Ustni —
C«s*o teto . , K10-— ■m tete . , ,	. S'~
-Četrt let a , ,	. 2-5Q
,	,	a j _
pmml Avstrije:-------
C#o isto . ,	,15’—
^e»aia*2ne Številke ’ tfö vinarjev.
inl»fiivo in npravniitvo: Maribor Vjs£r*§&3 «lisa. S. — Telefon St. 113.
imuw rcinMWMHM^^
Neodvisen političen list za sloveneko ljudstvo. I
Z uredništva se mere go vsak Sas #H Sl^fZ. ur*
llfijmeweji® amtvljfike uradno porodila.
Dunaj, 15. aprila.
Italijanske bojišče.
Dunaj, 15. aprila.
Naši oddelki so vdrli iz tolminskega mostišča v italijansko postojanko pri Ciginju, so premagati posadko in so se vrnili z 12 vjetniki.
Južno vzhodno bojišče.
Zahodno od Korce so iz več krajev pregnali naši oddelki francoske prednje straže.
Vzhodno bojišče.
Nič novega.
IfaJnoTOjSe nemški» mm wämm porodile.
Berolin, 15. aprila.
Franeosko bojišče.
Armadne, skupina prestolonaslednika Ruperta: Pri Dixmude in južno od Yperna od časa do časa živahno topovsko delovanje. Na bojišču Arrasa je prišlo le do majhnih bo. ev, ki so bili za sovražnika izgube polni, ker smo našo bojno črto premaknili. Od nižine Scarpe notri do železnice Arras—Camhrai so se vršili včeraj predpoldne hudi boji. V gostih vrstah so opetovano napadale angleške divizije, A vselej so bile z velikimi izgubami odbite. Razven velikih žrtev je sovražnik v protisunkih izgubil 300 v-jetih in 20 strojnih pušk.
Armada nemškega prestolonaslednika: Od So-issonsa do Reimsa in v zahodni Cliampagni se artilerijska bitka nadaljuje. Ogenj težkih francoskih topov je v Laonu porušil več poslopij.
Armada gener al,a-f cldmnrš;da Alberta virtem-berškega: Samo na nekaterih odsekih živahen topovski ogenj. V naših podvzetjih na severno-vzhodni fronti Verduna in pri Ban de Sapi v Vogezih smo napravili plen in vjeli nekaj sovražnikov. V Artoi-su, ob reki Aisne, v Champagni in južno od Vogezov živahno delovanje zrakoploveev.
Vzhodno bojišču.
Položaj so ni spremenil.
Macedonsbo bojišče.
Razven topovskega ognja ob kolenu reke Črne nobenih bistvenih dogodkov.
Naš cesar za mir
Pisatelj Björn Björnson je bil te dni v Laxen-burgu sprejet od cesarja Karla v avdijenei. Pisatelj se' je napram poročevalcu lista „Az Est“ sledeče izjavil:
Govoril sem že z raznimi kronanimi knezi, a vendar še nikdar ne s takim kraljem, kakor je Vaš. Kralj Karel je govoril z največ,jo odkritostjo in presenečen sem bil, kako trdno koraka on proti svojemu cilju, kako vse ve in kako jasno sodi, kako delaven in živahen je in koliko mlade sile je v njem.
Kar je rekel kralj, seveda ne smem izdati, to pa, kar on hoče, lahko povem: Mir. Sedaj mir, pozneje pa še mnogo drugega, samo velikega in dobrega. Eno njegovo izjavo pa Vam moram naznaniti. Cesar je rekel: „Sam sem bil zunaj v strelskem jarku, ko je nek vojak dobil strel v trebuh in se je kr- jj väv zgrudil. Vem, kaj je vojska, vem, kako strašna j je. Torej vem, kaj pomeni mir. Mir, to je, kar jaz I hočem 1 “
Mirovni predlog sv, Oeeta,
Lugano, 14. aprila, j
Po poročilih rimskih listov bo papež v bližnjih j
dneh nastopil z novim mirovnim načrtom, ki bo zelo podrobno izdelan ter bo pripravil tla za mirovna pogajanja.
(Uradno še ta vest do danes ni potrjena. Gotovo pa je, da se sv. Oče silno trudi za mir.)
Drugi glasovi«
Gradec, 14» aprila,
Odkar imajo Nemci svoj velikonočni program, je od dobe do dobe nastal v časopisju glasen krik, češ,, sedaj bodo nemške zahteve uresničene.. Rok je pretekel, napoved se ni uresničila in potem se je razglašal zopet nov dan, ko bodo zaželjeni okiroaji zagledali beli elan. Tako je šlo do letošnje velike noči. Med tem so stopili češki in jugoslovanski politiki iz rezerve in zdaj se čujejo tudi še drugi glasovi.
Današnji „Grazer Volksblatt“ dne 14. aprila t. I. piše:
„Kakor se „Prager TagblaRd“ iz Dunaja poroča, je vlada opustila misel, da bi poslanski zbornici oktroirala nov poslovni red, temveč s § 14 uveljavila načrt, ki so ga parlamentarne stranke sprejele pred sklepom zasedanja leta 1914. Od drugih oktroajev, ki jih zahteva nemški nacionalver-band, se bo prihodnje tedne razglasila razdelitev o-krožij na Češkem, O n e fti š k e m državnem jeziku bo parlament sam o d 1 o č je v a 1, do-cim se bo odcepitev Galicije še nadalje odgodila,“
Današnja „Tagespost“ dne 14. aprila t 1. pa
piše:
„Ostane torej vpraša n j e, ali bo vlada, potrebne zakonske načrte iz lastne moči razglasila ali pa še jih prej predložila državnemu zboru v posvetovanje. Toda jasno je, da se mora vsaj poslov rt j. red oktroir a-t i , ker posvetovanje ni mogoče, ako se prej ne uredi dosedanja parlamentarna zmešnjava. To je jasno kot solnce in enake izjave srečavamo tudi v uradnih in poluradnih vladinih izjavah. Kar pa se tiče drugih odločb o državnem jeziku, o razdelitvi čeških okrožij, o upravni reformi, o omejitvi § 14, tukaj se bo moralo v vsakem posamnem slučaju p r e v d a r i t i, ali bi bil parlamentarnim potrebam bolj prikladen o k' t r o a ali pa parlamentarno posvetovanj e.“
Ko Človek čita te stavke, še mora enkrat pogledati na naslovno stran, ali Je to res „Tagespost" in „Volksblatt.“ Zdi se, kakor da bi črtal Vašo „Stražo“, katero tudi graški Slovenci brez razlike strankarskega mišljenja čislajo in radi čitajo.
Zahteve koroških ¥s©iem-
cev«
Celovec, 11. aprila.
