POSTNI GLASNIK
Stanovsko in strokovno slasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 15 dinarjev na leto. Naročnina sc vnaprej Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika“ v Ljubljani. Reklamacije, oglase plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.	in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik III.	V Ljubljani, dne 15. marca 1923.	6. številka
JOJA:
Organizacija.
(Nadaljevanje.)
V »Našem Glasu« sem čital, da imajo poštni uslužbenci v Sloveniji se* dem društev. Po mojem računu jih je — osem. Ker so vsa ta društva zvezana še v Zvezo poštnih organizacij, imamo torej poštarji celo devet društvenih pred* sodnikov. Izgleda, kakor da bi mi ravno ta cilj zasledovali.
Namesto združenja v enotno, moč? no organizacijo, se cepimo v vse mogoče »saveze«, zveze in društva. Cepimo se po šolski izobrazbi, po službenem polo* žaju, po činu itd., kakor da bi bila to p a r a d n a, ne pa b o j n a društva. Ško* da, da ne nosimo več uniform: ustanovili bi namreč oni, ki bi imeli po dve zlati zvezdi, svoje društvo, oni s tremi zopet svoje, kak »savez« bi pa tvorili oni, ki bi imeli zlate ovratnike. Uradniki direk* cije se bodo separirali v lastno društvo; uslužbenci erarnih pošt v lastno, da'-se bodo ločili od onih pri »neerarnih«. Po* sebno društvo ustanovijo tudi tisti, ki so imeli pod Avstrijo blagoglasnejše titeljne, da si pribore statum quo ante.
Če bo šlo v takem pojmovanju or ga* nizacije naprej, sem uverjen, da bo šte* vilo društev v doglednem času močno naraslo, v kvadratnem sorazmerju pa bo padala moč teh društev.
Morda čutite preveč ironije v mojih izvajanjih, pa verjemite mi, pri nas se je ustanovilo novo društvo iz razloga, češ da predstojnik ne more sedeti s svojim podrejenim uslužbencem v istem dru* štvu. K meni je prišel tovariš, ki me je resno nagovarjal, da bi ustanovilo pol tucata poštarjev, ki smo bili pri napre* dovanju prezrti, lastno društvo. Po takih izkušnjah mislim, da ni nobena beseda preostra.
Vsi poštni uslužbenci v Sloveniji morajo imeti samo eno društvo. Jasno je, da imajo po* samezne kategorije svoje posebne za* hteve in težnje, toda zato vendar še ni treba toliko društev, kolikor je kategorij.
Tisto enotno društvo, ki naj bi se imenovalo »Društvo poštnih uslužben* cev v Sloveniji«, bi bilo prikrojeno slično kakor je sedaj naša »Zveza poštnih dr* ganizacij«. Vsaka kategorija bi poslala svoje najagilnejše tovariše v odbor, ki bi štel 24 članov. Predsednik društva bi bil v glavnem reprezentant poštne orga* nizacije na zunaj, udeleževal bi se kongresov in posvetovanj v drugih po* krajinah države s kolikor mogoče toč* nim pooblastilom društvenega odbora. S tem si prihrani društvo tudi na visokih potovalnih stroških, ker bi pošiljalo pra* v'orna (razen z dovoljenimi izjemami) samo predsednika na zunanja zboro* vanja.
Duša n o t r a n j eg a društvenega poslovanja pa bi bil tajnik, ki bi moral biti za svoje delo nagrajen. Ta bi vodil korespondenco in vzdrževal kar najži* vahnejše stike z vsemi središčnimi kraji v Sloveniji. In to pismeno, ob važnih prilikah pa s sestanki v večjih krajih. Njegova skrb bi bila tudi informirati članstvo o vseh ukrepih, sklepih in kora* kih, ki jih je napravila organizacija za svoje člane, v službenem glasilu organi* zacije (»Poštni Glasnik«), Upravičeno se izprašujejo sedaj člani: »Kaj pa organi* zacija dela? Ali spi, Čedalje huje je, ži* veti ne moremo več, tiste krone za orga* nizacijo si še pri trgamo, toda organiza* cija ne da nobenega življcnskega znaka od sebe.«
Upravičeno, pravim, sc pritožujejo člani nad tem. Pa vendar vem, da imajo društva redne seje, da se izmenjavajo misli in predlogi na teh sejah, da se go* tovo včasih tudi kaj sklene, toda v ja v* nost.nc prodre nobena vest, kaj se godi za nami in brez nas. To je velika pogre* ška. Zakaj pa imamo svoj list? Vsekakor bolj potrebne nego razlike med poštnim redom in novim pravilnikom (ki spadajo edino v »Službeni list«), bi bile točne, objektivne in izčrpne vesti iz delovanja organizacije.
