V sredo in saboto izhaja in velja: celo leto , 6 for. ‘30 kr. » Pol leta . 3 „ 3(» „ n žetertleta 1 „ 70 „ ii mesec . , — „ 60 „ Po pošti: Za celo leto . 7 for. 60 kr. n pol leta . S „ 30 „ n čotert leta . 2 „ — „ „ mesec . . — „ 70 „ H V Celovcu v saboto 10. marca 1866. Oznanila. Za navadno dvestopno vejata se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat 3 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. Teclij II« WW—W——B—1 Naši deželni -acbori in naš politični T.; program, n. Podajmo se v Gradec in poglejmo, kako »e je štajerski deželni zbor obnašal v deržavnopravnih zadevah? V štajerskem zboru sedi oče in pervak avtonomistov in nemških liberalcev, ro tem si že moremo misliti, kako sc je godilo v tem zboru. Naš Blaga tin še k žl. Kai-serfeld se je vzdignil koj v pervi seji in nasvetoval, naj se napravi protest zoper septemberski manifest. Govoril je najpred gospod oče sam, za njim dr. Rechbauer, dr. Hlubek, dr. Waser, slednjič pa spet sporo-ćevalec Blagatinšekov — Kaiserfeld. Sukali so se vsi v enem in istem kolobaru : Da ni bilo treba ožega deržavnega zbora v pokoj d j ati. Proti tem velikašem in njihovim tovaršein sta samo stala dva našinca, dve terdni skali vsred viharnega morja: Dr. Razlag in Herman. Naj sliši celi slovenski svet, kako sta branila našo pravično in sveto reč in naj shrani „Slovenec41 njih krepke, jp-derne in jasne govore. Pervi za sporoče-valcem je govoril dr. Razlag tako le: _ Dasiravno še novinec v parlamentarnem življenju spoznal sem si vendar po nagibu svoje vesti in srca svojega za dolžnost biti družili misli, nego so častivredni udje ustavnega odbora; torej naj mi bo pa tudi dovoljeno natanko povedati, kako jaz to reč vem in razumem, da gospodje zastopniki *ved6, zakaj da sem s tako skušenimi parlamentarnimi možmi nasprotnih misli. Naj se mi tedaj pred vsem drugim dovoli, da sniem na kratko poznamovati ali obrisati ?tajališče naroda, h kteremu spadati si števna v čast in kterega tu zastopam, da se tega razvidi, kako da se mi obnašamo proti ustavnemu vprašanju. Slovenci, gospoda moja, mnogo obrekovani Slovenci (Živahno nasprotstvo) so miren narodič, ki biva veliko stoletij sem zraven Nemcev v naši domovini in ki se je še le v najnovejši dobi, kacih 30 let sem, k nekakemu dušnemu življenju zbudil, da bi se udeleževal onega napredka in izobraženja, ki ja lastina druzih evropskih narodov,' ki so nas po sreči v vsem že deleč prehiteli. Mi Slovenci zahtevamo, naj složno in vku-paj delajo svi stanovi, ravno zavolj tega nas pa, gospoda moja, tudi psujejo in obrekujejo, da smo Jevdalisti, ker priznavamo plemenitašem ali žlahtnikom njihova prava, ki so potrebna, da se more harmonično razvijati ves narod, h kteremu štejemo vse stanove; da se plemstvu zavaruje tisto mesto (stanje, stopnja) v družbinem življenju, ktera mu po zgodovini in pameti gre (Ne-pokoj). Imajo nas za klerikalce, morda še cel6 za ultramontance ter si mislijo s tem Bog ve kako liberalni da so proti nam. Mi pripo-znavamo in cenimo blagoviti upljiv, ki ga ima pri nas duhovščina; toda gospoda moja, jaz mislim, da je tako tudi drugod, kjer so druge vere, naj že bo, kakor je ravno pri nas, katoliška, ali proteatantovska ali judovska ali kaka druga. Rad bi poznal tisti narod, ki bi se mogel duhovščine znebiti; ravno zavolj tega pa tudi prav radi vidimo, ako nam oponašajo, da smo klerikalci, ker priznavamo, da ima duhovščina berž ko ne pervi in poglavitni namen pripomagati k temu, da se narod svobodno in zložno razvija in izobražuje. Imajo nas pa tudi za absolutiste, da, še celo za birokrate, ker priznavamo, da so nam v prid tudi uradniki, ki imajo dandanašnje celč pičel živež pa zelo težko butaro med kmečkim ljudstvom; toda, gospoda moja, tudi uradniki so eden izmed tistih faktorjev, ki jih deržava potrebuje, da se izveršujejo njena dela, in gledč na to treba nam je, mislim jaz, tudi zanje kar je mogoče marati. In slednjič imajo nas tudi za demokrate, ker se z meščani in kmeti zelo vkvarjamo in prizadevamo, da bi se izobrazili, dušno in materijalno napredovali in tako blagostanje svoje pomnožili. Iz vsega tega, gospoda moja, se laj^o’-, ' vidi, kaj da Slovenci se svojega stajalSSiJa'V zahtevajo, namreč da naj se vsi omenjeni •' stanovi harmonično razvijajo in izobražujejo,. Po takem pa nam tudi smejo časnikarji, ki tičč le v svojih pisarnicah in nič prav no poznajo ljudstva, kterega koli zgoraj naštetih primkov pritakniti, kakor se jim ravno zljubi. Mi Slovenci želimo, naj se naredč stalne podlage za ustavno Avstrijo, in tu mislim jaz, gospoda moja, da se tudi Slovencem ne bo očitalo, kakor da bi bili manj zvesti manj udani presvitli vladarski hiši nego so drugi narodi. Ali ravno zavolj tega, ker stojimo terdno za svojo starodavno vladarsko rodovino; ker se terdno deržimo načela, da je nerazdelivna zveza zadev vseh avstrijskih narodov mogoča, t. j. da se vsi duševno izomikajo in svoje telesno blagostanje pomnožijo, — ravno zavolj tega pričakujemo, da bodo Njih. Veličanstvo