vraCanjc /.avr;tC;<nja in ignoriranja smrti. V eseju Posinormailiv SubJecUtiiy pa James Mcnsch kriti/.ira normaiivi/.cm moderne, predvsem nornutivi/.em subjekta In niegtnv subjcklivnosii, ki pa se v posimodcrni i/ka-Ic /a nezadostnega; posinxMlerna filo/ofija sc skuša rešili te pasu subjckiivi/.ma in pokazati na o(i)ekt, ki wino in vedivi znova koaslituira subjekt; /akljuOi z ArtMoIckivim citatom Iz Metati/.ike being can be said In many ivays.'
Knjiga The Anclcnls and the Moderns nan> ponuja -snov «i premislek, za razpra\"o o naCinih in oblikah Človekovega dek>vanja in zgodovine, prav lisie kvalitete in strasti, ki jih je razprava meti starimi in mladimi /budila m negovala (ne glede na njene posIcdice). Z vpogk-dom v oblikovanje in 'us<xlo' pnibk--m<iv in vpnt^ni. ki .so .se v Času renc-san.se rodili, pa bonu) prav goiovt> lažje in ix-kiviic-je osmlslili moderno in njene posledice v zahodni mi.sli ob prehodu v novo ilsoCletje. V .svojevrstni luOi nam poka^x: ideoU>gijo imKlerne in njeno cnosiran.sko. apriori /avnCanje renesan.sc. Tako kot po.st.socia-lizem skiL^a poilaCiti s|)omin v nezavedmi, |c moderna .skit^la po/abiti in zaireli prebujeni in prebujajoči .se humanizem n.-nesan.sc (seveda hkrati s prevzvmanjem in preobliko-\-anK'm le-iega za .svt>jega). Za i/pra-^anje in ptxskdiCno prcvIrugaCenje tradicije na.<c civilizacije, je (s)pa->KHl sko/i grško mi.sel in mLscI (po.si)ni(xlcmc nepoxrc.<ljiv ck-meni vx.-dcnja. Knjiga nam ponuja prav u>: grSkt) fik>zorijo in njihove izku.4nje v polisu, v nadaljevanju pa nam predoCi kritiko moderne in njenih na.siavk<»v. S poskasom zWi-7jinja (KMimodcrne in antike nam pokaže nujno povezamMt, t>bstoj in perpetuiranje ■vcCnih' vprašanj, ki imajo množico odgo-Ntirov, a nobenega 'a-sniCnega'. Z vraCanjem k vpra.šanjcm starih ter njihovim odg(n^>rom sc nam odpirajo nni^no.sii za now «nlgovorc na vpra.šan|a .sodobnosti.
Alojzija ŽIDAN
Neodvisnost javnih obeil Uru-ttvo 20(X), Ljubljana 1997, .str. 317
Leta 1997 jc DruStvo 2000 izdak) zek) ka-kovo.stno publikacijo z nask>voni Neodvisnost javnih obCil. Publikacija je Lihko bralcev vpeljevalec v mnoge interdi.sci-plinarne družbo.slovnc tematike, zato je /a družbo.slovce izredno koristno in pomemb-rK) deU).
DovolinM) si opraviti sprehod po nekaterih vsebinah publikacije. Opozorim naj. da si bomo ogledali le tiste vsebiaske segmente, ki .so v današnjem Času za družb<xskAx.-e .<ic posebej pomembni. V prikazu bom tako svojo pozorno.st osredotoCila k sledcCim .sklop<im
• k .skk>pu. ki razmišlja o ncc>dvisno.sti obCiL
-	k skk>pu. ki pniblcmatizira nekatere družbene dik-oK',
-	pa tudi k sklopu, ki vkljuCuje kritiCno pre-
.sojo.
Osrcdf>ioCcno.si pozornosti .samo k nekaterim izpostavljenim sklopom pa nikakor ne zmanjšuje pomena ostalih obravnav in poglavij.