Zastopniki nemškega naroda zadnji čas objavljajo svoje zahteve, ki so druga drugi do pičice enake in se ponavljajo v vsemogočih varijantah. Zato ni čudno, da se je oglasil zopet tudi voditelj koroških Vsenemeev, nr. Angerer; zvest svoji, že dne 8, januarja izraženi zahtevi, da je treba „po vsem nemškem delu Avstrije do zadnje vasi razvneti pravi pe-ticijski vihar.“
Sklical je odborovo sejo društva Vsenemeev na Koroškem, da zopet urbi et orbi „v imenu nemškega naroda“ stavi že znane, od nemških strank zahtevane predpogoje za sklicanje parlamenta, V sedaj objavljeni izjavi pravi, da prebivalstvo z upapolnim hrepenenjem in z vedno večjo nestrpljivostjo pričakuje od odgovornih mož za blagor države in njenih narodov odločilni čin. Nemški narod hoče imeti v ■ državi red in protestira zoper poslance, ki motijo te-
žko doseženo edinost, kakor dr. Steinwender, ki se je v „Tagesposti“ oglasil za sklicanje parlamenta brez poprejšnje izvedbe kot potrebnih namišljenih predpogojev.
Red v državi pa hoče napraviti dr. Angerer po poročilu „Freie Stimmen“ z dne 11. t, m. takole:
1.	Predpogoj za preureditev ustave in uprave je izvedba temeljnih zahtev v nemškem velikonočnem programu iz leta 1916<
2.	Postavodajna pravica se naj deželnim zborom odvzame in pridrži državnemu zboru, deželno zastopstvo pa naj ima „pravico delati sklepe“ in se naj po pruskem vzorcu organično združi z državnim deželnim uradom.
3.	Na polju uprave se naj sedanja draga in nepraktična dvojna uprava — državna in avtonomna — nadomesti z enotno, tako, da se samouprava organično »pridruži državni upravi v smijslu „mešanega sistema “ Deželni odbor se pridene kot samoupravni organ državnemu uradu (namestništvu, deželni vladi), da v bodoče ne bo en organ brez drugega izvrševal uprave.
4.	Kot najsposobnejše upravne enote za upravo se naj napravijo okrožja, v katerih naj bosta pride-Jjena državni okrožni upravni oblasti (okrajnemu glavarstvu) okrožni zastop in okrožni odbor kakor deželni zastop in deželni odbor državnemu deželnemu uradu. Okrožja naj se tam, kjer je treba, kakor na Češkem, napravijo po narodnostih. Združenje vseh istonarodnih okrožij v avtonomni narod pa je ravno tako zavreči, kakor teritorijalno avtonomijo, ker cilj razvoju ni zvezna država, ampak le enotna država z nemško državno mislijo.
5.	Samouprava občin, zlasti mest, se naj obdrži (avtonomija mest;.
Poročilo pravi, da so izvajanja dr. Angererja bila sprejeta s splošnim odobravanjem.
Da tak program za avstrijske Slovane ni sprejemljiv, ni treba še dokazati; saj ni v bistvu ničesar drugega, kakor izvedba znanih nemških predpogojev, kakor si jih predstavlja dr. Angerer v podrobnosti:	Uveljavljenje nemškega državnega jezika in
jezikovna okrožja za Češko — na alpske dežele dr. Angerer kajpada ne misli — ki pa se ne smejo po narodnosti združiti v narodno celoto, da bi bile ne-nemške narodnosti še bolj razdeljene kakor zdaj po deželah in bi jim bila tako odvzeta podlaga za narodni razvoj, nemški narod pa bi imel po celi državi svojo narodno — državno — avtonomijo, tudi tam, kjer jih ni. To pomeni novo stopnjevanje nemških zahtev!
Priic Friderik Sohwarzsn-berg načelnik desnice«
Desnica v gosposki zbornici bo, kakor poročajo različni listi, izvolila za načelnika princa Schwar-zenberga. Princ Schwarzenberg je znan Češki rodoljub. V vročem volilnem boju leta 190k Je iztrgal Nemcem budjeviški državnozborski mandat. Princ je voditelj tiste skupine češkega fevdalnega plemstva, ki je iz taktičnih ozirov nastopila proti znani izjavi grofa Clam-Martinica o češki politiki.
Agitacjüa proti desnici v gosposki zbornici se bo sedaj brezdvom.no nadaljevala še z večjo silo kot se je vršilo to dosedaj. Agitacija gre v Jem smislu, da se vsi desničarji, ki niso slovanskega pokolenja, pridružijo sredini, v kateri sedijo sedaj večinoma liberalni birokrati. Sredina bi naj postala najmočnejša in najagilnejša stranka v gosposki zbornici, kili naj prevzela vodstvo zbornice, katero je dosedaj iz različnih razlogov posedovala desnica. Nova imenovanja bodo baje močno okrepila sredino, kar bo desnica smatrala kot odgovor, da se je iztrgala vodstvu
Stran Z.
Clam-Marffinica. [Sredini se baje namerava pridružiti tudi nekaj slovanskih desničarjev, ki so se svojemu narodnemu mišljenju izneverili. Navajajo se i-mena* E se nam zdijo naravnost neverjetna.
Iz tega sledi za nas dvojno: Stranke v gospo ski zbornici se bodo začele diferencirati tudi po narodnosti. Odstotek slovanskih Članov je tako majhen, da moremo avstrijski Slovani v tem procesu le pridobiti. Ali ni n. pr. naravnost neverjetno, da S love n o i nimamo razven škofov sedaj nobenega m o ž a v gosposki zbornici.
Drugič:	Cim več se sedaj govori o gosposki
zbornici, tem bolj se bo zarilo v ljudsko prepričanje, d a je treba tudi gosposko zbornioo reformirati v demokratičnem smis-1 u. Ko slišimo pruskega kralja govoriti o ustavnih spremembah na Pruskem, je za vsakega Avstrijca jasno, da se mora tudi naša gosposka zbornica rednim, parlamentarnim potom reformirati ter se odpreti za vse narode in vse stanove.
Novi vojni minister.
Cesar je namesto oclstopivšega generala Kroba-tina imenoval generala pehote Rudolfa Stöger-Steiner pl. Steinstätten za skupnega vojnega ministra.
Novi vojni minister je rodom Stajerc. Rojen je bil leta 1801 v Perneggu na Srednjem Štajerskem, V Gradcu je študiral spodnjo gimnazijo in se potem posvetil vojaškemu poklicu. General Stöger slovi kot priznan strokovnjak v mnogih vojajških tehničnih stvareh in kot izboren vojskovodja. Ob začetku vojske se je udeleževal zmagovitega prodiranja v južno Pob'sko. Ko je Italija napovedala Avstriji vojsko, je general Stöger prevzel poveljstvo nekega armadnega zbora ob Soči in je odbil s svojimi četami mnogo sovražnih navalov.
Avstrija za mir z Rusijo.
Avstrija je na izjavo ruske začasne via-de, da si Busija ne želi podjarmiti tujih narodov in tudi ne zasesti tujega ozemlja, dala dne 14. aprila sledeči odgovor:
Vlada avstro- ogrske države je dobila na znanje izjavo začasne ruske vlade, ki je bila objavljena dne 11. aprila t. 1. Iz te izjave je vlada avstro ogrske države spoznala, da Busija nima namena, „da bi gospodarila nad drugimi narodi, jim odvzela njihovo narod qo dedSčino in nasilno zasedla tuje ozemlje, pač pa si želi trajnega miru na podlagi pravice narodov, da si odločajo svojo usodo sami,*
Avstro-ogrska vlada j# iz te izjave spoznala, da si začasna ruska vlada želi doseči smoter, ki je enak in se strinja s smotrom, ki ga je avstrijski zunanji minister označil
LISTEK.