Z zanimivim dopisovanjem v dru* štveno glasilo o podrobnem delovanju društva se bo pomnožilo ne samo število naročnikov, nego — kar je važnejše — pomnožilo sc bo zanimanje članov za organizacijo. Iz neprestanega stika orga* nizacije s svojimi člani potom lista, se* Stankov itd. bodo spoznali člani delo organizacije, in v tem spoznanju bo po* prijel marsikdo tudi sam za delo, ki tvori ravno prvo točko našega programa.
Rekel sem, da naj izvolijo člani iz svoje sredine najagilnejše tovariše v vodstvo organizacije. Pa. ne samo agilni morajo biti voditelji, nego tudi odločni, neustrašni in neuklonljivi. Zavedati se morajo, da v službi organizacije niso podrejeni ali nadrejeni uslužbenci, nego odposlanci vseh poštnih uslužbencev, da je torej njihova dolžnost, zasto* pati organizirane člane po «svojih naj* boljših močeh in zmožnostih. Pa odkri* tosrčni morajo biti. Hvalevredno in ko* ristno je, kdor je dober diplomat, toda le v pogajanjih, prošnjah, intervencijah itd., ne pa kadar stopi v stik s člani, da jih informira o storjenih ali namerava* nih korakih. Takrat je le odkritost in brezpogojna resnica na mestu.
Ne vem, kdo je zanesel v našo orga* nizacijo to napačno stališče, da se pove* do članom samo ugodne stvari, neugod* ne se pa zamolče ali vsaj olepšajo. Če ne more organizacija ob času kakega se* stanka, občnega zbora, ali pa tudi v slu* čaju posameznih »upitov« ničesar ugod* nega poročati, takrat se skrije za — ob*
ljube in slika bodočnost, če ne ravno v rožnatih, pa dosledno v lepših barvah nego jih tista bodočnost resnično pri* nese.
Zakaj tako? Komu naj tako slepo* mišenje koristi? Saj vendar nismo otro* ci, ki jih jokajoče tolažijo z Miklavžem. Mi smo — ali vsaj moramo biti — boj* n a organizacija, v vsakem boju pa so zmage in — porazi. Kakor ni prvih po* veličevati, tako ni drugih zamolčavati. Vsak član društva ima pravico do jas* nega vpogleda v notranje poslovanje or* ganizacije, do čistega vina, pa naj bo letina dobra ali slaba. (Dalje prihodnjič.)
Gospodarski in stanovski del.
Res, bodimo iskreni!
Kdo bi si mislil, da bo napravil tisti nedolžni člančič »Non plus ultra« tak vrišč in piš po naši »šumi«. Vse kaže, da je zadel v živo, zakaj icsnica v oči bode.
Od vseh strani ugovori. Duhoviti »gromovnik« je nastopil celo z dokazi, ki se mi pa zde do pičice podobni tistim študentovskim: koliko je polovica od dvanajstih? Seveda sem pričakoval od* govor: šest. Ni res, sedem, takoj doka* žem. Napišem rimsko številko XII in jo razpolovim z vodoravno črto čez križi* šče desetice: XII. Pa dobim dve VII; se* veda ena je postavljena na glavo. (Juod erat demonstrandum!
Naš neznani znanec je namreč iz* teknil za svoj dokaz belo vrano, zdaj jo pa kaže svojim čitateljem: Glejte, kako napredujejo maturantje! »Vstopil je v poštno službo leta 1914. pred vojno kot praktikant, odšel ob mobilizaciji v voja* kc in bil v vojski do prevrata. Zdaj pa je preveden v svojstvo kontrolorja V', klase!«
Ni vrag, da ne bi kaj takega držalo! In ta primer ni niti neresničen; žago* netka, ki je tukaj ne bomo reševali. Lepft na ni, če se postavlja na ta način pravica na glavo, krivica pa skriva s tem, da se ge* neralizira ta osamljeni slučaj, dasi pisec tistih vrstic prav dobro ve, zakaj je ta pragmatični uradnik »pri nas napredo* val proti vsakemu zakonu do tega čina v teku enega samega leta«.