Za Clovvka v informacijski družbi je medij-.ska pismenost zck> velikega pomena. T<x)a, kakšna jc danes na.ša medijska kultura? Mctliji so tlsil ki Ckiveka informirajo, zabavajo, izobražujejo in oblikujejo javno mnenje. Nasploh so mediji na.še spriCc-valo. In s kakšnimi vrednotami kultivirajo, socializirajo Človekovo osebnosL' To ni nepomembno vprašanje. Mediji so tudi nepogrešljiv pogoj demokracije, zato je zck) pomembno, kakšno jc stanje luših nKxlijev danes, kajti .Sk>venija bo morala .stoj ko prej spoštovati vse sistcm.skc .standarde demokratične družbe. Pomembna jc tudi etiCna drža Radijev, kajti (k(X upravičeno poudarja Peter KovaCiC Peršin) etiCna zavest ni nekaj, kar si jc mogoCc pridobili z delom in izobrazbo. "KtiCna zavest jc rezultat vzgoje in samo-vzgoje" (IVrSin. .str. 8). RazmL^ljanja o tej problematiki najdemo v sklopu, imenovanem neodvisnost obCil. V njem tudi MoK'a Da^ir Murko opozarja, da bi bik) potrebno tekmovanje v kvaliteti in upoštevanju nt>vi-narske etike. V Skivvniji potekajo mnogoteri
ni(Klcrni/acij.ski procc.si, ki sc kanejo kol sprcmcmbf v naravi in v ritmu dela. kot vdor medijev, kot sprememb.-« iMovckovcga 7.iv|jenjskct(a sloga. 'V niultinicdijski kulturi jc TV nosilna os. jc strt)j. ki oniogoCa mnugin) ljudem neposredno spremljanje dogodkov, ki se odvijajo' (Murko, str 13). Tlidi Časopisi posegajo na vsa podroOja Cluvckuvcga življenja. Pri radiu kol mediju je ležiSCe na u,stni komunikaciji, pri televiziji pa jc težiiiCe na u.stni in pisni koniunikaci|i. MoO televizije kot sodobnega inrorniacij.skega stroja je i/jcmno velika. Prav laliko ljudje začnejo živeti življenje, ki ni več njihovo lastno.
Torej, s katerimi prohicmali/.iranimi druZ-lx:ninii dilemami bralca .sooCa publikacija.' Marko Ko-s na primer <>po/.arja na nujen spopad .Slovenije /. izzivi, nc pa na to, da .se le-icni izogibaiiH). Vrednote so pomembne urejevalke našega družbenega življenja. Toda 'vrednotni .sistem se bo v/.postavil samodejno, ko bomo uveljavili prioritete' (Kos. str 136). Spremembe v na.<i družbi .so nujno potrebne, saj se sooCanK> z izginevanjem delovnih mest, z negotovostjo in nestalnost jo dela ter zaslužka Spremembam .se lahk<i prilagajamo, lahko pa jih (udi povzročamo. V družinah nižjega družbenega .sloja za šolajočo se mladino nc prevladuje sp<xlbudno ozraCje. .Skralka, varne s<x;ial-nosil .samoupravnega sociall/.nu jc koncc.
Postavljeno družbeno dilemo: spopad /. iz/ivi - izogibanje i/zivrim. dopolnjuje druge dik-ma. I>eni.s Ptiniž je opredelil kiK: čas v sedanjosti in Cas v prihcnlnosti. ki je prihodnji čas. Cas je vrednota, ki jo jc nK>goCc izmerili in ustrezno «K-eniti. Vprašanja o prihodnosti postajajo vse bolj aktualna. Moderna družba, katere del smo, je izrazilo progresisiiCna, usmerjena v prihodnu.s( Naperjena na dogcnlke, ki se žele 1*k1o /godili Na prih<xini>.st naslavljamo vedno veCje zahteve. Moderna znanost se ne ukvarja več s predmetnim svetom, marveC s .svojimi predstavami prcdmelnega sveta, ki se bodo uresničile v prihodnosti. Danes .se je potrebno v vedno krajšem času prilaga|ati na vedno bolj kompleksne sisteme in orodja. "Na.<e sposubnosii kopiCenia infiirnucij so sicer res vcCje. a naše ravnanje ni nič bolj 'napredno*, kot ga je imel aniiCni Ckivek' (Poniž, str H7). In Se zanimivo postavljena
aviorjev-a dilema: svet tehnike in informaiike je izrazito vzpenjajoCi sc svet, CU>vek pa .se komajda spreminja. V in>brmacij.ski družbi .se Ck>vck .scKiCa s tem, ila tako imemn^jna kiherneliCna revolucija vsak dan bruha nova in nova raCunalni.^ka |)omagala. Z nami. našimi osebnostmi, .se dogaja kibernetizact-ja. Vse lx)Ij jc prtsoien premik <xi 'naravne" k "unictni" inteligenci. Pa ludi rj/like med na|X)vedanim in urcsnlCevanim. Kihernelika je tako do kraja izoblikovala |x>dolx> prihod-no.sii, a jo hkrati ves čas ncasmiljeno rela-tivizira' (P«>niž .str 151). Toda človek hrepeni. Hrepeni kot po.same/.nik in kot kolektivno bitje. 2eli tudi vv.postaviii dinamiCno ravnovesje z naravo katere nedeljivi del je.