■ - - siiiit» -- -	- - - -
v svojem intervievu dne 81. marca t. 1 kot cilj avstro-ogrske vlade. Potemtakem se sme smatrati kot ugotovljeno, da si želita avstro-ogrska vlada in začasna ruska vlada na e-nak način miru, ki bi bil časten za obe državi, miru, ki bi naj, kakor se glasi v mirovni ponudbi Avstro-Ogrske in njenih zaveznic z dne 12. decembra 1916, zasigural obstanek, čast in razvoj vojskujočih se držav. Takrat izrečeno prepričanje zaveznic, da se pravice in utemeljene zahteve zavezniških držav dajo brez ugovora spraviti v soglasje s pravicam? in zahtevami drugih narodov, je glasom izjave začasne ruske vlade še tudi danes veljavno in sicer še v večji
Ker je torej jasno predočeno vsemu svetu in posebno narodnostim Busije, da Busija ni več prisiljena, da bi se borila za svojo obrambo in za svobodo svojih narodov, pač ne more biti težko ob tej enakosti ciljev zveznih vlad in provizorične ruske vlade, da se naide pot za sporazum in to tem manje, ker Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski in apostolski kralj ogrski sporazumno z zveznimi vladarji goji željo, da bi v bodoče živel v miru in prijateljstvu z ruskim narodom, zasiguranim in zadovoljnim s svojimi notranjimi in zunanjimi življenjskimi pogoji.
Mirovno gibanje.
Za korak bliže miru.
Iz Berolina uoročajo dne 18. aprila, da se y tamošnjih političnih krogih z izrednim zanimanjem razpravlja o mirovnem gibanju, ki se pojavlja v Rusiji v vedno večji meri. „Tajiti se ne da“, tako pravi berolinsko poročilo, „da se je glede zbližanja o-srednjih držav z Rusijo napravil zopet korak naprej. V novem programu ruske vlade označeni mirovni cilji in program avstrijskega zunanjega ministra grofa Cernina, lahko omogočijo sporazum. Gotovo je, da je ruska delavska stranka zelo naklonjena mirovni misli, ki se ne da zatreti z nasilnimi odredbami, ki jih skupno izdajata Anglija in začasna ruska vlada. Gotovo pa le, da se je na potu, ki vodi do miru, res prišlo za korale naprej.“
Voditelj ruskih‘socialistov o miru.
V Tavriški palači v Petrogradu je voditelj ruskih delavcev poslanec Cejdze ob priliki otvoritve kongresa zastopnikov zemstev, vojaštva in delavstva imel govor, v katerem je povdarjal: Prišel je treno-tek, ko si morajo narodi sami rešiti vprašanje: Ali vojska 'ali mir? Reči smem, da se bomo pridružili vsem tistim, ki so za to, da se vse vlade odpovejo * lo
močan, kakor sam svetopisemski Samson, Prebivati ni mogel nikjer, ker je bilo zanj vse premajhno in kadar je legel na kako posteljo, ga je polovico viselo z nje. Nekoč je prišel v kmetsko hišo. Ni se pa sklonil, pa je zadel z glavo v strop s tako silo, da bi bilo kmalu po njem.
Sklenil je, da sezida tu v bližini poslopje, ki bo zanj dosti veliko in prostorno. Zbral si je prostor, kjer stoji danes Stari grad.
Najprej je nalomil kamenja. V bližnji vasi Ce-Šnjioah je lomil kar cele skale in jih je metal na izabrani prostor s tako lahkoto, kakor vrže otrok kami nček.
Da bi bil zid trdnejši, Je nanosil za malto iz morja morske vode. Ko je imel vse pripravljeno, je začel zidati, Zidal je tako hitro, da je kaj kmalu dozidal ogromno poslopje. Pravijo, da stoji ta zid Še dandanes.
Velikan je potem sameval v mogočni graščini. Nekoč pa je zginil. Nihče ni vedel, kam. V spomin na orjaškega moža so pa naslikali pri vhodu na be-
lo grajsko steno velikana, ki drži veliko skalo v rolđ.
Pod gradom leži širno grajsko polje. Na polju je dolga in široka njiva, ki ji pravijo njiva „Na krivici.“ Zakaj se ta njiva tako imenuje, o tem so tudi pripovedovali moj ded.
Graščak, lastnik Starega gradu, je bil neusmiljen Človek. Kmete, ki so mu morali delati tlako, je mučil kakor živino. Nekoč jih je vpregel v plug in zapodil na to njivo orat. Grajski gospej so se za-
O starem gradu.
Blizu Novega mesta stoji na višini Stari grad* Od obeh strani ga pozdravljajo vinske gorice, a on zre zamišljeno proti Krki nalik starčku, ki premišlja
o-	davnih dneh. Pod njim žubori starograjski potok in drvi urno svoje valčke majki Krki v naročje, O Starem gradu vedo starejši ljudje mnogo povedati. Takole v jesenskih in zimskih večerih, ko so ‘dnevi Že kratki, sedejo domači h kupu koruze in ličkajo ali ružijo. Tudi sosedovi dojdejo pomagat, da je malo krajši Čas. Oče starček zlezejo z zapečka, roke se jim tresejo, a pomagali bodo vendarle, nekaj že od-ležejo. Otroci so brž pri njih:
„Oče, nocoj nam boste povedali kaj o Starem gradu.“
„Oj.* otročaji, ničesar ne zapomnite, saj sem že povedal, lani sem vam že povedal, ko smo tu koruzo ličkali!“
„Ali, očka, to je že dolgo od takrat, povejte še •nkral!“
Ded vedo, da ne bodo imeli prej miru, da povedo spet in spet, kar so slišali sami praviti nekdaj, ko so bili še tako majhni* kakor so sedaj njih rn lički in vnučice.
8f naše kraje j« prišel v davnih časih velikan. Mihi« ni vedel, kdo je in odkod. Ljudje sami so ga UMtvali Samsona, To pa za jo, ker je bil velik in
.	16. aprila 1017.•
zavzetjem ozemlja in ki ' so pripravljene, da spremenijo svoje dosedanje pogodbe, V jem smislu moramo delovali, da se vojska čimprej konča.
Pogajanja med nemškimi in ruskimi socialisti.
„Gorriere della Sera“ poroča iz Petrograda: Delavski odbor je ustanovil komisijo za zunanje zadeve. Ta komisija je dobila naročilo, naj prične s pogajanji z nemškimi socialisti.
Socialist Scheidemann ni bii v Stockholmu.