Ne, to ni pošteno, če se izrazim prav milo, ako sem prepričan, da je zadeva v resnica vsa drugačna, pa jo vendar na* vajam za neovrgljiv dokaz. Pripominjam še, da ni maturant tisti »dosti mlajši, a izborno kvalificirani uradnik«, ki sem ga imel v mislih.
Z »volom« in »skromno miško« se je pa kar osmešil. Jaz sem trdil, da »vol« visoko odvaga »miško«, po njegovem iz* vajanju pa bi imelo biti ravnovesje; pač, ne smemo mu delati krivice, miška je za nekaj centigramov (500 Din) lažja, a
če pride pogledat tiste »liste«, bo videl, da sta res oba enako težka.
Dični zagovornik »zveznega prezb denta« pa tudi ni iskren, zakaj če bi bil on v naši koži, bi grmel in rentačil vse drugače, in prav pošteno bi si »izposodil naše tovarišice«.
Je pa g. Kunst s svojim »Bodimo iskreni« že vse bolj iskren in odkrito* srčen, ko pravi: »Izenačenje skupin pri* de v dobro poslovnemu osobju, ne vza* me pa pri tem popolnoma ničesar tova* rišem maturantom.« (Primerjaj vola in miško.)
In dalje: »vsa argumentacija pri tem odporu maturantov je ta, da bi pri pri* hodnji pragmatiki potegnili sedanji po* slovni prometne za eno kategorijo n i* ž e.« Kaj ni ta argumentacija upraviče* na!? To se bo bržčas tudi zgodilo, če vztrajamo še nadalje trdovratno^ v svoji brezbrižnosti in se ne postavimo pravo* časno po robu. G. Joja nam bere v »Or* ganizaciji« levite prav po notah. Sc bomo iztreznili? Menda vendar!
Gospodu tovarišu Kunstu se pa zdi »malo umestno«, če se oglašamo proti takemu izenačenju, da bi zdrknili v njih koš. —
Toda gospoda, roko na srce! Bodi* mo res iskreni!	»
In zdaj vprašam: Kdo je bolj iskren in pravičen, tako imenovani »poslovni« ali »prometni«? Poslednji pripoznajo to* varišem juristom glede na njih višje študije najmanj štiri do šest let prednosti v plači in napredovanju.
Kaj pa »poslovni«? G. Kunst pravi: »vsi opravljamo isto službo (sie!), vsi smo enaki!« In na drugem mestu »pri* borimo si složno, ramo ob rami mesto, na katerem se bodete z nami tudi vi dobro počutili.« Raca na vodi, kaj pa hočete še več! Ti bi nam res po bratov* sko rezali kruha!
Saj pravim, to bi bilo grmenja in treskanja, če bi bil n. pr. g. Joja v naših vrstah, tako je na vse dobro in prav.
Pa mi poreče kdo:. V Srbiji — mor* da tudi na Hrvatskem! pa ne verjamem — imajo že leta in leta tako uredbo, pa ne ugovarja nihče.
Pa dobro! Kolikor je vsaj meni zna* no, imajo naši bratje tam preko, naši tovariši, približno vsi enake študije, trdim pa ne. To je torej vse kaj drugega. Pri nas pa ni tako in na to se bo moralo ozirati, vsaj v prehodnih določbah. Šele kadar izumrje ta generacija — in to gre hitro, vsak teden poneso enega ali tudi dva — in bodo sprejemni pogoji za vse enaki, potem bo tako izenačenje morda umestno, dokler nas pa ne iztrebite, se ne damo kar tako pod noge. In pri tem ostanem!
Naj odpravim s par besedami še tisto »prav staro uradnico«, ki se je po* tegnila za vse prizadete.
Saj se ji ne da bog ve kaj oporekati. Prav dobro je povedala, samo tisto naj bi bila rajša opustila, da je primerjala sebe z višjim uradnikom ali bolje: maj* hen uradič z veliko pošto. Kako se je treba sukati, kadar pride pošta — pa ne prazna vreča in brez paketov, ampak več sto nabasanih pisemskil vreč in celi vagoni paketov — to mi starejši in še mlajši prav dobro vemo; garali smo noč in dan v stabilnih, ambulantnih in kolo* dvorskih poštah, da ne govorim o tele* grafu in telefonu. Vemo pa tudi, kako prihajajo pošte in pritiskajo stranke dan* danes.