in vsi njegovi zvestoudani narodi z zedinjenimi močmi za-mogli enkrat v resnici vstvariti pravno der-žavo, za ktero si tudi mi Slovenci prizadevamo. It Če se je enkrat ustanovila pravna deržava, in za to mislim jaz, gospoda moja, da imajo vsi narodi dosti moči, tedaj pa tudi ni potreba gledati na to, da se kak nenaraven organizem vstvari s tem, da bi se le posamezni iz naroda izbrali, kar so n. pr. v prejšnji dobi oži deržavni zbor imenovali, ali pa dajte mu ime, kakoršno hočete. Jaz mislim, gospoda moja, da so vsi narodi zmožni, v svojih deželnih zborih dolžnosti 1 e s e dl n i k. V Velikovcu, kaj in kako V Marljivo te prebiram, premili moj„Slovenec“, pa še nisem našel dopisa iz naše velikovške pkolice. Dovoli torej, da ti tudi tvoj pri-jatel, da si tudi je v publicistiki „Saulus juter prophetas44, nektere čertice napiše in bližnjega Velikovca, glavnega mesta J u n-*ke doline, kakor ga naši meščani radi imenujejo. Ne misli pa, da tvoj dopisovalec čajema svoje korrešpondence pri glasoviti velikovški „Regini44, kakor korrešpondent r°gljati A (včasih okroglejši D), ki večidel «Voj‘ plajšč po vetru suče, in je včasih v rajnih „Alpenblatter44 (naj bi za zmiraj pohvale! ) tudi po nas Slovencih mahal. —-poznamo svoje meželjne! — Kdo pa ie tista „Regina44, boš morebiti vprašal? Ti radovednež ti! Dosti, da ti bolj na tihem le toliko povem: Regina K. je druga Esther, ktera je veličastni naš Ve lik o-vec pred m o go čn i m A mo n o m, francoskim generalom Ruskom, obvarovala. O nehvaležno mesto, moj Veliko- vec ti, da tako malo ceniš »lavne zasluge svoje „Amazonke44, in ne venčaš čela svojega dopisnika D, ki tvojo slavo po širokem (?) svetu oznanuje! — Po kaj mi mar korešpondent D in njegov ideal, in amozonka K. Regina? tako sem si mislil, ko sem stopil v mestno obzidje (moenia Gentifori!) — Ker je bil ravno velik praznik in sicer tako velik, da je cerkovnik z uajvečim pččenim (poknjenim?) zvonom vabil, podal sem se kot katoliški kristjan v veliko cerkev. Ravno stopi duhovnik na lečo in govori izverstno; pa obžalovati sera ga moral, ker je govoril — prazni cerkvi! — Le tu in tam je sedela kakšna mestna mamica, ali se je kak „obroč44 v stol zmašil, ali pa je tudi kak pes po cerkvi zderčal. Pred lečo je stalo nekoliko kmetov iz okolice in gledalo z od-pertimi ustmi v pridigarja, pa razumeli ga niso, ker je govoril nemški! Ko je pridiga že h koncu šla, tu vrejo ljudje iz vseh krajev pri trojnih vratih notri v cerkev. Ubogi pridigar! sem si mislil, kako ti more pri sercu biti, ker vidiš toliko ukaželjnih ljudi skupaj vreti pa jim ne oznanuješ božjih resnic v njih jeziku! Ali je to prav? Sedaj pa reci, premili „Slovenec44! ali se ne godi v tej reči pobožnim Slovencem nekaka krivica? To sta dobro spoznala dva ondotna g. kanonika in zato sta pa tudi vsako nedeljo in praznik zraven nemškega tudi slovenski evangelj brati začela, da Slovenec vsaj drobtinico božje besedo dobiva, za ktero naši nemški „kultur on o s ci" ne marajo. To je dobro sppznal tudi terdi Nemec, rajni g. Paeher, ki je precej denarja vložil, naj bi se zadnje pustne dni presveto rešnje telo molilo in poslednji pustni dan tudi pridigovalo v slovenskem jeziku. To je storil terdi Nemec; zakaj se pa ta pravična želja poštenega Nemca toliko let sem ni spolnovala, nočem preiskovati. Še le sedanji dekan, prečastiti gospod Alija n č i č , mož bistroumen, da malo tacih, so stara, oprašena pisma na tanko preiskali ter naročili, naj se želja rajnega dobrotnika vestno spolnjuje! Kakšna je pridiga zjutraj? boš barak Vselaj le nemška! Zjutraj pa hodijo v cerkev večidel le posli, ki so do malega sami Slovenci. Rekel bi, da med dvajseterimiposlušavcije kčmaj' eden, da ne bi slovenski znal; pa silno veliko jih je, ki nemške pridige le trohice ne zastopij o. Sedaj pa še reci, da v Velikovcu ena sama do deržftT« ■polnjevati, toda o tej zaderi bom imel pozneje priliko bolj razločno govoriti. Kar a« tiče narodnosti, moranj tu očitno apoznati, da si jo mi tako razlagamo, da ona ne zadeva samo pameti, ampak tudi serce. Kdor pa ni mojih misli, ta naj dene roko na svoje serce i,n (naj) se vpraša, ali bi, če bi nemška narodnost v nevarnosti bila, dovolil, da naj se ne priznajo narodne zadeve, ki so velik pripomoček k omiki v dušnem in materijalnern oziru. Ravno zavoljo tega pa tudi vidimo mnogo narodov, ki se očitno branijo svobodnih naprav in ustanov, ako so v nevarnosti svoje narodne posebnosti zgubiti, ker je ravno eno brez drugega nemogoče ravno tako, kakor tudi telo brez glave biti ne more. Pri nas velja načelo popolne enakopravnosti v narodnem, verskem in političnem oziru, in mi tudi pričakujemo od pravicoljubnosti nemškega prebivalstva naše dežele, da se bode to načelo tudi v deželnem zboru izreklo. Med našim ljudstvom namreč je, gospoda moja, žalibog razširjeno to mnenje, da Slovencem niso samo nemile okoliščine zaderževale dušnega in materialnega napredka, ampak da je deloma tega tudi deželno zastopstvo krivo (na levici se nasprotno