V kontekstu obravnave družlx:nih dilem se je vredno .se/nanill .še X razmisleki jane/a Strehovca. "Uidi on razmi.šlja o kitx-rnetiCni kulturi, o dobi kibernetiCnih komunikacij Zastavlja sc vprašanje, kakšna je vloga družbo.sk>vnc nii.sli v zadnjih letih 20. siolel-ja.» Kakšne .so .sodobne .sociološke teorije informaiiCne družbe? Kakšna je sploh družbena rcsniCno.si koncc 20. stoletja? V tej re.sničnos(i je nastopik) obdobje novih medijev. Obdobje ponudbe novih nK*dij.skih iehnok>gij. .Svet mwih nK-dijev se izraža v pojavu računalniške unictnosii, ekološke umetnosti, v mrežnih umeino.sinih projektih itd.
Pri .skk>pu. ki vkljuCuje kritiCno pre.sojo, pa je .smiselno, da .se .še posebej zadržijo družboslovci - profe.sorji družbo.slovnih predmetnih podroCij. In tu lako osnovnošolskih kot srednje.šolskih V njem je nanv reč zanje žeto zanimivo prikazana publikacija Joscpha 0'0)nnorja in Johna Sevmourja Spretnosti sporazumevanja in vplivanja Uvod v nevrolingvistično pnigramiranje NI.P. Publikacijo je izdala /aloZba Sledi iz 2alca. NIP jc inicrdi-sciplmarna meloda. Poznavanje te mctcxle je smotrno za vse, ki zavestno skrbijo /j .svoj osebni razoj. a tudi za lx>lj zdravo družbcj. V publikaciji .so prisotni razmisleki o vpra.šanjih: kako bolje uporabl|ati govorico telesa? Kako vplivali na druge? Kako uporabljali .strategije za pospe-iScno uCenjc? V Ccm sc v naših dosežkih razlikujeta povprečno in odlično? Vse to je k* nekai nanizanih .strokovnih drobcev, ki jih vključuje publikacija. Publikacija je za druž-
reoirua in praksa let 35. 2/1998
boslovcc pomembna. I)ane.s je namreC potrebno na vseh podroCJih družbenega življenja dosegati kvaliteto. Prodor družboslovcev do kvalitete pa prav gotovo temelji v njihovem poznavanju inierdi.sci-plinarnosti. lnterdi.sciplinarnost pa je v prikazani publikaciji prisotna, zaobsežena. 1Vi>rci interdi-sciplinarnosti so v publikaciji obmvnavane filozofske, zgodovinske, scxiu-k).^ke, pedagoške, cx'lo literarne tematike.