Ponesrečil se ji je zagovor, da so zlasti priletnejše uradnice povsod spo* sobne oziroma porabne; v splošnem ne zanikam, izjeme so povsod.
Vobče se pa strinjam z njenimi iz* vajanji. Sem, sem bil in bom zmerom za to, da gre samostojnim voditeljem (*icam) višja plača nego tovarišem (*icam), ki so prideljeni kaki erarni po* šti, kjer so dobesedno skoraj brez vsa* kršne odgovornosti ter bolj ali manj eno* stransko izvežbani, kar je pa čisto na* ravno.
Glede predsednika »Zveze« in te poslednje, sc pogovorimo drugje, da ne bo »izgledalo kot neka uvertura k obč* nemu zboru »Zveze«.
Zbog naše brezbrižnosti si že mi* slim, kdo nam bo županil.
In s tem končam. Ne odgovarjam več.	—r—
»Popolnoma protizakonito»!? — Replika na »Non plus ultra«. Tisti matu* rant, ki je baje v šestih mesecih po polo* ženem izpitu postal oficial (X. čin. r.), je vstopil meseca januarja 1914. v poštno službo. Bil je mobiliziran in se je po mo* bilizaciji vrnil na svoje mesto. Po § 30. (4. odstavek, zadnji stavek) mu šteje vsa ta doba v napredovanje. V tem členu iz* ražena pravica je le ponavljanje, ker je ta pravica zadržana v zakonu od 22. VI.
1878.,	drž. zak. št. 59 — § 6. — točka 1., 3. in 4. Dalje je izražena ta pravica v min. nar. od 26. februarja 1887., drž. zak. št. 3/1888 in v min. nar. od 3. septembra
1916.,	št. 10644/H. M. Glede krivice, ki
se je zgodila oficiantu, naj izvoli pisec dokazati, da je bila protizakonita in uverjen sem, da bo deležen pravice. Če pa pisec samo domneva, da so pridob* Ijene pravice že same po sebi zavarova* ne, ne da bi bilo to izrečeno v zakonu ali naredbi, se moti. Svetujem mu, da se vbodoče prej prepriča o zakonitosti takih slučajev. Pojasnil sem stvar, da ne bo javnost mnenja, da je stvar res taka, ka* kor jo je naslikal nevedni pisec, na vsa* ko izmišljeno ali domnevano stvar pa ne bomo odgovarjali. — Tudi g. Kunstu bi pripomnil k njegovemu članku, da nje* gova organizacija pač smatra za po* trebno, da korakamo skupno, kadar gre za njene koristi. Društvo, čigar član je on, je pa izstopilo iz Osrednje zveze. Tam se ne bije boj samo za njene inter* ese, ampak za interese vseh — in od tam odhajate? Ne potrebujemo izgovora — komentar smo si že napravili. Vsak je sam sebi najbližji — tako misli mnogo ljudi.	—J-—
Orsanizatorično gibanje.
Občni zbor Društva poštnih uradnikov in uradnic.
V nedeljo, 4. marca t. L, se je vršil redni občni zbor Društva poštnih urad* nikov in uradnic v pismonoški dvorani glavne pošte v Mariboru. Udeležba je bila ogromna — do 100 članov — razpo* loženje sijajno, žal je skrajno slabo vre* me gotovo zadržalo marsikakega tova* riša, da se ni udeležil letošnjega občnega zbora ter z nami vred manifestiral za slo*; go, ojačenje in napredek našega dru* štva.
Da zadostimo željam onih članov, ki se zbora niso mogli udeležiti, podajemo v naslednjem obširen potek letošnjega občnega zbora:
1. Poročilo predsednika, ki izvaja:
Otvarjam današnji občni zbor ter Vas najsrčneje pozdravljam. Čast mi je,
da Vam predstavim zastopnika poštne direkcije g. dr. Lebarja, predsednika Zveze g. Urbančiča in zastopnika Dru* štva poštnih promletnih uradnikov g. je* reba.
Preden nadaljujem, naj se sporni* njam tudi preminulih naših članov in tovarišev upravnikov Antona Jurkiča v Škofji Loki in Ivana Svetine v Radov* Ijiei. Blag jim spomin! Prosim, da v znak spoštovanja vstanete!