Listi so poročali, d i je voditelj nemških socialistov, Scheidemann odpotoval nedavno v Stockholm, da se p« gaja z tamošnjim! scc alnimi demokrati giede skupnega nastopa socialistov za mir. Scheidemann pa sedaj, kakor sedaj poročajo iz Berolina naravnost taji, da bi bil v Stockholmu, a noče povedati kraja ia namena svoje večdnevne odsotnosti. Scheidemann je rekel, da so najnovejša poročila iz Londona, namreč sklep delavstva in mirovno gibanje v Angliji, nadalje dogodki v Rusiji, vse v zvezi z izjavami grofa Cernina ia zadnjim govorom drž kancelarja. Iz vsega tega se vidi, da je prišel trezen razum na površje in da skušamo drog drugega spoznavati. Mir pa smatra Scheidemann le tedaj mogoč, ako bodo na obeh straneh nasilnosti opustili. Zadnje Crninove izjave so zelo razmišljive.
Samo s Hohencolernci ne t;
Angleški list „Daily Chronicle“ Izjavlja, da je sedaj, ko je tudi Amerika posegla v svetovni vojni metež, prišel Čas za četverosporazum, da se začne pogajati z nemškim narodom, a ne s Hohencolernci.
Amerika v ¥©j ski z Nemcij o.
Bolivija proti Nemčiji.
Baztlski listi poročajo: Angliji prijazna »Nova Korespondenca« poroča iz Rjo de Janeira, da bo sledila Bolivija vzgleda Brazilije ter napovedala Nemčiji vojno. Med 50.000 Nemci države Rio Grande vlada veliko vznemirjenje in napetost.
Uruguay iu Costarica.
Poročila iz Buenos Airesa pravijo, da je pričela tudi južnoameriška država Uruguay mobilizirati in sicer ob brazilijski meji, da tako prepreči, da 5000 Nemcev, ki živijo v državi Rio grande do Sul, ne pride čez mejo. Država Costarica odobruje vojno napoved Severne Amerike Nemčiii in je pripravljena, če potrebno, Združenim državam ponuditi tudi dejansko pomoč.
Razpoloženje v Mehiki.
Švicarska „Agentur Radio“ poroča iz Novega-Jorka:	Iz Mehike prihajajo vznemirjajoče vesti.
Predsednika Carranzo se sumi, da goji z Nemčjijo tajne zveze.
Novijorški list „Herald“ poroča: Guverner se-veroameriške države Texas je odredil, naj se takoj internira vse tamošnje mehikanske državljane.
Amerika zaplenila 14 avstrijskih ladij.
Kakor poroča list „Petit Parisien“ iz VaŠing-
smilili ubogi kmetje, pa je zato lepo prosila moža, naj nikar ne trpinči ubogih ljudi, ker se jim godi krivica. Graščak je slušal svojo ženo, izpustil je u-boge kmete in od takrat jih ni več vpregal. Ljudje so pa dali tej njivi ime „Na krivici“, In to ime ima Še dandanes.
Tod skozi so prišli nekoč Turki, 'S seboj so prinesli veliko dragocenega plena, ki so ga med potom naplenili. Imeli so baje celo zlato tele, Ko so zagledali Stari grad, so zaželeli dobiti še njegovo imetje. Zato so grad obkolili in oblegali. Vse dragocenosti, med temi tudi zlato tele, so pa zakopali, da bi jim med bojem kdo česa ne izmaknil.
Grad je branilo debelo in močno zidovje., Za zidom je pa odbijala napade močna grajska posadka, Na vso moč so se Turki trudili,* da bi premagali grad, a ni se jim posrečilo. Obupali so že skoraj, da bi ga mogli osvojiti. Slednjič so se pa vendarle zagnali še enkrat z vso silo nanj,- a izkupili so jo pošteno. Komaj so splezali na zid, že so padali pod meči in sekirami, kakor bilke pod koso. Več kot polovico je bilo pobitih in ranjenih. Oni pa, ki so Še ostali, so se pognali v beg.
V silni zmedi so pa Turki pozabili na zaklad, ki so ga bili zakopali. Ostal je v zemlji pod gradom; Marsikdo ga e že trudoma iskal, ali zastonj. Pravijo pa, da Turki še niso pozabili nanj in kadar še enkrat pridejo tod mimo, ga bodo izkopali in vzeli s seboj. Grad pa bodo razdejali tako, da ne bo ostal kamen na kamenu.
Eudovik Koželj,
Iona, je severoameriška vlada dala zapleniti 14 avstrijskih ladij, ker se je bilo bati, da bi jih avstrijski mornarji razstrelili in bi tako bila okolica teh ladij s nevarnosti.
En milijon Araerikaucev za Evropo.
Pariškemu, listu „Petit Parisien“ s© poroča iz Novega 'Jorka :
Nabori in vežbanja Čet se vršijo z mrzlično naglico, V vseh tovarnah za izdelovanje vojaških potrebščin se dela noč in dan. Zgradili bodo v najkrajšem času 75 novih velikanskih zrakoplovov, ka-koršnjih še svet ni videl. Dolgost teh zrakoplovov bo znašala 54 m, širokost 10 m. V teku enega leta mora biti izvežbanih in poslanih v Evropo en milijon mož.
Italijansko bojišče.
Na kraški planoti je bil zadnje dni preteklega tedna živahen topovski boj. Pri Tolminu smo dosegli dne 14. h m. vspeh nad Italijani.
Zračni napad na Codigoro.
V petek, dne IB. aprila, ob jutranji zori so naga pomorska letala napadla italijanske vodne Črepal-niee pri mestu Codigoro v Severni Italiji, (blizu izliva reke Pad). S težkimi bombami so letala Črepal nice večkrat dobro zadela, Vsa letala so se srečno vrnila.
Rusko bojišče.
Na ruski fronti so boji večinoma ponehali. — Cetverosporazumovi listi napovedujejo za bližnje dni močno rusko ofenzivo. Kajpada je to angleška želja, za katero pa močna ruska mirovna stranka nima s-misla,
Na r u m uns k e m bojišču nič posebnega.
Haski delavci v najvišjem vojnem svetu.
Začasna ruska vlada je vpoklicala dva člana ruskega delavskega sveta v ruski najvišji vojni svet'.
Francosko bojišče.
Na francoskem bojišču se še vedno nadaljuje bitka na Črti Arras—St. Quentin. Tudi na črti So-issons—Reims in v zahodnem delu Champagne se vršijo hudi boji, 'Londonski listi pišejo, da je smatrati boje pri Arrasu le kot predigro za velikopotezno splošno ofenzivo na celi fronti.
60.000 Portugalcev na francoskem bojišču.
Iz Lizbone se poroča:	Portugalski finančni
minister Alfonso Costa, se je v zbornici izjavil, da ima zdaj Portugalska 60.000 mož na francoskem bojišču, Položaj dežele je postal tako ugoden, da bode Portugalska odpošiljala vsak mesec 6000 mož, z vsem potrebnim opremljenih, na francosko bojišče,. Portugalske Čete so sedaj na ozemlju Arrpsa zapletene v hude boje z nemškimi četami.
