKE OBČINE SE MARLJIVO PRIPRAVLJAJO ZA DAN MLADOSTI Dan mladosti hočejo tudi strelci na Gorenjskem najlepše praznovati, zato se že nekaj časa pripravljajo, da bodo ta pomembni športni dan praznovali kar najlepše. Več prireditvenih tekmovanj bodo strelci izvedli samostojno, vsak v svojem kraju, sodelovali pa bodo tudi z drugimi športnimi in fizkul-turnimi društvi in organizacijami. Največji uspeh in zainteresiranost je dosedaj pokazal Občinski strelski odbor v Kranju, ki je že sedaj pričel organizirati tekmovanja. V nedeljo dopoldan bo na dvorišču Stare pošte v Kranju prvo večje strelsko tekmovanje, katero je organiziral ObSO. Na tekmovanju bodo sodelovali člani, članice in mladinci. C.
SPORED PRVENSTVENIH NOGOMETNIH TEKEM GNP NEDELJA 14. APRILA 1957
Na Jesenicah ob 9.15. uri Jesenice : Bled pionirji, služb, določi Jesenice
ob 14. uri Jesenice : Triglav mlad., služb.
določi Jesenice ob 16.30. uri Jesenice : Triglav B, služb, določi Jesenice.
V Bohinjski Bistrici
ob 10. uri Bohinj : Prešeren pionirji, služb. Rozinam
ob 16. uri Bohinj : Bled, služb. Rozman.
V Lescah ob 8.45 minut
Prešeren : Škofja Lcka mlad., služb. Legat.
V Kranju igrišče Mladosti ob 10. uri 15 min. Mladost B : Tržič B, služb. Bitenc Fr.
Igrišče Triglava predtekma k ljublj. prim. ligi
Triglav B : Triglav A pionir., služb določi Triglav.
V Šenčurju .pri Kranju
ob 13. uri Svoboda : Mladost mlad., služb. Erzin.
V Tržiču ob 8. uri
Tržič : Mladost pionir., služb, določi NK Tržič.
V Naklem ob 14. uri — Duplje : Naklo, služb. Feldin.
V Skofji Loki ob 16. uri 15 minut Skofjai Loka : Prešeren, služb. Bavdaž.
V SREDO 17. APRILA 1957
ob 17. uri Naklo : Tržič pionir., služb. Feldin.
V Kranju igrišče Triglava
ob 16.30. uri Triglav A : Duplje pionir., služb, določi Triglav. Igrišče Mladosti ob 17. uri Mladost : Triglav B pionir., služb. Bitenc Franc.
7i
„Bom že gledal, da bo vse prav," je spravljivo rekel Dominik. Kmalu potem se je družina razšla spat. Dominik tudi. Samo stric Miklavž je še dolgo stal pred hišo in zamišljeno strmel čez vodo, tja, kjer je tema požirala obrise zaraščenih bregov. Megle so se pretrgale in visoko nad strminami so se prelivale zvezde kakor mogočen slap.
„ Od juga bo pritisnila, ker je vzelo meglo. Morebiti bo celo snežilo," si je rekel. Pogledal je v temi proti spodnjemu vigencu. Vzdignjeno kolo je pošastno viselo nad vodo.
„Zdaj ga bomo torej spustili," je pomislil. V živo ga je peklo, ker je moral ubogati Dominika, ki je Zgončev, Zgon-čevih pa nikoli ni maral. Ko bi se vsaj mogel odtrgati od hiše, ko bi se mogel odtrgati od hiše, ko bi se imel kam predejati! Dobro je vedel, da ne more nikamor odtod. Doslej je nekako šlo, ker je delal v bratovi kovačnici. Zdaj mu bodo ukazovali takile, kakor Dominik ...
Greblo mu je po srcu, najlažje bi bil jokal od žalosti, ki je ni mogel nikomur razodeti. Zakaj ga že vse življenje zaničujejo in odrivajo? Zakaj nikoli ni bil toliko močam, da bi se postavil na lastne noge in začel novo življenje? Ali je res vsega kriva pijača... prekleta? Ko bi ne pil, bi bil mož, ljudje bi ga spoštovali. Zdaj bi lahko vodil kovačnico in prodajal robo, denar bi pritekal v hišo, poplačali bi dolgove, pomogli bi si. Ljudje v Kropi bi govorili: „G1ej, Miklavž je rešil domačijo, brez njega bi Slo vse v nič!" — In Zgončev bi se nikoli ne šopiril todl
Prekleta pijača!