terdi). Zdaj sem vam, gospoda moja, razložil, kako mi narodne reči razumevamo. Po njih se nam Avstrija že več stoletij sem kaže kot združba ali zveza raznoverstnih narodov, ki jih dobrotljiva previdnost božja gotovo ni brez vsega namena tako zedinila. Skorej vse dežele namreč so se prostovoljno združile, zraven pa teži en del rojakov bolj proti zapadu, drugi pa bolji proti izhodu. Zategavoljo menim jaz, gospoda moja! da je glavni namen Avstrije celo poseben, da ga je treba popolnoma poznati in avstrijskih zadev in razmer se prav pridno učiti in jih znati, in sicer ne tako, kakor jih naukarji ved6 in razumevajo. Mi si ne prizadevamo ■a enojnost, ampak za edinost, tedaj pa tudi mislim, da bomo v edinosti zamogli tudi z zedinjenimi močmi delati. (Dalje pride). Avstrijansko cesarstvo. Plašno in z nekim strahom pričakovali smo kraljevski reškript na ogerslti adresi. Prišel je in razveselil nemadjarske narode. Madjare same pa, ki so že veselja pijani vriskali, spet nekako streznil pa poterl. Pre-svitli cesar ne priznava v svojem odgovoru nikakoršne supremacije enega naroda nad drugim, volje pa je, ogersko ustavo zopet oživiti, vendar tako, da more cesarstvo ob- nemška duša ni dvajset sloven-skih vredna?! Tudi popoldne je ker-ščanski nauk le zgolj nemški, cerkev pa tako prazna, kakor Noetova barka po prestanem vesoljnem potopu! Kdaj pa Ve-likovška gospoda, meščani in meščanke, k pridigi prihajajo ? boš spet vprašal. „Kdaj ?“ sam ne vem in „kam?u tudi ne vem. Mislim pa, da so mnogoteri naši Veliko-čani po cerkvah večidel le nevidni duhovi, kterih v cerkvi še celč Diogen s svečnico ne bi našel. — Po končani pridigi je oila sv. maša z blagoslovom. Veselil sem se, da bom vsaj v cerkvi enkrat tiste verie pevce slišal, od kterih pravi ko-respondent D, da ne znajo samo hrabro iti, temveč tudi kaj izverstno peti. omaj sem že pričakoval, da bi se orgle oglasile, in tako tudi zraven mene stcječi mladi gospodič, da bi klinčeke na njih prebiral, ki si je med pridigo ukusno male ber-kice sukal in z nježno rokico rumenkaste lasce gladil. — Orgle zaveršijo, in zadere • e nek mošk glas, da sem se kot šiba •tresel, k temu sta še dva druga glasa rentačila in tretji je bil tako tenek, kakor glas male piščalke. Naj bi to Odisej slišal, mašil bi si spet ušesa, pa ne zavoljo milote, — 78 — stati in se zraven ne prezirajo drugi narodi. Tudi druge dežele morajo ustavno vlado imeti; kajti vsem narodom in veram se mora zgoditi pravica. Nadalje se tirja v tem pismu od Ogrov, naj predelajo postave od 1. 48, ker je več tacih med njimi, ki žalijo vladarjeve praviče pa tudi skupno der-žavo. Municipije ali županije se ne morejo koj namah ustanoviti, in ravno tako se tudi cesar ne more prej kronati dati in priseči na ustavo, predno ni vse poravnano in sprava gotova. — Toliko na kratko o tem važnem in sila imenitnem odpisu. Kaj bodo zdaj Madjarji počeli, ne more se še za gotovo povedati; ali mislimo, da bodo vendar pametni in zmerni ter vlado podpirali, ki vsem dobro hoče. Od njih tedaj spet zavisi, ali se štrena ogerskih zadev prej ali pozneje razmota, ali pa še bolj zmede, kar bi nam pa pričalo, da se Madjarji nikakor porazu-meti nočejo, ker se jim ne da vse, česar želč. — Kraljevski odpis na hervaško adreso pa obžalujemo s Hervati vred tudi mi, ker se je po njem združenje Dalmacije s troje-dirio kraljevino zopet odložilo in ker vojaška krajina, o kterej se je že tolikanj govorilo, ostane, kakor je. Naroča se pa zboru, naj neutegoma poslance voli, ki se bodo z oger-skimi poslanci dogovarjali zastran medsebojne zveze in deržavnopravnih zadev. Tudi dvorni kancelar Kuševič je že menda tdko povelje pervosedništvu dež. zbora poslal. Nadjamo se, da bodo Hervatje zdaj doprinesli, kar so poprej za federalizem opustili ali jzamudili. — Časniki, zlasti nekteri nemški na Dunaju, vedč kaj grozne reči iz Češkega povedati. Tako so bile menda na 2 krajih kervave homatije, vso ljudstvo je razdraženo in željno — judovske kervi itd. Nam se pa ne zdi vse tako. Da je ljudstvo res še vedno v velicih zadregah, da terpi semtertje pomanjkanje in se zlasti na Češkem na Jude huduje, ki so toliko srebra iz dežele znosili, to je resnica, če tudi žalostna. Da bi pa kakor zdivjani le po kervi vpili, tega ne more noben pameten človek verjeti in ter-diti, razun centralističnih listov, kterim semtertje strast pamet zatemnuje! Škof Strosmajer ni bil že spet za pervo-•ednika kmet. družbe poterjen. Za gotovo se pripoveduje, da bode grof Goluhovski vendarle minister brez portfelja. Maršal Benedek je poklican na Dunaj, —- pravijo, da zavolj pruskih zadev. Cesar se je s cesarico vred 5. t. m. iz Budima na Dunaj vernih Znani grof B e m b o, beneški svetovavec, je Že dobil izpust iz službe. To je nekako čudno! Dežele notranje-avstrijanske. Is Celovca. (C e s. odpis O g r o m ; —• beseda Hervatom; realka.) Že smo se bali, da bodo Ogri dobili vse, česar njih serce želi, da pojde naša deržava na dvoje in da bodemo Slovani pod petami Nemcem in