Ne boni poročal obširno o uspehih, ki jih je doseglo društvo v preteklem letu in tudi ne bom, trdil, da so uspehi izključno zasluga naše organizacije. Ško* dilo pa menda ne bo, ako omenim, neka* tere pridobitve, ki smo jih dosegli. Pri* vremeni poštarji so dobili uradniške dra* ginjske doklade, pisarniške pomožne moči pri čekovnem zavodu so dobile zvi* šane draginjske doklade od 13 na 17 Din, vsi privremeni poštarji II. klase so po« stali pred kratkim poštarji L klase. Vojna leta so se vštela osmim bivšim oficiantom, ki so že pred vojsko služili pri pošti. Ambulantne pristojbine so bo znatno zvišale in tudi uradne povpreč* nine so se zvišale v toliko, kolikor jih je bilo direkciji možno zvišati iz kredita, ki ji je bil dan na razpolago. Dosegli smo, da se morajo pripuščati k izpitu iz držav* nega računovodstva tudi oni državni na* meščenci, ki nimajo mature. Največja pridobitev pa je gotovo ta, da se je pre* vedlo uradniško osobje po uredbi o ustrojstvu ministrstva pošta i stanica. Delni uspeh so dosegli tudi odpravniki, posebno nekvalificirani, vendar, žal, rav* no za to vrsto uradništva ne moremo zaznamovati povoljnih uspehov, kljub temu, da smo ravno za nje veliko piša* rili, telegrafirali, tekali in trkali. Trudili smo se istotako za zboljšanje položaja pisarniškim manipulantom in pisarni* škim pomožnim močem, toda brez po* sebnega uspeha. Naša naloga bo, da se bomo tudi v tem letu zavzeli z vso vne* mo za te kategorije, in upati je v teko* čem letu boljših uspehov. Navada je, da se vsak občni zbor konča s sprejetjem resolucije, v kateri se naštevajo zahteve in želje organizacije. Take resolucije so nekak delovni program novega odbora. T~ dobrega vira in tudi iz lastne skušnje m, da ostanejo take resolucije nereše*
ker se pač ne morejo dodeliti nobe* ejv referentu. Držimo se rajši poti, ki i Pametnejša, da se namreč za vsako zadevo naredi posebna vloga.
Dovolite mi, da se na tem mestu naj* topleje zahvalim vsem, ki so me v pro* šlem poslovnem letu podpirali. V dolž* nost si štejem, da se najsrčneje zahvalim tudi poštni direkciji, ki mi je stregla vedno in povsod v roko in prosim g. dr. Lebarja, da to zahvalo sporoči na pri* stojnem mestu. Velikokrat sem bil ob najrazličnejših urah sprejet v deputaciji ali tudi sam kot zastopnik organizacije pri g. direktorju dr. Debelaku ali pri na* vzočem šefu osebnega odseka g. dr. Le* barju, a vedno sem našel razumevanje za zahtevo in vsestransko podporo. Mar* sikateremu tovarišu ali tovarišici se je pri tem spolnila upravičena želja. Reklo se mi je tudi ne, ni mogoče, a na* vadno sem to vedel že naprej, ker je bila prošnja neutemeljena ali iz goto* vih razlogov neizvršljiva. Čudno se vam bo zdelo, ako društvo na občnem zboru poje slavo predpostavljeni oblasti.
Opozoriti pa vas morami da še ni* smo bojna organizacija. Moje skromno mnenje je, da se zlepa in s prošnjo mno* go doseže in jasno je, da na vsak pro*
s i m sledi hvala. Vsestransko podpor ro sem našel vedno tudi pri predsedniku Zveze, tl. Urbančiču, kateremu izrekam najtoplejšo zahvalo. Za nas je bil res do« ber in bo menda tudi še dober ostal, če je to njegovim nasprotnikom všeč ali ne.
Nehvaležen bi bil, ako bi se ob tej priliki ne spomnil tudi vrlega tovariša g. Jožeta Otoničarja. Bil je moja desna roka in podpiral me je krepko in z vso vnemo pri vsakem delu. Hvala mu!