„Nikoli več je ne pokusim!" si je zatrdil. „Tista pijanost po bratovi smrti je bila poslednja. Se sem toliko moža, da ne bom več pil, če sem sklenil!"
Odločni sklep ga je potolažil in dokaj miren je šel spat.
V hiši je ugasnila zadnja luč. V trgu so lajali psi. Voda je šumela pod stoječimi kolesi in nad tihim trgom, stisnjenim v ozko dolino, so šle zvezde svojo 'brezkončno pot.
IV
Gašperinova Ana je stala v kuhinji pri oknu in gledala po trgu. Pravkar se je vrnila noter, v nosnicah je še čutila topli jug, ki je zavel čisto nepričakovano in topil sneg. Gledala je skozi okno, kako teče od strehe in se zdrznila, ko se je s truščem posul snežni plaz.
Bil je pustni torek in trg se je pripravljal na veselo pustovanje. Ana je poslala Uršo v prodajalno po nekaj drobnarij, ki jih je .potrebovala in zdaj je nestrpno čakala nanjo. V mentrgi je že vzhajalo testo za štruklje, na ognjišču je vrela svinjska gnjat, zraven je brbotalo kislo zelje in na pladnju so čakale s slanino pretaknjene pečenice, da jih bo spekla za večerjo. Vse je bilo pripravljeno za malce bahaško gostijo, samo bobe je še treba umesiti. Urša je imela prinesti nageljnovih žbic in cimeta za kuhano vino.
Ko je stala pri oknu in-čakala deklo, je videla kako trg polagoma oživlja. Mimo je šel cigan, bil je eden tistih, ki so imeli v Kropi domovinsko pravico in se jih občina nikakor ni mogla znebiti. Na verigi je imel medveda, zadaj je stopala ciganka z rešetom za darove. Medved je nosil okrog vratu natvezo kraguljčkov, bil je mršav in star, prav nič se ni menil za gručo otrok, ki ga je spremljala z glasnim krikom.
Pred kratkim smo objavili sliko ameriškega dirigiranega izstrelka PASCAL med poletom — takšen pa je na tleh. — Bitka za avtomobilsko zračnico je priljubljeni šport ameriških študentov. Da je bolj »zanimiva«, se odigrava v Mm bolj blatni jami.
Križanka 3
	t	J		1	i	*		f		^—
M										
"			■				'M m	It		
		'/?.>/, \' ;					H	I		
		>*								•s
	i	i}							m	
U	u				iS					
		M						I		
lit			1		m			u		19
M										
»/								u		
Vodoravno: 1. moško ime (ljubkov.); 4. kratica naše organizacije; 7. bolest; 10. srednješolska; 11. žensko ime; 12. mongolski vladar; 13. počasi (v glasbi); 15. geografski pojem (starejša oblika); 19. števnlk (ženski sp. mn.); 20. kuga; 21. vrstil ni števnik; 25. pokristjanjeni Egipčani; 26. zvišana nota; 28, izraz za star (tujka); 30. nekaj, kar je nepristno, narejeno le za oko, uporabljamo, kadar govorimo o takih stvareh v prispodobi (pridevnik m. sp.); 31. strast (4. skl.); 32. druga (starejši Izraz).
Navpično: 1. turški plemenitnik; 2. avstralski pes (podivjan); 3. oblika pomožnega glagola; 4. prebivalec starega mesta na Balkanu; 5. Inicialke prosvetitelja in borca za pravice koroških Slovencev (1809 do 1892) (Priimek in pridevek); 6. nauk o sestavih; 7. Naziv nogometnega klnba: 8. gazela; 9. industrijska rastlina; 13. za-tič, zatik; 14. obveze; 15. del obleke; 16. neobhoden pripomoček za igro »hokej na ledu«; 17. Kratica 'za sestavni del naše države; 18. važna tekočina; 22. Ime zelo razširjenega mazila; 23. kratica za športni forum v Kranja; 24. Izraz s področja kvar-tanja; 26. zapor (srbsko); 27. število; 28. osebni zaimek; 29. v parih.