Madjarom, Zatorej so nemški in mad-jarski časniki že nos vihali, da je bilo groza! Cesarski odpis na Ogre pa je tem prena-petnežem rogove odbil in spet lože dihajo tudi drugi narodi avstrijski: Vsem je zater-dil cesar vnovič enake pravice. Tega pa nočejo niti Madjari niti Nemci; zatorej ni bilo slišati, ko se je brala v ogerskera zboru cesarjeva beseda, nobenega „eljen“ — klica, zatorej so tudi nemški časniki nekako nos pobesili. Slava presvitlemu cesarju, ki se derži prave in edine poti, ktero kaže okto-berska diploma. Bog le daj tudi Madjarom pravo pamet in pravično voljo! Zdaj pa ljubeznjivo, bratovsko besedo Hervatom bratom! Pravimate, da delate previdno in da je ne mahate na nos na vrat proti Beču, — da nočete terjati starodavne zveze, v kterej stojite z Madjari in delate slavne dežele sv. Štefanske krone. Ponovite to zvezo, — pa ne dajte svojo samostalnosti, ktero ste tako slavno branili, — ne dajte je za noben denar in za nobeno še tako sladko obljubo : Postave si delajte s^mi na domačem zboru za svojo trojedino kraljevino, — branite svojo dvorsko kan-celarijo in oddajte od svoje avtonomije Beču in Pešti le toliko, kolikor je neobhodno treba zavoljo viših ozirov iu potrebščin. Tako bote narodnost in samostalnost oteli sebi, pa tudi nam bratom vašim Osvetlite sopet svoja lica in kažite se vredne sinov« majke Slave: Stojte za federalistična načela ! — Naše j realki dohajajo od več strani dobrote in darovi. Tako je te dni nekdanji mestni župan in dež. poslanec, g. G. J e z e r-n i k, daroval 400 gld. družbi, ktere namen je podpirati pridne pa uboge realčane. Ta dar se ima djati v družbino matico, tako da šteje zdaj družbina matica že 600 gld. Tudi štipendija se ie napravila za realčane. Prav težko dobi kak učenec realne šole ktero starih štipendij, vse se delijo le gimnasistom, ker so jih namenili ustanovniki razločno za latinske šole. Dozdaj je bila v Celovcu le ena štipendija namenjena za realne šole. Te dni se je UBtanovila spet druga. Graj-ščak in fužinar žl. Rainer in mestna občina sta se pri nekej prodaji pogodila, da naj se 1000 gld. kupne cene oberne v kako dobro napravo. Sklenilo se je, naj se napravi štipendija za 50 gld., pa samo za učence niže realke. kakor nekdaj pred Scyllo in Charybdo! Da si ravno imam še precej kosmata ušesa, bolela so me vendar ne koliko časa potem. Ali so bili ti gospodje od „Volkermarkter Sangervereina“, ne vem; tega jaz nisem mogel zvedeti. Kar službo božjo v Velikovcu zadeva, gotovo ne bodo razžaljeni prečastiti gospodje, če tudi „homo laicus“ v vsej ponižnosti praša: Ali bi bila v Velikovcu nemogoča reč, vsaj eno slovensko pridigo ob nedeljah in praznikih vpeljati? Bi li ne bilo modrejši eno dopoldansko službo božjo, in sicer ob 8. opustiti, ker je tako vselej tudi ob 10. velika sv. maša, zato pa v veči predmestni št. Ruperški fari, ktera ravno tako, kakor mestna, pod visoki kapitelj spada, dve vpeljati? Zakaj bi ravno št. R u p e r š k a cerkev, ktera je mati visokega k a pit el j-n a , od prečastitih kapitularjev tako zapuščena ostala ? Čemu za tako majhno mestno farico, ktera le okoli 1200 duš šteje, tri dopoldanske službe božje? Ali so ne bi dalo breme teže kapiteljske št. Ru-perško fare iz starih, dog lažnih ram od v* »ti, in mlajšim, močnejšim naložiti? Dobro vemo, da bi se gospoda kanonika, posebno g. R a k e b , ki j e t o-1 iko skerbon, neutruden ingoreČ za svoj visoki poklic, ne bota branila iz ljubezni do neumerjočih duš to breme prevzeti. Sent-Ruperška fara moralno boleha in hira! Treba jej je močnejših, mlajših rok, ktere bi umno spod-rezovale gnojpe rane, jih umivale z vinom pastoralne modrosti in obvezale z močnim povojem božje besede, Upamo, da bodo rečastiti g. dekan Alijančič, ki so veli-ovški kapitelj, rekli bi, pogina oteli, tudi ta klopčič tako umno razmotali, da bo prav. Nadjamo se pa tudi, da se bo v prihodnje v velikovški fari na enakopravnost bolj gledalo in kaj več božje besede ubogim Slovencem v njih jeziku privoščilo! Tam še ni obupati, kjer so za pravično reč tolikanj vneti možje kakor so, naši duhovni gospodje: prečastiti, dekan kanonika Rakeb in Miha Krofic-Slava jim! — (Ko um prid«.) la Hekati^Jna, F. V. 1. marca. (Župan in nemškutarji.) Županu biti je samo ob sebi še večkrat težka red ali biti narodnemu županu med strastnimi in prevzetnimi nemškutarji, to je — strašna sitnoba! Pa kaj tacega je gotovo že vsakteri slovenski rodoljub okusil. Tudi jaz, ko bi hotel od sebe govoriti, bi lahko marsiktero stran napisal in povedal, koliko pušic je že na moje se mlado življenje od nemškutarske strani letelo, kako me še zdaj vedno napadajo in črnijo, kjerkoli in kolikor je mo — 79 — brat in doslužen granatir, bil i^u je starešina, mlajši pa mu je druževal. Okoli 30 parov svatov je častilo le to slovesnost; vse je bilo prav dobre in poštene volje in še 'le drugi dan v mraku so se med prepevanjem svetih in poštenih svetnih pesem razšli. Take ženitnine so resnično kaj vesele pa tudi keršanske. Na večer, ko je