' Ko sem prevzel predsedstvo društva, se je pojavil proti moji osebi in proti tendenci društva odpor, ki je vodil do ustanovitve društva poštnih odpravni« kov. Skušal sem razdor ublažiti in pre« prečiti cepitev društva z mojim takojš« njim odstopom. Žal, da tozadevno ni« sem imel uspeha. Čitali ste v Poštnem glasniku polemiko, ki jo je imel tovariš Otoničar s predsednikom Lihteneker« jem in sem prepričan, da ste bili vsi istega naziranja, kakor naš takratni taj« nik. Z zadovoljstvom moramo omeniti, da je dve tretjini upravnikov in vodi« teljev urada ostalo zvestih naši organi« zaciji. Razmere so se v zadnjem času ublažile, kajti mnogo 'članov društva upravnikov je pristopilo zopet k nam in več jih je, ki so organizirani tu in tam. Sicer pa zapažam prijazno zbliževanje obeh organizacij in upam na skorajšnjo združitev ali vsaj popoln sporazum,.
Veliko mi je na tem, da pridobi na« še društvo zopet agilnih, neustrašenih boriteljev, kakor je bil prejšnji v borbi za naše težnje osiveli tovariš Ulepič. Ne bo naopak, ako danes javno priznam, da se moramo zahvaliti v prvi vrsti nje« govcmu delovanju, da so se združile vse do takrat razcepljene organizacije v se« danjo enotno falango. — Zborujemo danes prvič v Mariboru, ker je bila to želja tovarišev ob Dravi in ker je tudi naša želja, da se delovanje društva pre« nese izven centrale, da nas kolikor mo« goče naši člani spoznajo. Želim, da bi se tudi prihodnji občni zbor vršil izven Ljubljane; mogoče v Celju ali v Zida« nem mostu in prosim, da se danes pri slučajnostih o tem sklepa^ V tekočem letu nas čaka obilo dela. Gotovo bo že nekaj mesecev po sklicanju novoizvo« Ijene skupščine sprejeta službena prag« matika, ki bo urejala naše razmerje do službodajalca — do države za desetlet« ja. Le močna organizacija bo imela vpliv na zakonodajni odbor. *
Nasloniti se bomo morali krepkeje na naš Savez v Beogradu. Vedno čuje« mo, da bratje Srbi ne razumejo, kaj je organizacija. Prepričan sem ravno o na« sprotnem. V starih mejah so plačevali in plačujejo še danes kot članarino ce« le dnevnice in imajo premoženje, ki je vredno več milijonov kron. Mi Prečani zahtevamo vedno zase odločilno bese* do v Savezu; ne pomislimo pa, da je treba tudi plačati članarino, ki znaša v smislu Saveznih pravil 3 Din mesečno za osebo.
Dokler pa ne plačujemo prave čla* narine, nismo in ne moremo biti pravi člani in ne moremo zahtevati za prazen nič bog ve kaj. O tem bo moral razmi* šljati novoizvoljeni odbor ter priti do definitivnega zaključka še pred prihod* njim kongresom, ki bo kakor vsako leto ob najhujši vročini v Beogradu. — Pre* vedbb po uredbi o ustrojstvu sem že omenil enkrat kot pridobitev. Gotovo pa je, da je tudi v naši organizaciji ve* Uko članov, ki se čutijo s prevedbo po tej uredbi prizadete. Tem naj povem
le, da bo zapostavljanje, ki ga danes čutijo, odpravila nova pragmatika! Pre* pričan sem, da bo ta pragmatika upo* števala delo in odgovornost posamezni« ka ter nagradila s položajnimi plačami bolj ambicijozne in bolje kvalificirane tovariše. Odločno pa stoji društvo proti temu, da bi bila šolska naobrazba iz* ključno merilo za napredovanje v go* tove jmljše položaje. Z veseljem kon« štatiram, da tako dobro obiskanega ob« čnega zbora še nisem videl; celo večina občnih zborov Zveze je slabše obiskana. Izredno me tudi veseli, da sem našel v Mariboru tako zavedne in tako krepko organizirane tovariše. Pri Vas bi se mo* gla učiti Ljubljana in tudi ostala Slo* venija.
Priporočam Vam, da ostanete zve, sti naši organizaciji in da se je še krep* keje oklenete. Naj Vas ne plaši hipni neuppeh. Naloga prihodnjega odbora bo, da izpopolni, kar je pomanjkljivega. Krepko bo nastopil za težnje in zahte« ve vseh v društvu včlanjenih kategorij. Nastopiti bo moral za dobrobit vseh članov ter paziti, da se ne bodo godile krivice ne kategorijam in ne posamez« nikom.