REŠITEV KRIŽANKE ŠTEVILKA 2
VODORAVNO: 1. vaja, 4. soda, 7. vlc, 8. Nil, 10. oda, 12. ceh, 13. rabin, 14. ara, 16. Izak, 18. lak, 21. ZN, 22. arak, 24. Ra-mlza, 26. dim, 28. Rim, 29. svetac, 31. Gina, 34. RA, 35. gol, 37. kota, 39. Eva, 41. kinin, 42. Tot, 43. akr, 45. jak, 46. tam, 47. tona, 48. Avar.
NAVPIČNO: 1. vinar, 2. AC, S. anal, 4. slikar, 5. do, 6. Ada, 7. veza, 9. Ibar, 11. arza, 12. CI, 15. an, 17. kadet, 19. mimik, 23. kit, 25. mig, 27. magija, 29. Sava, 30. cona, 32. notar, 33. atom, 34. re, 36. Lika, 38. at, 40. akt, 44. ro, 46. ta.
V ozki dolini na podnožju Jelovice, ki se razprostira v visini čez 1000m nad morjem in je pokrita deloma z jelovinu gozdovi, deloma pa s pašniki, stoji obrtna naselbina Kamna goruća. Pomanjkanje plodne zemlje in ruda v Jeiovioi in v Vreču nad Zgornjo Dobravo sta v tem kraju vplivala na razvoj železarske obrti.
Začetki železarstva v Kamni gorici segajo morda že v keltsko dobo, vsekakor pa so tu kopali rudo Rimljani. Srednjeveško fužinarstvo in plavžar-stvo je tu obstojalo že v 13. stoletju. Prvotne fužine na obronkom in lazih so v 15. stoletju prestavili v dolino k Lipnioi, kjer so zgradili stalne peči. Kamnogoriski rudarji in fuži-narjti, večinoma Italijani, so imeli svoje posebne sodnike in svoj rudarski red, ki ga je leta 1550 izdal Ferdinand I. Od lastnikov plavžev so posebno znani Kappusi, ki so bili 1693 zaradi velikih zaslug za železarsko obrt po vzdignjeni v plemiški stan (pL Pichelsteini. Iz te ro-dovine sta bula med drugimi mati Zlge Zoisa Ivama, in Jožef, juridični pisatelj, rvillcedomski tajnik in član akademije opero-zov v Ljublj arui). Železne izdelke so tovorili predvsem čez Jamnik in Sorleo v Benetke, Trst, Čedad in Videm. Fužinarstvo je uspevalo vse do 19. stoletja, ko je začelo nazadovati zaradi pomanjkanja rud in razmaha moderne kovinske industrije. Na tisočletno železarsko obrt spominjajo tu in tam razpadli vigenoi in starodavni običaji spuščanja razsvetljenih bar-čic in hišic po vodli na večer pred sv. Gregorijem. Do tega časa so obrtniki delali še pri luči, ob koncu zimske teme pa so vrgli luč v vodo, da jo je odnesla. Zebijiarska obrt je oživela šele po letu 1895, ko je bila ustanovljena zadruga, ki se je pozneje združila z zadrugo v Kropi v Zebljarsko in železo-obrtno zadrugo Kropa - Kamna gorica.
V Kamni gorici je 10. avgusta 1827 zagledal luč sveta dr. Lovro Toman, znani slovenski politik, pesnik in ustanovitelj Slovenske Matice. Zgodovinska zanimivost je, da je Lovro še kot dijak 20. junija 1845 v Ljubljani prvi jav-
Z GORENJSKE
no govoril slovensko pri proslavi petindivajsetletnice zaslužnega ljubljanskega župana Janeza Hradeokega. Govor mu je napisal pesnik dr. France Prešeren. Po promociji za doktorja prava 1852 je stopil v finančno službo in se poročil s pesnico Josipino Urbančičevo - Turao-grajsiko.