letošnji Svečan svoje gospodarstvo Marcu oddajal, bila je v naši dolini grozna in strašnav nevihta, ktera je po hribih hudo razsajala. Že zadnjega Svečana goče. Pa to je osoda _ sjov- rodoljubov, in je tuljj celi dan močen jug z dežjem. Na aatorej z pesnikom stojično recimo: „N»j mrtvaški strup jezika Nas srdito v srce pika. Naj le slabo govori!" Pa govoriti sem hotel od našega občinskega predstojnika. No, tudi njemu, ker se ne sramuje svojega rodii in drži se Slovenci, stavili bi zaprek, kolikor bi le mogoče bilo, ko bi jim ne bil kos in se ne držal tako natančno pravice in postavne Poti. Ali naši „hrabri vitezi11 vrtajo ven- večer in celo noč je bil hud vihar. Iz Kočne in Grintovca so plazovi hrušali, blisk z malim prenehanjem je dolino razsvetljeval, grom in tresk pa sta nebo stresala, da ie ljudem serce trepetalo. Od neba pa je lil dež, kakor bi ga iz škafa vlival; ali pa je šla sipa potem pa tudi tako debela toča, da so j>ri več hišah okna pobita. Da bi bila saj zdaj za po letu opravila! Vihar je lomil in rušil drevesa, pa tudi strehe je tu in tam poškodoval. Povodenj je jezove na več kra- dar zrairej! Tako je pred nekaj časom po- jih raztergala, travnike zasula, cesto zazter-sestnik iz M hotel dobiti pravico za go- gala, — marsikteremu dokaj škode naredda; Stilnico. Naš vrli župan mu naravnost povč, j°da prislovica pravi: „Ni škode brez do-da njegove prošnje ne bo podpiral, ker so v bička .1 Resnica je to. Dosti je pri nas po M. tako že 3 gostilnice, tedaj že skorej čez k.ajžah M™1 brez dela “ zaslužka. Druge potrebo, in ker tudi iz moralnega obzira ni z*me s0. ,Pr* sn?8u kai zaslužili; letos *a to, da se krčme kakor gobe množijo snega m, )i je pa zdaj povoden) delo m zaslu-Hd, Pa kaj storijo nemškutarji? Napravijo žek na ce3t* napravila. Vpisnik (protokol) , o kterem predstojnik še Ob času te nevihte je stal težomor na vedel ni, in pošljejo ga obč. odbornikom, sredi med „dežjem11 in — „veliko dežjem11. Naj ga podpišejo, potem ga pa oddajo okraj Nemu uradu v posebni prositbi navodivši, da je „c e 1 o“ občinsko zastopništvo s tem ^stopljeno, da prosivec dobi krčmo. Pa s lem nepostavnim postopanjem so se spekli. toplomer pa je kazal 7 stopinj toplote. Drug: dan je bil sever, v časih pa je bilo jasno. Danes je zopet solnčno in južno zna biti, da še enkrat hudo deževje nastopi. Najstarejši ljudje take nevihte v zimskem Okrajni urad je precej spoznal, kam pes času ne pomnijo. To bo dalo prerokom taco moli! Poslal je prositbo in zapisnik °bč. predstojniku vprašaje ga, ali je tudi priložnost za prihodnje leto kaj več govoriti. Od Štajaralte mrje. — xy — (Kaj ---b», .... , U(1 »tajartike meje. — xy — (AaJ °n s tem zastopljen. fee ve, da se je sedaj 1 ua8 nekaj straši?) Odkar je letos otož- reč vse drugači obrnila, — prošnja se je odrekla. Pa rogovileži, ki so to zvijačo zmislili, bili bi zaslužili, da bi se jun bili — rogovi še na drugo plat odbili. Ali g. župan se z zarujavenima nemškutarjema ni hotel pečati. Pa vžalostilo ga je to tako, da je, ker je bil tudi nekaj bole- ni Kurent pete odnesel, je zopet v postu pri — in okoli nas vse tiho. Vse nekako nenavadno praznuje. Brez dela in brez zaslužka gleda svet s strmim pogledom, ves božjasten in prestrašen, v tamno krilo prihodnosti. Sosed soseda že skoraj drugega ne vprašuje, razun: Kaj praviš, da bode iz 1 / • • 1 11» . , . 1 ,-v,) • do V Ul ClOllIVvj luouu . ivai UlrtVlOj 01» dv/UD MđJ odstopiti hotel. Razpisal je na Jo.jan. tega? Jaz mislim, da tako, kakor je zdaj, 8®]o, pri kteri so se smdli vsi obč. odbor- p0 nobeni ceni ne more ostati. — Vemo fi'ki razun starega župana, kojemu je go- dobro, kakor Rim ni bil v enem dnevu zi-vorica, da hoče sedanji župan odstopiti, že jan ; da se temu ravno tako naš nekdanji Velike upe delala. Ko so odborniki račune blagostan čez noč ne more povrniti; a - Pregledali in še druge reči pretresli, prosi 0d;tn0 m0ramo reči, da smo glede na sep-v f župan, da bi ga odbor zavoljo bolehnosti tembr razgla9 0j ministra gf. Belcredija ) Jupanovanja oprostil. Pa nek odbornik, od ye£ energidnosti in samostalnosti pričakovali, - Kterega se kaj tacega še pričakovalo m, neg0 imamo do zdaj v tem dokazov. Na- 1 3^au? 'n Pr?vb da. °dbor tega ne do- djaii smo se namreč, da bode Šmerlingov , *n Prosb da 131 ostalo še zanaprej v»e voidni red za deželne zbore pri Slovakih, . Pn starem, kajti nikoli še n. bilo vse tako Hrvatih; Dalmatinih kakor za nas v fede- i - redu, kakor sedaj, lako nam je osta rtd&stičnem smislu prestrojil, in tako mo- ' Ju”a.r-(^IJ1 f.uPan‘ Narodni odborniki pa so g0gn; Madjarski dualizem zajezil, naj bi se g ljubili bolj pozorni biti. G. župan naj. se nam p0 tem potu razmere ravnopravnosti Pa tolaži b tem, da tudi'mostranci začenjajo od dne do dne zmiraj bolj razvijale. Upali •poznavati, da mu je blagor občine zelo pri smo( pa tudi, da bode vlada, če ne sama, iou m da tisti, ki je dobremu vrata odpi VSaj 0 deželnih zborih zaradi lastnega do-® dobro seme trosi se po svoj. smrt. sto bi^ar 