Sestanki četverosporazumovih ministrov.
V angleškem mestu Folkestone sta se sestala ministrska predsednika Ribot in Lloyd George in sta imela važen političen pomenek. Francoski vojni minister Painleve pa je bil v pondeljek v Londonu, koder se je posvetoval z ministrskim predsednikom Lloyd George ter ministri lord Derby, lord Carson in generalom Robertsonom. Glede bodočih četvero-sporazumovih vojnih načrtov se je baje dosegel popolni sporazum. Painleve je na povratku obiskal tudi belgijskega kralja Alberta.
Macedonsko bojišče.
Na celi macedonski fronti so boji zopet oživeli. Istotako se tudi v Albaniji opaža živahnejše gibanje tet.
Turška lope c
V Mezopotamiji s« je baje posrečilo Turkom u-
staviti angleško prodiranje v smeri proti severo-z&-hodu, — Na kavkaškem bojišču živahni spopadi med turškimi in ruskimi četami južno od mesta Bitlis. — Na ostalih turških bojiščih nobenih važnejših vojnih dogodkov.
Mo vi boji v Mezopotamiji.
Iz Carigrada se uradno poroča:
Dne 11. aprila so napadle turške čete Angleže severno od Diale v Mezopotamiji (leži severozahodno od Bagdada), Angleške čete so štele več infanterijs-kih divizij in eno kavalerijsko divizijo. Angleži so bili poraženi in so se morali umakniti proti severovzhodu, Bojišče je pokrivalo na stotine mrtvih Angležev.
Poostreni podmorski boj.
Meseca marca potopljenih. 861.000
ton.
Iz Berolina se uradno poroča, da so P-čolni o-srednjih držav meseca marca potopili 435 trgovskih ladij z 861.000 tonami. Samo križarka „Möwe“ je po topila 11 ladij z 49,000 tonami.
Dosedaj potopljenih 1,640.000 ton.
Meseca februarja in marca so P^Čolni, kakor poroča berolinski Wolffov urad, potopili 1,640.000 ton, t. j, približno 900 ladij.
Nemci izgubili 6 P-čolno*.
V času od 1. februarja do 1, aprila so Nemci v podmorskem boju izgubili 6 F-čolnov. To število pa so nemške ladjedelnice z novimi P-čolni dobro nadomestile.
Španija na straži.
„Frankfurter Zeitung“ poroča iz Madrida:
Dne 12, aprila se je pod kraljevim predsedstvom vršil ministrski svet, kateri se je pečal z izvanredno važnimi vprašanji. Iz Afrike se je odpoklicalo v Španijo 29,000 mož,;
Nova nasilstva proti Grčiji.
-L	' .	.	... . ..__	.
Angleško in francosko’ časopisje priobčuje sledečo izjavo generala Sarraila:	„Namesto da bi nas
Grčija pri našem podvzetju v Macedonijj podpirala, nam dela razne zapreke. Grški kralj se je znal prav spretno izogniti vsakemu večjemu pritisku od četve-rosporazumove strani, ker je vedel, da ga je na skri vaj podpiral ruski car Nikolaj. Ruskega carja Nikolaja pa sedaj ni več in bo treba z Grčijo drugače postopati,“ Angleško in francosko časopisje sedaj burno zahteva, da četverosporazum nemudoma odstavi grškega kralja in proglasi Grčijo za ljudovla-rto, Venizelosa pa za prvega predsednika nove Iju-do vlade.
Zahteve Poljakov.
Začasni državni svet v Varšavi je storil sledeči sklep: Ugodna rešitev poljskega vprašanja ni več daleč. Rešiti to vprašanje je mogoče samo na ta na-. Čin, da se ustanovi popolnoma samostojna^ poljska država. Osrednji velesili Avstrija in Nemčija sta v to že privolili* Nova ruska vlada je pa izdala oklic, v katerem ponuja Poljakom dežele, katerih še niti nima ter že v naprej pravi, da bi morala biti nova poljska država v vojaškem oziru združena z Rusijo. Ves poljski narod zahteva: Poljsko državo, ki naj bo ustavna monarhija, močno Vlado in številno armado. Edino lastna armada bi bila za Poljake porok, da so v resnici neodvisni.
Politične vesti.
Češki klub. Predsedstvo in parlamentarna komisija Češkega kluba je imela dne 13. in 14. aprila več sej, v katerih se je razpravljalo o ruski revolu-e:" in njenih nasledkih. Češka Zveza zahteva, da se tudi v Avstriji misel, ali se naj parlament preustroji v demokratičnem smislu in da se ustava preustroji tako, da si bodo narodi sami določevali o svoji usodi, reši kot najvažnejše in najnujnejše vprašanje. Češka Zveza je prepričana, da bo delo države na podlagi teh načel dalo vsem narodom narodno in socijalno pravičnost. Da se to doseže, se ne sme vla-da vezati na nobeno stranko in mora biti v narodnem oziru popolnoma nepristranska ter da je brez o-zira na mnenje kake stranke pripravljena pripraviti tla za delovanje državnega zbora, ako pota za resno delo ne bodo zastavljena z enostranskim postopanjem na polju narodne politike. Češka Zveza
priznava potrebo sporazumljenja med narodi in je v tern oziru pripravljena ustavnim potom storiti vse potrebno, V tem vidi Češka Zveza najboljše jamstvo za sporazum med narodi in možnost sodelovanja vseh narodov pri rešitvi političnih in gospodarskih vprašanj, ki čakajo Avstrijo.
•4 h i ■ ■ * '
Volilna pravica v dunajski občinski svet se razširi, V seji dunajskega mestnega sveta dne 18. aprila so socialdemokraški občinski svetniki vložili predlog, da se naj volilna pravica za mestni svet razširi in naj tudi ženske dobijo aktivno in pasivno volilno pravico. Župan dr. Weißkirchner je izjavil, da priznava, naj se da vsem, ki so se v sedanji vojski junaško'borili za domovino, z razširjeno volilno pravico večji vpliv na mestno upravo. Župan je že naročil magistratu, naj izdela novo volilno predlogo za mestni svet. Pri tem se mora upoštevati tudi v-prašanje ženske volilne pravice. Nato se je izvolil odsek 24 članov, ki bo celo važno zadevo natančno pretresoval.
Cesarska dvojiea v Budimpešti. Dne 13. aprila sta dospela cesar Karel in cesarica Cita v Budimpešto, kjer 1 sta ošjtala dva dni. Nastanila sta se v kraljevem gradu.. Grof Tisza se je peljal cesarski dvojici nasproti do Požuna in se je v dvornem vlaku pripeljal v Budimpešto. Vi kraljevem gradu je bil grof Tisza sprejet od cesarja v daljši zasebni avdijenci. Dne 15. t. m. se je cesarska dvojica vrnila na Dunaj.
