Celibat učiteljk v Avstrfjl Ze svoj čas smo poročali, da so tudi v Avstriji sprejeli zakon, ki slično kakor predpis letošnjega našega fin. zakona omejuje učiteljicam pravico do omožitve po svobodni volji. Ta zakon je bil izdan že lani in je izzval med avstrijskim drž. uslužbenstvom upravičen odpor in veliko razburjenje. Uradniški strokovni listi so o tem mnogo poročali in navajili vse pomanjkljivosti tega nesocialnega zakona. Tako je tudi znano osrednje dunajsko uradniško glasilo »Reichsverbaiid der offentlichen Angestellten« objavil članek o tem vprašanju, ki ga v izvlečku prinašamo, ker kaže pravilno pojmovanje tcga problema, ki je od 1. aprila tudi pri nas prav aktualen. »Misel na gospodarsko zavarovanje obvladuje celotno bistvo človeka v njegovih temeljih. Občutek varnosti in gospodarske neodvisnosti je pogo.j za ustanovitev urejenega zakonskega in družin.skega življenja. Kjer pa ni temeljnih kamnov za ustanovitev te zakonske skupnosti zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, tam ostane seveda mnogo obetajoče vodilno načelo gospodarske osamosvojitve le na papirju. Še več! Nameščenci s stalnimi prejemki so prav zaradi teh sicet obvarovani, da ne zdrknejo v popolno revščino. Če pa ta stalni dohodek spričo življenjskih načrtov dveh za zakon zrelih ljudi ne zadošča, ker ne jamči niti za najskromnejšo uresničitev lega načrta; če dvoje ljudi, ki se bližata višku svojega življenja, zaradi pomanjkanja denarnih sredstev.ne more stopiti v nameravani zakon, ker si ne moreta preskrbeti stanovanja, plačati pohištva itd., potem moremo reči, da gre tod za proletariziranje stalnih nameščencev, državnih in samoupravnih uslužbencev. Oglejmo si samo sledeči primer: 35 let star uradnik prejema 300 šilingov (približno 2600 din). Že dolgo vrsto let vzdržuje svoja stara roditelja. Ona dva sta mu hranilnica. Znatnejših prihrankov nima. Zdaj bi se rad končno oženil. Kako naj s 180 šilingi, ki mu ostanejo, »ustanovi« družino? Po dolgih letih brezplodnega čakanja je dobila njegova nevesta vendar službo pomožne učiteljice. Tako bi prišlo k njegovemu dohodku še 120 šilingov, kesneje morebiti celo 150 šilingov. Pogumno in skromno, s trdnim zaupanjem vase in z veseljem do življenja skušata ta dva uresničiti svoj dolgo zasnovani življenjski načrt. Če je še kaj domoljubov, se morajo veseliti bodoče- ga prirastka novih družabnih celic v celoti Ijudske skupnosti. Toda stoj! Saj tu so grozeči zakoni Zveze in dežel o celibatu! Pod kaznijo odpusta se ne sme omožiti! Zena mora iz službe, zakaj omožitev pomeni »prostovoljno« odpoved službe. Kar je bilo prej težavno, pa vsaj mogoče, je s to obsodbo postalo zdaj popolnoma izključeno. Domoljubi so prav Tazličnih vrst: nekateri ustanavljajo priznanja vredne zavode in ustanove za skl.panje zakonov in za pospeševanje rojstev, drugi pa delajo zakone za preprečevanje porok. Ves življenjski načrt je uničen. Mnogo zrelih ljudi mora spoznati, da so bili opeharjeni za srečo, po kateri so tako dolgo hrepeneli in ki ,so jo pri svojih letih tudi že davno zaslužili. K temu pridejo še duševne moreče bolečine, ki jih prizadeva neutrudno opravljanje ljubih soljudi, ki si tako radi privoščijo takega zoper svojo voljo večnega »ženina«, in tako pomilovanja vredno »večno« nevesto. Pravi pekel se odpre. Če bi ženske sodelovale v zakonodaji, bi takih zakonov gotovo ne sprejemali. Končno se pa vprašamo: Čemu vse to? Kaj pa je smisel teh zakonov o celibatu. Nižjeavstrijski zakon to jasno pove: za mlade nezaposlene učiteljske kandidate naj se preskrbe službena mesta. Kako pa je bilo v mnogih primerih, ko so se nameravane poroke zaradi tega nesrečnega zakona preprečile? V teh mnogih primerih je bila uničena življenjska sreča dveh ljudi, spraznilo se pa ni nobeno službeno mesto! To se da prav lahko dokazati s konkretnimi številkami. Smisel zakona: .preskrba službenih mest' se je spreobrnil v nesmisel: ,v preprečenje zakonov'. Ali sme to ostati tako, zlasti v dobi, ko z vso resnostjo in upravičenostjo tožijo o nazadovanju števila prebivalstva in ko se povsod trudijo, da bi preprečili to narodno nevarnost s pospcševanjem zakonov? Skrajni čas jc, da spoznajo odgovorni činitelji Zveze in dežel, da te postave o celibatu preprečujejo sklepanje zakonov in da s tem nasprotujejo domoljubnim stremljenjem po pospeševanju zakonov in ustaa.ivljanju družin. Zato stran s temi nesrečnimi celibatskimi postavami, ki proletarizirajo za zakon zrele državne nameščence!« (»Naš glas«, 17. IX. 1937.)