8krbela, naj bi se na kako pogodbo sto let v svojih djanjili živi m slovi. to ab un0 kupčijstvo odprlo, se to ali drugo Oti Jezera 3. marca. (Zlata poroka, obrtništvo povzdignilo, ali — pol leta je Nevih ta.) Donašaš nam ljubi „Slovenec!11 minilo; naj ponižniše naše nade spla-razne novice od bližnjih in daljnih krajev, vale so po vodi — bile so zlati gradovi v i- »amo od Jezera v tebi še nisem nič bral, zračnih Tisočinah. Da je kmetu kak forint i, kakor da bi ga na svetu no bilo, ali pa da pri davkih polajšan, to je kaplja v morji iO bi se tu nikdar nič posebnega ne zgodilo. — malo prahu v oči. Da je bilo, kakor sem i- Tedaj sem skienil jaz nekaj malega pisati, zadnjič omenil, nokterim kantonskim gospo-i' Qaj svet zve, kaj se tu godi. — rervič ne- skam zaukazano, naj nam slovenski dopi-le kaj veselega še iz predpustnega časa. Na s. sujejo, tudi to ui nič kaj takega, česar bi o- Agate dan smo imeli tukaj zlato poroko, nam že Bach et consortes ne bili na papirju a- ' o lepo slovesnost nam je naklonil moj so- obetali: pa še ta trohica se nam zopet zdaj o, sed Andrej Nahtigal, po domače Žmitek, nič drugače ne izpolnuje, kakor ob časih ,n <3 let star s svojo ženo Uršo rojeno Šku- absolutizma. Pri nas je ni videti ne črkice l ber, 8taro 76 let. Ona sta skupaj živela slovenske iz c. kr. kancelij ! — Pa ne le ^3 let in dva dni v blagem miru in lepi to, česar se je v poslednjem času v Ogrskem *astopnosti. Povzdigovalo pa je to slovesnost in Hrvaškem zboru izcimilo in česar pri ta tc, ker je ravno ta dan njun sin in zdaj nas pogrešamo , ampak tudi marsiktera od-gospodar Martin, doslužen vojak domačega daja novih najviših služeb v teh 5 mesecih polka, s s voj o pošteno nevesto Marijo Ve- nas zmiraj v nekakošni nezaupnosti vzdržuje, teraico poročen bil. Andrej, njegov starši Zakaj, dasiravno se za Belkredijevo mini- sterstvo potezamo in še vedno mislimo, da ima sl. gf. najboljo voljo, moramo vendar k vsemu tomu odkritosrčno reči, da v tem času bi bila energičnost že lahko kaj več storila,in kaj več odvrnila. Ne vem, kje je iskati vzroka, da se ministerstvo na 18 (!) milijonov Avstrijskili Slovanov vedno tako malo ozira. Vsa zgodovina vč od naših žrtev in zvestobe a ve tudi, da plačila za to še nismo nikoli prejeli. Zanašamo se edino na pravičnost svojega svetlega vladarja in na okt. diplomo. Morebiti nam vendar od tod še prileti kak golobček z zeleno vejico — z upanjem po boljik časih; zakaj v tej svesti živimo, aa, ako nimamo za sebo, imamo pred sebo dni! — la spodnjega Štt^Jerskega, 6. marca J. V. (Najeovejši ukaz zastran narodne ravnopranosti v uradni-j a h.) Danes naznanjam vsem Slovencem veselo novico, da nas ministerstvo Belcredi vendar ui prevarilo, ko smo vanj stavili zaupanje svoje, da bode v resnici pravično vsem narodom mnogojezične Avstrije. Ravnokar prišel je na vso c. k. okrajne urade spodnjega Štajerskega od deželnega poglavarstva ukaz, ki se v slovenski prestavi od besede do besede tako le glasi: „St. 303. Ker je znano načelo, po kterem se vlada ravni, da se vsi narodi enako branijo in ohranijo, in po kterem se je c. k. pravdno ministerstvo ravnalo v svojem ukazu od 15./3. 1862 št. 1865, ki je pri sodniških oddelkih okrajnih uradov slovenskemu jeziku njegovo pravico dalo, moram c. k. okrajnemu uradu v spomin klicati načelo, da naj se tam, kjer to ali zahtevajo jezične razmere ali pa žel 6 stranke, pri političnih oddelkih c. k, okrajnih uradov zapisniki in razprave pišejo v slovenskem jeziku, in da se tudi uradniški odpravki (amtliche Aus-fertigungen) narejajo v tem jeziku. V Gradcu 20. lebr. 1866. Podpisan je — bar. Mecsery. — Spet smo tedaj eno stopnjo više na potu narodne enakopravnosti. Grofu Belcrediju kličemo veselega srca: Slava, narodu našemu pa silno priporočamo, naj ne zamudi časa in se koj poprime od vlade na novo mu potrjenih pravic; kajti, kakor mi poznamo naše uradnike, jih je le malo med njimi, ki bodo sami od sebe koj po ukazu začeli slovenski uradovati, velika večina pa bo čakala tega, kar stranke žele. Zato naj se koj naravnost izreče ta želja, posebno naj bi pa to občinski odbori storili. Sklenili naj bi, naznaniti okrajnim uradom, da želijo slovenskih dopisov. Ta ukaz sicer naravnost zapoveduje, uaj uradi koj začnejo v slov. jeziku pisati tam, kjer to zahtevajo jezične^ razmere, tedaj po celem spodnjem Štajerskem, ker so tam sami Slovenci! Tudi ne stavi nobenega obroka (termina), ki ga tudi treba ni, ker je g. dež. poglavar po uradniških sporočilih nam povedal, da razun treh vsi drugi uradniki dobro znajo slovenski. In zato, kar se tiče znanja jezika, ni nobenih zavir, naj se koj začne s slovenskim uradovanjem! Vendar pa tudi vsi dobro vemo, da temu ni taka, in da brez od ljudstva izrečene želje bo ostal tudi ta ukaz, kakor že marsikteri drug, le na — papirju. V naših rokah je pa, da se to ne zgodi! Vlada nam dobro hoče, le podpirati nam gre njene namene. Delovanje naših poslancev dra Razlaga in Hernia n a tedaj vendar ni ostalo brez