GEOGRAFSKI OBZORNIK na slika naselja Most na Soči, na preostalih treh straneh platnic in na 32 notranjih straneh pa je še 92 barvnih in 9 črnobelih slik, pa še dve barvni in ena črnobela karta. Avtor, ki je do zdaj objavil že več zanimivih in kakovostnih strokovnih prispevkov o nekaterih pokraji- nah v porečju reke Soče, je tokrat na poljuden, vsem razumljiv način predstavil čudovite in raznolike pokraji- ne ob Soči in njeni bližini. Nekaj več besed je namenil izviru Soče, ledeniški dolini Trente, kraškemu Kanin- skemu pogorju, Bovški kotlini, Kobaridu, Breginjskemu kotu z najzahodnejšo točko Slovenije, naselju Vršno (roj- stni vasi pesnika Simona Gregorčiča), Tolminu in bližnji okolici, Mostu na Soči (kraju ob sotočju Soče in Idrijce), pokrajini ob Idrijci in Bači, kraškim planotam ob Soči in Idrijci, Goriškim Brdom in Novi Gorici z okolico. Vsebi- na je razdeljena na posamezna poglavja, ki jim pogosto že sami naslovi določajo glavno vsebino (Trenta jc značil- na ledeniška dolina, Bovec je bil v preteklosti tudi Flitsch in Plezzo, Breginjski kot najzahodnejša točka Slovenije, Breginj je bil dragulj, Na puntarskem Tolminskem, Ali znamo ceniti lepote pokrajine in reke Soče? in podobno). Knjižica daje vtis prijetne mešanice med poljudno- znanstveno revijo, učbenikom, turističnim prospektom, potovalnim vodičem, potopisom itd. To pa pomeni, da si lahko pridobi veliko število najrazličnejših bralcev. To podkrepi tudi dejstvo, da je besedilo tekoče in bralca tako rekoč prisili, da ga z užitkom prebere brez predaha od začetka do konca. Jezik je na nekaterih mestih morda pretirano čustven, vendar je to, glede na pokrajinske lepote predstavljenih pokrajin in glede na bralce, ki jim je knjižica namenjena, prej prednost kol slabost. Knjižica je zanimiva tudi za geografe, saj na kratek način predstavi osnovne značilnosti in zanimivosti doline Soče v Sloveniji. Priporočam jo predvsem učiteljem in učencem. Za vse tiste, ki bi želeli o obsoških pokrajinah zvedeli še več, pa je avtor na koncu pripravil seznam osnovne znanstvene, poljudnoznanstvene in informativne literature ter nekaj najprimernejših zemljevidov. Knjižico Jurija Kunaverja Ob bregovih Soče lahko za 90,00 din kupite v Zemljepisnem muzeju Slovenije in v knjigarnah. DELA 7: T R O M E J A - OBMEJNA R E G I J A JUGOSLAVI JE , AVSTRIJE IN ITALIJE Milan Natek Sedma številka revije Dela, ki jc glasilo Oddelka za geografijo Filozofske fakultete ljubljanske univerze, je v celoti namenjena ožjemu območju "Tromcje", to je obmej- nim regijam Jugoslavije, Italije in Avstrije. Leta 1987 so namreč geografi štirih obmejnih univerzitetnih središč (Ljubljana, Celovec, Videm in Trst) začeli na osnovi spre- jetega meduniverzitetnega raziskovalnega projekta "Pro- blemi medregionalnega sodelovanja na obmejnih območ- jih treh dežel" z intenzivnejšimi oblikami sodelovanja. To je zajelo preučevanje spodnje Ziljske doline, Kanalsko dolino in Zgornjesavsko Dolino ter deloma tudi Zgornjo Soško dolino z Bovcem kot njenim osredjem. Ob tem ve- lja poudariti, da je bilo celotno preučevano območje vse do konca prve svetovne vojne v avstrijskem delu Avstro- -Ogrske monarhije in šele odtlej dalje je razdobljeno na tri države s precej samosvojimi socialnimi, gospodarskimi in kulturno-civilizacijskimi razvojnimi težnjami. Tudi zato je začetek skupnega preučevanja tega območja s kar se da enotno metodologijo razveseljivo, saj bo med dru- gim pokazalo tudi uveljavitev različnih možnosti in pris- topov pri izrabi naravnih, socialnih in