Razburjenje v ogrski opozieiji. Ogrska opozicija je hudo vznemirjena, ker je Tisza na njihove burne klice za splošno in enako volilno pravico odgovoril s tem, da je potegnil kraljev reskript iz žepa in zbornico odgodil. Grof Andrassy pravi v listu „Pesti Hirlap“, da opozicija ne bo več dovolila mirnega zborovanja, dokler bo Tisza ministrski predsednik. Pri vseh teh napadih pa je treba vedno pomisliti, da ima Tisza za seboj enotno stranko, ki ima v zbornici dvetretjinsko večino.
Ogrska opozicija odločno nastopa proti večini. Dne 14. aprila so se zbrali voditelji ogrske opozicije pri grofu Andrassyju in so sklenili, da nočejo s sedanjo vlado v nobenem vprašanju, naj si bo politično ali družabno, več sodelovati. Opozicija odklanja tudi svoje sodelovanje pri vojnih dobrodelnih društvih. Voditelji so pismeno naznanili Tiszi svoje sklepe. Naznanili so mu tudi, da se ne udeležijo seje vojnega dobrodelnega odbora, ki se je vršila dne 14. aprila pod predsedstvom kraljice Cite. Svoje vzroke so naznanili cesarju, ko se je mudil v Budimpešti. Od Karolyjeve skupine naznanjenega shoda za splošno volilno pravico, ki bi se naj vršil dne
29.	aprila na trgu pred državno zborsko palačo v Budimpešti, mestni načelnik ni vzel na znanje
Poglavje o patriotičnem delovanju nekaterih veleindustrijalnih družb, Češki listi poročajo po „Spravnem Obzoru“, da je znana „praška železarska družba“, katere predsednik je vsemogočni nemški radikalec in velepatrijotiČni (v besedah) finančni magnat Kestranek, vložila pritožbo proti sklepom 3 čeških okrajnih zastopov, v katerih ozemlju ima svoja podjetja, Ti okrajni zastopi (Slany, Unhošt in Koreliče) so sklenili podpisati do 300,000 K vojnega posojila, Vsi davkoplačevalci so bili s tem zadovoljni, le „železarsko drujštvo“, ki Ji, napravilo v vojni že nešteto milijonov profita, ne. Gospod Kestranek je vložil pritožbo na upravno sodišče, kjer je seveda pogorel. Praški „Venkov“ pravi:	To dejstvo je nar
ravnost nezasliišno! Ljudje, ki se vedno igrajo pa-irijote, ki prinašajo svoj avstrijski patriotizem vedno na javni trg ter se često obregajo ob češki narod, ti ljudje iz nizkotnih ozirov branijo podpisovati vojna posojila! Komentarjev ni treba. Stvar govori »ama za sebe — oziroma naravnost kriči.
Senzacijonelui veleizdajniški proces — proti dvema prelatoma v Rimu. V Rimu je pričel pred vojno sodnijo veleizdajniški proces proti štirim publicistom in prelatoma Gerlachu in Ambrigettiju. Javnost je pri procesu izključena. Trajal bo najbrž 14 dni.. Za priče so poklicani Vanutelli, Bisletti, Vioo, dalje grof Pecci, nečak Leona XIII., kontre-admiral Dela Chiesa, brat sedanjega papeža, več poslancev in visokih uradnikov ter publicistov.
Tedenske novice.
Castikraja naši škofiji. Čeprav se je v »aŠi
lavantski škofiji ravnokar z zelo lepim vspehom — posebno v sorazmerju s sekovsko škofijo — završilo zbiranje darov za uboge družine, posebno v industrijskih krajih, prinaša kljub temu današnja „Montagszeitung“ nesramen napad na naše škofija,ne, češ da plavamo v izobilju, in da
z napetostjo pričakuje, kdaj bo škof v naši škofiji odredil nabiranje milih darov. To je krasna zahvala našim škofljanom za njih darove! Tudi cenzura ima svojo krivdo zraven, ker pripušča, da se meče blato na pošteno ljudstvo, ki je ravnokar v obilni meri izvršilo darovanje za uboge! C., kr. namestnik, ki je na Štajerskem šef te cenzure, bi že tudi lahko naredil red.	..j_ ,#naijfr;
Poziv. Ker se morda bliža sklicanje državnega zbora, prosim v soglasju svojimi tovariši vse one nedolžne žrtve, ki so bili zaprti leta 1914, da m osebno izročijo vse gradivo, zanesljive in le resnične podatke. Dr. Karl Verstovšek, poslanec in dež. odbornik.
Visoko odlikovanje kardinala Piffla. Cesar je podelil dunajskemu kardmalu-nadjškofu dr, Pifilu zaslužni križec Rdečega križa z vojnim okraskom.
f Nuncij Averza. Monakovski nuncij monsig-nor Averza je dne 13. aprila v Monakovem umrl za vnetjem slepiča. Rajni cerkveni dostojanstvenik je bil rojen leta. 1862 v Neapolju. Nekaj časa je služboval tudi pri nuncijaturi na Dunaju,
Dr. Anton Zdešar se vrnil iz vjetništva. Dr. Anton Zdešar, misijonar v Gradcu, ki je prišel v začetku vojske v francosko vjetništvo, je bil izmenjan in se vrne v kratkem nazaj v Gradec. Dr. Zdešar se že nahaja na avstrijskih tleh.
Smrt. V St. Janžu na Dr. polju je bila v nedeljo, dne 15, aprila, pokopana 881etna Agata Skor-ianc, mati č, g. župnika Matija Škorjanc. Svetila blagi pokojnici večna luč!
Okoli 700.000 K za dijake. V Splitu v Dalmaciji je umrl te dni nekdanji odvetnik dr. Joso Dimi-trovič. Kot odvetnik je bil na glasu in je prihranil lepo imetje. A tudi po očetu je podedoval precej. Vse — okoli 700,000 K — razun nekaj malih legaitov, je zapustil za stipendije dijakom. Tako si je pokojnik, ki v javnem življenju ni stopal v ospredje, postavil najlepši spomenik.
Češko „Narodni divadio“ na fronti. Na povabilo vojaških oblasti priredi praško „narodno gledališče“ vrsto predstav na raznih krajih bojne fronte. Igrale se bodo tri veseloigre in sicer: Stolbovo „Vodno društvo“, Steehovo „Tretje zvonenje“ in Svobo-dov „Popek,“ — Da Slovenci ravno med vojsko nimamo gledališča, ko je Ljubljana tako obiskana od vseh avstrijskih narodnosti in bi jim lahko pokazala tudi naše delo na dramatičnem polju, je velika pomanjkljivost, katere je krivo nerazumevanje kulturnih nalog slovenskega naroda. Mnogi si za to ne morejo misliti, da bi sodilo vseučilišče v omejene razmere kranjske prestolnice.
Iz južne železnice. Adjunkt Anton Nejedli je premeščen iz Hrastnika v Ljubljano; pristav Janez Gulč iz Breznoga v Prevalje; pristav Gabrijel Pirk-maier iz Hrastnika v Stiibing in pristav Maksimih Kokol iz Klausena v Hrastnik.