sadii. Živila! Iz Idrije 1. sulca. — y — Idriška srenja je mislila 27. svečana po predlogu tukajšnjega župana g. pl. Wurzbacha za svojega častnega srenjčana izvoliti, — pa se je bila gospodom nekaj štrena zmešala in tako se ni doseglo, kar je bilo namenjeno. — Pač zel6 mora žalovati g. pl. Wurzbach, da ni dosegel sreče, biti tovaršu g. Issleib-a! — G. llochtl se je srenjski predstojniki službi odpovedal. V stenografičnem naznanilu se bere, da je poslanec Krorner duhovščino napadel, ker ji očita: „dass die Geistlichkeit den Unglau-ben und nationalen Hader befordert — es »oil beleuchtet werden, govori dalje imenovani poslanec, woher die Ursachen dieser Anfeindung der deutschen Sprachc riihren, itd. Duhovščina ima zdaj pač lepo priložnost gosp. poslancu posebno hvalo izreči za tak „kompliment!“ — Ali ni mar duhovščina, ktera ljubi narod, pravico in resnico ? Ali ni mar duhovščina podpora cele države? Čudno, da tak mož tega me razume!- Deželni zbori. Ntnjershl. V 26. seji jc bil imenitni in važni predlog zastran okrajnih zastopstev na dnevnem redu. Poročevalec mu je bil znani gospod Blagatinšekov Kaiserfeld, ki ga je tudi kaj dobro in vspešno zagovarjal in priporočal. Govoril pa je blizo takole: „Okrajna zastopstva so potrebna, če nočemo, da z avtonomijo v drugič ne bo nič. Za tako samoupravo, kakor jo imajo na Angleškem, manjka nam pripravne šole in vaje. Angleži se dobro zavedajo, da imajo svobodno naprave in da jih varuje javno pravo, ki se sicer zainore kratiti, nikdar pa vničiti. Pri nas je še preveč velika nezaup-nost vkoreninjena, da bi se n. pr. mirivni sodniki, itd. zamogli vpeljati. Deržati se nam je tedaj le bolj načel samouprave s tem, da vpeljemo okrajna zastopstva. Vendar jja ne smemo misliti, da jih bode tudi ljudstvo koj odobrilo. Le poglejmo srenjska zastopstva, kako so se jih branili, in vendar morebiti ni zdaj nobene srenje, ki bi se hotla srenjske samouprave znebiti. Da se bodo pa priljubila in uterdila, treba bo pred vsem gledati na primerne postave, pa tudi na postavodajstvo bodo ona svoj upljiv imela, ker se bode uredništvo bodisi upravno ali davkkrsko, zmanjšalo, in potem tudi davki sami. Svoboda ni tolikanj varna v viših zastopstvih, kjer je moč zoper moč, kakor če se v nižih načelo svobode in samouprave vpelje in oživlja. Če bi bila že terdno vkoreninjena, ne bi bili nam mogli ustave vzeti (?). Srenjska avtonomija brez okrajnih zastopstev je le neka senca itd. Za Kaiserfeldom so za ta predlog govorili v sledeči, t. j. 27. seji, še gg. poslanci Wasserfall, Carneri, Rechbauer, Frank, itd.; zoper njega pa t. j. za predlog manjšine, g. Waniscn kot poročevalec, g. Lohninger in drugi, pa vsi njihovi ugovori niso nič zdali, ker je večina s 30 proti 25 glasom izrekla, da naj se okrajna zastopstva vpeljejo. Z večino sta tudi glasovala slov. poslanca He rman in dr. Raz-1 a g, kar tu vsem Slovencem gotovo v veliko veselje naznanjamo. Špecijalna ali posebna debata se je pa še le 'v bodoči seji dognala in predlog odborove večine se je z nekoliko spremembami poterdil. Predno pa končamo, naj še pohvalimo g. Blagatinšeka, ki se je v tej pravdi s svojim kardelom zares moško obnašal. Da bi pač kmalo tudi o druzih rečeh tako reči zamogli! Ilervnuki. V seji 3. t. m je bil razgovor o kr. reškriptu. Najpervi je govoril baron Kušlan ter svoje mnenje o njem in o vladinih namerah na vsa usta povedal, pritoževajo se, da vlada ni spolnila želje deželnega zbora zastran vojaške meje in Dalmacije, kar kaže, da se ona nekako norčuje ž njihovimi najsvetejšimi pravi. Kralj ima sicer dobro voljo, ali ministerstvo, to je nekak velik kamen na poti našega ustavnega življenja. Ogerski zbor bi nam bil imel tudi kaj naproti priti. Naj se pa izvoli koj de-putacija, ki se bode z ogersko o zvezi med scbčj in deržavopravnih zadevah razgovar-jala, ker le ž njimi nam je kaj doseči mogoče Zastran celote trojedine kraljevine naj se pa naredi poseben protest v zapisniku. Gg. Perkovac in g. Mrazovič pa sta dokazovala, da ne gre tako v eni sapi delati, ampak da je treba vse natanko pre-vdarjati in potem še le kaj določnega skleniti, zatorej sta predložila, naj se izvoli po- 08 — seben odbor, ki naj, prej mogoče, o tej reči kar mu je zboru poroča, naj- kur po* \J\jfAy je zbornica tudi poterdila. Izvolil se je od- bor 6 poslancev, in g, dr. Šuhaj jim bo pervosedal. —Škof Strosmajer je zboru naznanil, da je presvitli kralj pravila za narodni muzej in jugoslovansko akademijo že poterdil. Slava! Ptuje dežele. Pruska pa Romanska še vedno v zunanjih zadevah veliki zvonec nosite. Kar se perve tiče, hočejo nekterijže vedeti, da Bismark ne napenja več tako hudo strun in daje upati mirne sprave. Vendar se pa tudi piše, da tirja Bismark od Avstrije, naj spada tudi Holštajn pod prusko upravo, česar pa Avstrija gotovo ne bo tako hitro dovolila, ker temu se tudi pravi „anektirati11, samo da je v drugi podobi. Pa tudi to gre Bismarku premišljevati, ker so onednifran-coski poslanci v postavodajnem zboru mnogo mnogo debelih