drugih gospodar- skih potencialov, s katerimi razpolagajo območja ob Tromeji. Ob tem je potrebno poudariti, da so navedene regije vse do nedavna živele bolj ali manj ločeno, pa tudi njihov vsestranski razvoj je bil zaradi državnih meja od- sev družbeno-gospodarskih sistemov, ki so jim pripadale. Šele v zadnjih desetletjih, ko so izgubile državne meje tudi pri nas svoje nekdanje zaprto varovalno območje, so postali obmejni predeli s svojimi razvojnimi potenciali čedalje pomembnejši dejavniki interregionalnega sode- lovanja in povezovanja. A. Gosar in V. Klemenčič sta pripravila za objavo povzetke iz obširnih raziskav, ki so zajele Zgornjo Sav- sko dolino, katere središče je Kranjska Gora. Pokrajino sta predstavila z regionalno-geografskega vidika, kjer so ovrednotene temeljne pokrajinske prvine in njihove funk- cije v gospodarskem in naselbinsko-prebivalstvencm raz- voju. V prispevku so dobile večji poudarek nekatere so- cialno-geografske značilnosti, še zlasti s področja gospo- darstva, turizma, prometa, poselitve in prebivalstva. Turi- zem, ki je pomembna postavka v razvoju Doline, se je začel razvijati že v zadnji četrtini 19. stoletja. Toda neus- trezni naravni pogoji so preprečevali, da se Kranjska Gora in sosednja naselja, ki razpolagajo skoraj s 4000 turističnimi posteljami in imajo 500 000 nočitev, niso razvila v večja in večnamenska središča športno-rekrea- tivnega turizma. Ob jeseniški železarni jc prav turizem z gostinstvom, s trgovino in prometom tista dejavnost, ki daje Dolincem vsakdanji kos kruha. J. Pogelschek in H. Wurzer sta ob mentorstvu F. Zimmermanna in B. Backč (vsi so iz celovške univer- ze) pripravila za objavo prispevek Podoba dveh koroških občin ob Tromeji. Z geografskega vidika prikazujeta ozemlje občine Bckštajn (Finkenstein) in Podklošter (Arnoldstein), ki sta v spodnji Ziljski dolini med Dobra- 38 GEOGRAFSKI OBZORNIK čem in zahodnimi Karavankami. V zadnjih stodeselih le- tih se je število prebivalstva v tem predelu jugozahodne Koroške skoraj podvojilo (v Zgornji Dolini je poraslo le za 38 %). Pozitivno rast števila prebivalstva imajo kraji v severnem delu obeh občin, v južnih obmejnih in hribo- vitih naseljih pa se je zmanjšalo za več kot polovico. Obe občini imata izredno malo kmetijskega življa. Med 800 kmetijami je več kot 70 % mešanih gospodarstev. Naj- več prebivalstva živi od dela v proizvodnji obrti, industri- ji in gradbeništvu. V občini Bekštajn, kjer je Baško jeze- ro, je skoraj polovica domačega prebivalstva zaposlena v turizmu. Kanalsko dolino, kjer so tri občine (Trbiž, Nabor- jet-Ovčja vas in Tablja), sta s pomočjo sodelavcev razis- kala G. Valussi (Trst) in G. Meneghel (Videm). To je izrazito prometno prehodno ozemlje, kar se kaže tudi v današnji gospodarski strukturi. V zadnjih šesdesetih letih se je število prebivalstva zmanjšalo za 17 %, a ta upad je precej manjši kot v furlanskih hribovskih predelih. Edi- nole v občini Trbiž se je prebivalstvo povečalo, povsod drugod pa močno upadlo. Najnovejši podatki kažejo, da je v Kanalski dolini še okrog 9 % Slovencev in Nemcev, vsi ostali so Italijani, ki pa so večinoma furlanskega pore- kla in le neznatno število se jih je preselilo iz italijan- skega juga. Železarna v Fužinah in rabeljski rudnik sta bila nosilca gospodarskega razvoja. Skoraj dve tretjini ljudi pa živi od trgovine, turizma, prometa in obmejnih dejavnosti. Vse tri raziskave so v obsegu enakovredne in v celoti predstavljene oziroma objavljene v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku; vsaka