SUep
Danes .se pt>vsem upravičeno opozjirja, da je tudi v na<em družlxKsk)vju potrebno do .segati standarde svctovr»e družboslovne ter humanistične mi.sli. Ck)vori .se tudi o Štirih velikih stebrih, ki jih i?.obražcv:«njc. tudi družboslovno, lahko nudi čk)veku. Izobraževanje lahko človeka uči. da bi vedel. Vedel kar največ o dru2hi. v kateri živi. Izobraževanje tudi človeka uči. da bi znal delati. Da bi znal kar najbolj profesionalno delati na raznih področjih družbenega življenja. Izobraževanje človeka uči biti. Torej. kakt>vostno razvijati svojo la.stno unikatno o.sebnost. Uči ga tudi kako živeti v skupno.sti. V/gaja ga za .skupno družbeno življenje. TUdi to po.siaja vse bolj zapleteno, raznoliko. Oziroma opozorimo: če je indastrijsko revolucijo nasledila informacii.ska. bo le-to v tretjem tisočletju nasledila rcvtilucija uma. Da pa bi bili družixxslovci na t«) revolucijo čim bolj pripravljeni, jc smiselno, da .se obogatimo tudi s spoznanji vsebin publikacije, ki smo ji namenili nekaj pozornosti
AleS ČRNIČ I.ester Kurtz
Gods in the Global Village: The Worid's Religions in Sociological Perspecthrc Pine Forge Pre.s.s. Thousand Oaks. California 1995. 279 strani
Na^i davni paxJniki .so .sedeli okoli ognja in posluhu zgodbe o na.stanku .sveta in nauke o tem. kako je treba živeti. Ko sc ljudje zix;rcmo danes, medla svetloba ne prihaja več od ognja, ampak najpogosteje iz naiiega televizorja. Sc zmeraj pa po.slujlamo zgodbe
o pravi naravi resničnosti ki>t jo dojema naSa kultura. A za razliko od naSIh prednikov. ki so v .svt)iem življenju sILSali le eno zgodbo o kreaciji, smo obdani z veliko različnimi kulturami 2ivimo v času. ko so tudi najodročnejSi delčki naScga planeta povezani v .svetovni sistem, tako da vsi skupaj delimo .skupno u.sudo. NaSe ekonomske institucitc, kultura, umetnost, gla.sba ipd .so povezane v svetovno mrežo. Predvsem zaradi novih tehnologij sc tudi -svetovne religije v.se bolj medsebojno prepletajo, hkrati pa smo postavljeni pred domala nereSljivo uganko religijskih konfliktov na Hližnjem vzhodu. Severnem Irskem in nenazadnje tudi v Hosni in Hert-cgovini ter na Kosovu.
I.ester Kunz sc ukvarja z vpraSanjem možnosti mirne koeksistencc radikalno različnih kultur v skupnem prostoru. Zagovarja tezo. da socioloSki .Študij religij omogoča vpogled v centralne probleme naScga življenja in nudi znanstveni aparat za raziskovanje prt)bIemov. ki sc pojavljajo z novimi načini skupnega življenja .skupin z radikalno drugačnimi normami in vrednotami,
V 19. stoletju sc je zdelo, da je v kulturnih centrih Evrope znano.st praktično nado-me.stila religijo. A .stoletje kasneje je Sc vedno močnajti religiozne ekmente skoraj v vseh .segmentih naScga življenja. V modernih družbah religiozno življenje ni izginilo, kot ■so mnogi pričakovali, ampak sc Jc Ic prefor-mulirak). Po cnl .strani so sc rc*vitallziralc starodavne tradicije (npr tradici<>nali.stična protestna gibanja v Lslamu in krščanstvu), po drugi strani pa so se pojavile nove oblike rcligiozno.sti (npr civilna religija, tudi nacionalizmi). Priča smo silnemu razmahu alternativnih religijskih gibanj, na družbenem obrobju naslajajo rcligijski .slnkretiz-mi. zjiotraj mainstream religioznih skupin pa sc je pojavil ekumenski duh. "nidi družbeno življenje sc pogosto izraža s sckubrni-ml rituali ki imajo za Kurtza evidenicn kvazi-rciigiozen karakter V modernih in postmcxiemih družbah sckulami rituali kol npr političiK: kampanje, tekrvizijski oglasi rcKk koncerti in olimpijske igre nosijo mnogo funkcij, ki jih Dürkheim definira ki>t religiozne, saj promovirajo družbeno solidarnost in pomagajo pri procesu konsiruk-