pa grenkih zoper njega izrekli ter v adresi cesarju svetovali, naj se pri tej zadevi ne derži več tako zelo tiste nepomenljive nevtralnosti, ki pušča vse, kakor ravno je! Ta svčt za Napoleona ni kar si bodi! — Na Romanskem pa še ne morejo nič kaj pravega miru in pokoja najti. Preveč je neki domačih pretendentov, ki bi radi kneški prestol podedovali. Zraven tega pa bi tudi Turška in Ruska rade, naj se knežiji spet ločite in vsaka posebnega vladarja dobi. Vendar se bode pa še le tedaj pravo zvedelo, ko dotična konferencija, ki se snide v Parizu, izreče, kako in kaj. — Knez Kusa je že v Temešvar prišel. Da je zase dobro gospodaril, priča nam je njegovo veliko premoženje oa 2 milijonov cekinov, ki si jih je v 7 letih prikneževal! V tem času je tudi 6krat zbornico razpustil, imel 26 ministerstev, proračun povišal od 65 na 167 mil. pijastrov in napravil deržavnega dolga 500 md.! Francoski minister Druyn de Lhuys je o neki priliki tako le rekel: „Mi Kusa ne moremo pregnati; če ga pa vi, potlej pa že hočemo kaj storiti!“ — Po najnovejšem carskem ukazu se bodo za-naprej tudi Judje v deržavne službe jemali. Sedanji oskerbnik varšavske nadškofije , g. Szczvgielski, je tudi že jetnik! Razne novice. * „Slovenski Glasnik** od 1. marca nam pri naša spet mnogo lepoznansko — podučne tva- roka, ki ga bode škofijsko redništvo postavilo, slovenskega jezika dobro naučiti. Škof. redništvo je pa ta rok do konca šolskega leta postavilo. —• Tako je prav in le po tej poti zamoremo pri zdanjih okoliščinah napredovati! * Slavni slavista, dr. Fr. Miklošič, izvoljen je od dunajske akademije znanosti za druzega tajnika namesto rajnega romanista dra. Ferd. Wolfa. * Slišimo in beremo tudi, da se v c e 1 j-8 k i okolici hudobije in samomori tudi že pri kmečkem ljudstvu udomačujejo. To j« žalostno in ne obeta nič prida! * Večkrat smo že brali, da so v severni Ameriki tudi doktorice zdravništva. Zdaj pa so še tudi naredili neko miss Olimpijo Brovrn za pastorico, ki ima tudi pravico poročevati, kar je določil zbor sam. Čudni možje, ti Araerikanci! Družba sv. Mohora. I. 1866 so dalje plačali: dekanija Do- Za i. iouo so aaije piacan: aeicamji berlaves, dek. Ločnik, dek. Kanal, Černiče, dek. Nova cerkev na Štaj., Pervačina, fara Merin in Rupa. dek. fara DUNAJSKA BOKSA 7. mar««. rine. Razun povesti „Klošterski Žolnir11 in „Bertavsov Jurček1* zanimajo nas še zlasti slovevske narodne pripovedke, družinsko in deržavno življenje starih Slovanov,narodne stvari slovansko berilo v serbski, češki poljski in ruski besedi, česar v nobenem drugem časniku ne nahajamo, in naposled književni obzor in besednik, ki imata vsak zase prav zanimivo berilo. Tedaj ga pa tudi spet prav iskreno priporočamo vsem Slovencem, naj si ga naročajo in tako pripomagajo, da sko-rej na vse strani bolj razširi svoje lepoznansko — podučim delovanje. * Strašno hudodelstvo se je doprineslo v G 1 o dn i c i v kerškej dolini. Cerkev so tam oropali, ciborijo odnesli, sv. hostije po oltarju raztrosili in obe pukšici za darove spraznili. Kam pridemo, če pojde tako naprej ! — Tudi g. župnik je bil neki okraden. * Slovanski zbor (kongres) v severo-araerikanskem mestu Chicago, kjer se je bil one dni snidel, da se posvetuje o književnosti, o združenju in društvenem življenju amerikanskih Slovanov, voščil je ob enem tudi srečo našemu presvitlemu cesarju Franc-Jožefu za septemberski razglas, ki edini pelje k sreči in slavi Avstrije. * Kakor se „Danici** piše, morajo se učeniki v celjski glavni šoli do gotovega Deržavni papir. lična-. Blago 5 V. obligacij« po 100 gld 56.90 56 - 5 „ nor. posojilo od 1 1864 62.90 63.10 5 * metalike - 60.00 61.10) 4V,» >, 53 - 53.64 4 a - 48.- 48.50 3 » « - - - - 35.75 36.25 2 V,» « - - - - 30. - 32— Srečke 1. 1839 . 144 - 145. — a « 1854 74.50 75- „ ,, 1860 po 500 7935 79.60 « I860 „ 100 88.50 88 76 Srečke. Kreditne - - - po 100 gld. 114. - 119.60 Donavsko-parobrodske „ „ 78.50 79. - Teržaike - - - V M » 109.50 110.50 Budimske * po 40 gld. 23.- 23 50 Kneza Estarhaiy-a « 40 78— 80— ,» Salma « 40 w 26.50 27.- n Palfy-a « 40 « 22.60 23. " Glary-a » 40 » 24— 24.50 Grofa GeuoU-a o 40 » 20.75 21 — Kneza VVindiigraeU-« po 20 gld. - 15.50 16— Grofa Waldstein-a „ 20 „ 18.76 10.26 „ KegleviČ-a „ 10 „ 13.25 13.50 Denarji. Cesarski cekini .... 4.90 4.91 Krone ------- — Napoleondorji (20 frankov) 8.21 8.2* Suvrendorji - Ruski intperijaii - 8.40 8.43 Pruski Eridrikdorji - _ Srebro (ažijo) J 101.90 102— Danajska borsa 9. maroa 1866 5 °/0 metalike 6% nacij onal 1860 derž. posoj . Bankine akcije Kreditne „ London Novi zlati . Srebro . . 00.60 63.26 79.20 731 — 148. -108 26 4.90 101.90 Loterija. Terjil i 11 11 S3 tft 34. Prihodnje arečkanje je 17. maca 1866. Oglas. Naznanjam vsem Slovencem, da aeifl odperl svojo pisarnico v Velikovcu (Volkermarkt) 27. februarja. V Velikovcu 27. februarja 1866- Đr. Val. Pavlic« s/r advokat. Lantnik A. Einspieler, Odgovorni vrednik J. Božič. Ze tiskarno F. pl. KI »i nmayerj a odgovorni vodnik R. Bortookiaf or.