razprava pa ima krajši povzetek v angleščini. Med slovenskim besedilom je več tiskarskih napak. Pri orisu Doline je citirana litera- tura med besedilom, nikjer pa ni objavljenega seznama uporabljenih virov in literature. Pomankljivi so tudi zapi- si sestavljenih krajevnih imen: drugi del sestavljenih imen naselij je še vedno zapisan z malo začetnico. Kljub tem pripombam pa vendarle menim, da je zadnja številka Del dragocen prispevek k poznavanju in vrednotenju obmej- nih regij. Izdajo knjige sta podprla Znanstveni inštitut Filozofske fakultete in Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta. Skrb za ureditev zbranega gradiva in izdajo knjige je bila na ramenih dr. A. Gosarja in dr. V. Klemenči- ča. TATJANA ŠIFRER: SVET OB SAVI Drago Pcrko V zbirki Pelikan, ki jo izdaja in zalaga Mladinska knjiga, je izšla tudi knjižica Svet ob Savi. Čeprav je stara že tri leta, jo predstavljamo tokrat hkrati s Kunaverjevo knjižico Ob bregovih Soče, saj imata precej skupnih zna- čilnosti. Knjižica, ki je izšla v sorazmerno veliki nakladi 10 000 izvodov, ima na platnicah in 32 notranjih straneh 66 barvnih in 11 črnobelih slik, dodatno pa še 6 barvnih zemljevidov. Avtorica, ki je sicer znana kot izjemna voditeljica največje geografske knjižnice v Sloveniji Knjižnice Oddel- ka za geografijo Filozofske fakultete, kjer je do nedav- nega opravljala svoje delo, in knjižnega sklada Zveze geografskih društev Slovenije, je objavila že več različ- nih, tudi poljudnoznanstvenih prispevkov, kakršen je tudi Svet ob Savi, ki ga avtorica začne z opredelitvijo reke Save v slovenskih in jugoslovanskih okvirih. Sledi opis obeh zanimivih izvirov Save, nato pa so predstavljene značilnosti in zanimivosti pokrajin ob Savi: najprej dolina Save Dolinke in dolina Save Bohinjke, sledi Ljubljanska kotlina z Blejskim kotom, Deželo, Dobravami, Kranjskim in Sorškim poljem, Bistriško ravanjo, Ljubljanskim po- ljem in Ljubljanskim barjem, nato Posavsko hribovje s soteskami in globelmi ter Črnim revirjem, na koncu pa še Krško in Brežiško polje. Iz obilice obstoječega gradiva je avtorica predstavila večino najbolj zanimivih in najbolj tipičnih lastnosti opisanih pokrajin. Čeprav se pokrajine med seboj zelo razlikujejo, pa jih je besedilo povezalo v berljivo celoto. Knjižica je dober primer, kako lahko določeno geo- grafsko znanje in geografske termine (ledeniško delova- nje, ledeniški relief, morene, ugrezanje Ljubljanske kotli- ne, prometna lega Ljubljane, splavarjenje, časovno in prostorsko spreminjanje pokrajin itd.) v poljudnoznan- stveni obliki, torej na razumljiv način, predstavimo najšir- šemu krogu ljudi in tako poskrbimo tudi za uveljavljanje geografije v Sloveniji. Za popestritev našega turizma bi bilo smiselno take publikacije prevesti in izdati v nekaj tujih jezikih, saj se običajni prospekti, ki imajo v glavnem le bolj informativ- no vlogo, ne morejo primerjati z vsebinsko bolj bogatimi in še strokovno, toda dovolj poljudnogeografsko napisa- nanimi knjižicami, kot je na primer Svet ob Savi, ki ima poleg geografskih vsebin in slik tudi druge, na primer umetnostnozgodovinske (izjemna je slika dvorane v Breži- škem gradu s čudovitimi freskami), ki sicer običajno prevladujejo v turističnih prospektih. Tako kot publikacijo Ob bregovih Soče, tudi Svet ob Savi Tatjane Sifrcr priporočamo bralcem Geograf- skega obzornika in upamo, da se bo avtorica lotila še kakšnega podobnega projekta. Knjižico lahko za 90,00 din kupile v Zemljepisnem muzeju Slovenije in v knjigarnah. 39