Pokopališče iz dobe preseljevanja narodov. Na vojaškem vežbališču pri DebreČinu na Ogrskem so imeli vojaki razne vaje. Pri kopanju strelskih jarkov so trčili na lonce, našli orožje, orodje, veliko raznega nakita itd. iz dobe preseljevanja narodov. Poklicani starinoslovci so dognali, da se je no1 - ] la na tem prostoru večja naselbina in da so f “Tli na pokopališče iz dobe preseljevanja narodov. Najdene tvarine so v zgodovinskem oziru velevažnega pomena. Kopanje strelskih jarkov na omenjenem prostoru je bilo takoj ustavljeno.
Gospodarske novice.
Rekviriranje v Celju. Iz Celja se nam piše: Te dni se bo vršilo še eno rekviriranje krompirja. Po kakem ključu, ne moremo izvedeti. Menda se bo istotako rekviriralo po drugih glavarstvih. Dolžnost vlade je, da naznani tudi kmetu ključ, po katerem se bo odvzemalo. Tudi kmet ima pravico, vedeti za ključ in ne samo isti, ki odjema. Po postavi z dne
4.	avgusta 1916, § 4, točka 5, 6, se mora posestniku toliko pustiti, kar rabi za svojo hrano, za klajo in za seme. Druge postave od istega Časa ni.
Vitez RoSmanit pl. Florstein priobčuje v „Štajercu“ članek, v katerem poziva kmetovalce, naj sadijo živila in zopet živila za potrebščino splošnosti. Tako je .prav! Mi poznamo v mariborski okolici graščaka, ki je svoje gospodarstvo skoro popolnoma u-redii na živinorejo, ker se živinoreja bolj izplača, in ki celo za svoje lastno gospodarstvo potrebuje — — krušne karte. Ako vitez Florstein pozna tega. graščaka, naj ga lepo pozdravi ter mu tudi pove, da bi
Izdajatelj in založnik: Konsordj „Straža,*
: bilo zelo poučno, v „Štajercu“ objaviti, koliko živi-l ne se je že pri dotičnem graščaku do sedaj rekviri-i ralo. Kmetje, tudi „Stajerčevi“, so se že marsikaj nar \ učili ter tudi tako statistiko radi čitajo.
Spomladansko delo. Ministrska naredba naroča žetvenim komisijam, da naj k delu posebno pritegnejo osebe, Id uživajo državno vzdrževaiuino, Z vso ostrostjo morajo nastopiti protji takim ich oseb,
I ki 'se branijo dela, Vsled mezde pa se tem osebam ne I sme vzeti ali znižati državna vzdrževalnina. Komi-I sije naj strogo pazijo, da res delajo na polju črno-j vojniki, ki so na dopustu ali oproščeni za kmetsko j delo. Ko končajo svoje delo, naj pomagajo sosedom.
I Komisija naj pravočasno naznani občini vsa zomlji-1 šča, katerih posestniki ne morejo obdelati. Občina smo zahtevati, da se ji iz donosa povrnejo zgolj dejanski stroški. Ceni dovolj prostovoljnih delavnih "sil, naj jih nakaže komisija in sicer najprvo za zemljišča vpoklicanih. Komisija lahko nakaže vprežno živino, ko je doma odpravila potrebno delo in sicer potrebnim brezplačno. Okrajno glavarstvo lahko od-kaže vprežno živino brezplačno tuji občini.
Mlini za olje zopet odprti. Kakor smo že poročali, je vlada dala mline za olje zapreti. Več tednov so mlinarji in posestniki zaman čakali, da se mlini odprejo. Za stvar so se zavzeli poslanci Slov. Kmetske Zveze in so posredovali pri ministrstvu na Dunaju in pri cesarskem namestniku grofu Claryr ju. V soboto, dne 14. aprila, je cesarska namestnija brzojavno sporočila, da se naj mlini za olje takoj odprejo.
Do nove žetve preskrbljeni. Na Dunaju so se dne 12, in 13. aprila pod predsedstvom zunanjega ministra grofa Cernina vršila posvetovanja zastopnikov Avstrije in Nemčije glede preskrbe z živili. Posvetovanja so privedla do popolnega sporazuma glede prehranjevalnega vprašanja. Ta sporazum nam daje jamstvo, da so potrebe obeh držav glede živil do nove žetve popolnoma krite.
10 čeških pivovarn — ustavilo obrat. V mesecu marcu je 10 čeških pivovarn ustavilo obrat, med temi veliki pivovarni v Taboru in v Trutnovem.
Reja prascev. „Domoljub“ piše: Omeniti smo že, da so v Nemčiji že znižali cene prašičev. Pri nas nam je pričakovati tudi znatnega znižanja prašičjih cen, na kar opozarjamo. Kdor ima že debele prašiče, stori modro, če jih proda, da ne bo oškodovan. Ne kupuj predrago mlao/čev, ker drugače še svojega denarja ne boš nazaj dobil. — S tem pa ni rečeno, da bi opustili rejo prašičev. Ravno nasprotno naj se zgodi! Imeti jih moramo, kol kor največ mogoče, ker se v sedanjih časih ravno mast najbolj potrebuje in bo še vedno boljše prašiče rediti kakor žito prodajati.
Zopetno zvišanje cen za mleko na Gornje-Sta-jerskem. Štajersko cesarsko namestništvo razglaša: Izvanredno velike so težkoce, s katerimi se mora boriti naša živinoreja. Visoke cene za krmo, za močna krmila in pomanjkanje delavcev zahtevajo, da se zvišajo cene za mleko od 46 na 56 v za 1 liter in sicer za mleko, ki ga prinese prodajalec sam na; prodaj; za 1 liter mleka v hlevu se pa zviša cena od 30 na 40 v. To zvišanje cen je veljavno samo za Gornje-in Srednje-Stajersko. Tako namestniška naredba. — Zakaj je zvišanje cen za mleko veljavno samo le za Gornji- in Srednji Stajer, nam je popolnoma nerazumljivo, kajti nič manj kakor Gornji in Srednji Stajer občutimo tudi mi na Slovenskem Štajerskem draginjo in pomanjkanje krme, kakor tudi pomanjkanje delavskih moči.
Dober lep za muhe. V prsteni posodi raztopi in zmešaj 150 g kolofonije, 100 g lanenega olja in 10 g voska. Posodo postavi na ogel ognjišča, pri zaprti luknji. Ko se je ohladilo, kar potrebuje več ur, namaži lep na papir. Najboljši je, če Je tako gost, da se vleče od žlice.
Razne a«Mce*
Nesreča na Donavi. Pri nesreči ladje „Zrinjski“, o kateri smo zadnjič poročali, je prišlo ob življenje 55 oseb.^
Strašna nesreča je zadela dne 11. t. m. zvečer družino Lahovo, po domače Mežnarjev© v Pol skrajnih u pri Cerknici na Kranjskem. Namlajši sin je našel ročno granato, ki jo je skrivaj prinesel domov. Eksplodirala mo je v roki, ubila njega na mestu, dce sestri in mater pa težko ranila, tako da sta mati ir* ena sestra ütrrii v kratkem času, druga sestra pa čez kake štiri ore. Torej štiri mrliči iz ene družine naenkrat!