Spomladi 1861 je bil izvoljen v deželni zbor, ki ga je kot svojega zastopnika poslal v državni zbor na Dunaj, kjer se je neutrudno boril za pravice svojega naroda. Komaj 43 let star je 14. avgusta 1870 umrl v Radaunu pri Dunaju. Njegovo truplo so prepeljali v domovino in ga z vsemi častmi položili k večnemu počitku na domačem pokopališču.
V Kamni gorici se je 9. septembra 1792 rodil naš znani slikar Matej Languis (umrl 20. oktobra 1885 v Ljubljani). Zanimivo je, kako je Matej prišel do svojega poklica. Ko je bil star 18 let, je opazovali v Radovljici celovškega slikarja Schreibersa, ki' je Slikal grofu Thurnu sobe. Fantovo zanimanje za slikarstvo je bilo mojstru všeč in ga je nagovarjal, naj stopi pri njem v uk. Ker pa je po očetovi smr-" ti moral že od 10. leta dalje služiti v kovačnici kruh sebi in svojlim, se je vrnil raje domov. Leto nato pa je Napoleon nabiral po Kranjskem vojake za ilirski .polk. Matej je pobegnil v Celovec in se pri Schreibersu i'zučll soboslikarske obrti. Kot dober mojster si je v Ljubljani toliko prihranil, da je odšel na Slikarsko akademijo na Dunaj, kjer se je seznanil s pesnikom Prešernom, ki mu je do smrti ostal zvest prijatelj. Leta 1824 je odšel v Italijo in je v Rimu poldrugo leto proučeval znamenite mojstre, zlasti Rafaela.
Langus je slikal na presno in v olju. Mnogo njegovih slik je ohranjenih po naših cerkvah. Obenem je bil tudi prvi slovenski posvetni' slikar, plodovit pre-rodndi portretist (Lastni portret, Matija Cop, Primčeva Julija, Pokljukar).
V Kamni gorici sta bala tudi rojena zoolog in biolog Franc Megušar (1876—1916) im Leopold Kordeš (1808—1879), pesnik, pisec črtic in kritik.
i
»Tom!« — Tetka Polly je poklicala fanta. — »Tom!« — Nič odgovora. »Tom!« — Vse tiho ... »To-o-o-om!« In spet nič. »Kje neki je le? Da se mu ni kaj zgodilo?« — Nataknila si je očala in za hip umolknila. — »Le počakaj me, smrkavec ti grdi!« Prijela je metlo in segla pod posteljo. Toda ničesar drugega ni bilo tam razen mačke.
Vzravnala se je in lovila sapo od prevelikega napora ter še enkrat zaklicala: »To-o-m, To-o-om!«
6.
Zdajci je za njo zašumelo... Bil je Tom. — »Glej ga no, lumpa, kjer si pa bil?« — »V hiši,« je Tom nedolžno odvrnil. »Kaj si pa počel v hiši?« — »Nič!« — »Nič?« Le poglej se v ogledalo. S takimi usti in rokami, menda nisi na miru sedel. S čim si se pomazal?« — »Ne vem, tetka!« — »O, jaz pa vem. Z marmelado si se. Ne vem, kolikokrat sem ti že zabičala, da pusti marmelado pri miru, če ne... Daj mi šibo, da Ti malce vest izprašam.«
Siba je zažvižgala po zraku. Položaj ni bil za Toma nič kaj rožnat. »Za boga, teta, ozrite se malo.« — Dobra in naivna tetka Polly, ki jo Tomove potegavščine niso in niso izučile, se je res ozrla. In ko se je zasukala, je fant že zbežal in izginil kot kafra, splezal na visoko obcestno ograjo in že ga ni bilo več! — Tetka Polly pa je obstala In se kislo nasmehnila ...
Toda le za hip. Takoj nato jo je pograbila sveta jeza: »Kar gre naj! Se bo ž* vrnil. Bo že prišel domov. Vendar tokra* ne bo ušel kazni, prav zares da ne. Jutri, čeprav je sobota, bo moral delati. G* bo že izučilo. Drugi fantje bodo imel1 prosto... — Le kako to, da me njegov«? lnmparije še niso izučile? Eh, predobra sem z njim. Kadarkoli ga udarim, 11,1 hoče kar srce počiti.«