Prisega pri Kitajcih. Kitajec se sodnije zelo boji, najbrže radi tega, ker se njegovi sodniki radi puste podkupiti. Čudna je kitajska prisega pred tujim sodiščem. Priči pokažejo s kitajščino popisan papir, mu ga prečitajo in potem zažgo na sveči. Kitajec se mora skloniti nad goreči papir in pri tem priseči, da je vse, kar je govoril, resnica, Čista in sveta resnica, in če ni resnično njegovo izvajanje, naj živ zgori, kakor je zgorel sveti zvitek pred njim.
Dober odgovor. V sedemletni vojski so oblegali Francozi mesto Göttingen. Poveljnik je poslal odpo-
slanca k rektorju na univerzo s prošnjo, naj vpliva na posadko, da se vda, sicer bodo njegove čete mesto izstradale Navihani profesor Kastner je odgovoril, da nima vzroka, mešati se v tuje zadeve, «„To je stvar mestnega poveljnika, kar se pa tiče izstrada-nja, me grožnja nič ne oplaši:	kot izredni profesor,
sem bil pet let v Lipskem in se tam. naučil zelo temeljito lakote in gladu.“
Odkod ime „komis“? Ko je Wallenstein prodiral proti Stralsundu, je ostalo nekaj Čet v Marki, in katerim bi morali zasedeni kraji preskrbeti kruha.’ Ker to ni bilo mogoče, so prisilili sosednja mesta m vasi, da so vposlala žita. Posebna komisija je morala razdeliti ukaze in peči kruh, ki so ga imenovali „komisijski kruh.“ Sčasoma je nastala potem beseda „komis.“
Dopisi,
Maribor. Mestni prehranjevalni urad naznanja, 1 da je dobil; zadostno množino semenskega krompirja za stranke, ki so svojčas javile, koliko množino semenskega krompirja potrebujejo za seme in sicer za zemljišča, ki se nahajajo v mestnem okolišu* Cena za semenski krompir znaša 20 vin. za 1 kg. Krompir se dobiva na Rotovškem trgu št, 9. Ako bo kaj semenskega krompirja preostalo, ga bodo dobile druge stranke, ki svoj Čas niso priglasile nobene množine semenskega krompirja.
Spielfeld. Dne 8. maja je tukaj sv, birma, dne
9.	maja pa v sosednji Gomilici.
Radgona. V tukajšnji vojaški bolnišnici se nahajata dva vojaka, ki sta zbolela na osepnicah.
Juršinei. Tukaj je umrl trgovec in posestnik Janez Toplak, star 39 let N, p. v m,!
Sv. Lovrenc v Slov. gor. Dne 2. aprila je u-mrla po dolgotrajni mučni bolezni Marija Gomilšek, rojena Toš, bivša veleposestnica v Gerlincih, v visoki starosti 86 let. Rajnka je bila skrbna gospodinja, dobra mati in občespoštovana žena. Pogreb se je vršil dne 4, aprila; udeležilo se ga je veliko številu prijateljev, znancev, sorodnikov in drugih faranov.
G.	župnik je imel ganljiv nagrobni govor. Rajnka naj v miru počiva! Lahlda ji zemljica!
Celje. Vodja tukajšnje davkarije, davčni upravitelj Viljem Klemenčič, je bil odlikovan z veliko častno diplomo za zasluge za vojno botrinstvo.
St. Pavel pri Preboldu, Naše Izobraževalno društvo je vsled vojne gospodarske krize napravilo zbirko prostovoljnih doneskov v kritje tekočih stroškov pri vzdrževanju Društvenega doma-. Zbirka se je zbog požrtvovalnosti vrlih naših Sentnavelčanov kakor tudi drugih prijateljev našega Društvenega doma dobro obnesla,. Ker radi pomanjkanja prostora ni mogoče vseh dobrotnikov navesti imenoma, nam p. n. daritelji naj ne zamerijo, če se jim vodstvo Izobraževalnega društva vsem skupaj tem potom naj top* i leje zahvaljuje za njih radodarnost ter ob enem do*
; stavlja prisrčno prošnjo, naj nam ostanejo naklonje-! ni i naprej. — Posebna zahvala gre tudi marljivim I dekletom za izredno eneržijo, s katero so se lotile in \ dovršile domoljubno zbirko. Njih imena so sledeča:
I Lina Krašovec, Marekina Blumer, Frančiška Soš-! ter, Marija Kunst, Julijana Ocvirk, Mihael Vurkelc* f Pavla Kos, Jožefa Matko in Justa Vedenik,
Nove šmarnice za 1. 1917 pod imenom „Kraljica vic“ so ravnokar dotiskane v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Spisal jih je vlč. g. Pankracij Gregorc, župnik pri Sv. Venčeslu. Isti pisatelj je bil spisal šmarnice „Novi majnik“ za leto 1915,. ki so bile tako zanimive, da so bile popolnoma razprodane v enem tednu in jih na stotine naročnikov niti več dobiti ni moglo. Letos se nam opisuje v šmarnicah Marija kot Kraljica vic, ki kot dobra mati obrača vso svojo pozornost na trpeče duše v vicah. Res ni primernejšega predmeta za letošnji majnik, kot je Marija, Kraljica in Pomočnica vernih duš v vioah, Ni je skoraj hiše, ki bi ne objokovala smrti enega ali drugega svojih domačih, ki so žrtvovali v tej grozni vojski svoje življenje za stiskano domovino. Za svojega cesarja prelil je svojo kri ali dobri oče, ali pošteni sin, ali pa zvest prijatelj. Preselili so se v večnost. Domači žalujejo za njimi, dobri otroci objokujejo smrt dragega očeta, zveste žene tarnajo zas svojimi moži, blage sestrice prelivajo bridke solze za svojimi brati. Pa to žalovanje ne zadostuje. Ako smo padle junake res ljubili iz srca, potem jih ne smemo pozabiti, ko so se ločili od nas in še mogoče trpijo časne kazni v vioah. Hiteti jim moramo na pomoč s svojimi molitvami in dobrimi deli, priporočati jih moramo Mariji, KraJjloi vic, da jim pride na pomoč in jih reši iz trpljenja v vicah ter preseli njihove duše v nebeško slavo. In letošnje Šmarnice nam živo opisujejo vioe in trpljenje v vicah ter Marijo, kot ljubeznjivo mater in rešiteljico uvioanih duš! Zato so te šmarnice za krvavi vojni čas več kakor primerne in jih vsled tega vlč. gg. dušnim pastirjem in pobožnim vernikom toplo priporočamo. Ob koncu premišljevanj je še kratek 'dodatek, ki obsega eno sv. mašo za rajne, litanije za verne duše in razne druge molitve za rajne. Knjiga se naroča v tiskarni sv, Cirila v Mariboru. Stane pa trdo vezana z rdečo obrezo kljub grozni draginji s poštnino vred samo K 2.60. V zlati obrezi se knjiga ne dobi.
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupas,	EBfll ttekftrat m* ÖMIa v MarifSrnwu,