Tovariši!
zboru, da se društvo kolikor mogoče po* mladi — to je, da se odboru pritegnejo mlajše moči. Žal s to pomladitvijo ni« smo dosegli zaželjenega uspeha, ker smo nekatere odbornike slabo izbrali, drugi so pa bili premeščeni ali poklicani k vo« j akom.
Letošnji občni zbor bo moral priteg* niti zopet kakih 7 novih odbornikov in upam, da bo imel bolj srečne roke ka* kor lanski.
(Dalje prihodnjič.)
Razne vesti.
— Občni zbor »Dobrote«. — Prvi redni občni zbor »Dobrote«, obsmrtnega podpornega društva poštnih nameščen* cev v Ljubljani, ki bi imel biti v nedeljo dne 11. marca, je preložen na nedeljo 25. marca t. 1., in bo ob devetih dopoldne v kurzni dvorani direkcije pošte in tele* grafa v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2. Če bi ob tej uri ne bil sklepčen, bo eno uro kesneje občni zbor ob vsaki udeležbi. — Dnevni red: 1. poročilo odbora, 2. volit« ve, 3. slučajnosti. Vabimo vse člane, da se zbora udeleže. Gostje so dobro došli! — Odbor.
„	V slogi je moč!
Bog živi našo organizacijo!
Končno se še toplo zahvalim na« vzočemu upravniku mariborske glavne pošte gospodu Josecku za njegovo go« stoljubnost, da nam je rade volje odsto* pil pismonoško dvorano za zborovanje ter nam sploh šel na roko.
2. Poročilo tajnika, ki izvaja:
Posel društvenega tajnika sem pre* vzel 25. okt. 1. 1. po prejšnjem tajniku Otoničarju, ki je moral iz službenih ozi* rov to mesto odložiti.
Poročati bi torej moral samo za do* bo, kar sem opravljal tajništvo jaz, a po dogovoru z Otoničarjem bom poro* čal za celo leto.
Kakor že znano, so baš tovariši iz Maribora zahtevali na zadnjem občnem
Novi odbor Društva poštnih uradnikov in uradnic. — Na podlagi sklepa občnega zbora od dne 4. marca t. 1. se je na prvi društveni seji konstituiral na* slednji odbor: predsednik Jos. Kavs, podpredsednik Jos. Dular, tajnik Jos. Jakše, tajnikov namestnik Slavko Biz* jak, blagajnik Anton Berčon, blagajni* kov namestnik Ana Mohar; odborniki: Jakob Šegula, Pavla Ciuha, Jos. Otoni* čar, Jos. Ferluga, Tilka Jak, Miroslav Kališ, Ludovik Štaut, Lucijan Kovačič, Ana Bricelj in Jos. Čampa; namestniki: Mara Zierer, Iva Smerdu in Lojze Hra* šovec; pregledovalca računov: Rudolf Rozman in Janez Hameršak. Od teh so izbrani kot delegatje v Zvezo pošt* nih organizacij tovariši: Kavs, Jakše, Otoničar, Dular, Ferluga, Čampa, Ciuha, Bizjak, Kališ, Berčon, Šegula in Jakova.
Podpisana žalujoča rodbina Labovič sc 1 I tem potom najprisrčnejše zahvaljuje za šte- I I vilne dokaze srčnega sučutja povodom britke I .1 izgube naše iskreno ljubljene hčerkice ozi- I roma sestrice
Marije Labovič.
Prisrčno zahvalo izrekamo tudi vsem, I J;: I ki so blago pokojnico spremljali k zadnjem I počitku, ter jo blagohotno počastili z cvetli- I /!i| cami in venci, posebno še velečastitemu Ig;
I g. veroučitelju, celemu učiteljskemu zboru I ' Vi in vsem šolskim tovarišicam, kakor tudi •' J g. višjemu poštnimu upravniku, g. poštnim |,;Š I uradnikom, uradnicam in svojim blagim B l tovarišem in njihovim obiteljem.	Sv
Žalujoča rodilna Labovič.
Medic, Rakove & Zanki
Neveste!
Zalaga poliva, lastna taontnrit’ wavnita
Od navadne do najfineje opreme. Cene dnevne.
Brata Sever
Ljubljana, Gosposvetska c. 13 (Kolizej). Konfekcijska tovarna
FniM DEDEil i CIE. Ljitlana
Pisarna
Emonska cesta 8.
313
Telefon intemrban
Tovarn»
Erjavčeva ceata 2. 249
Najmodernejša in največja tovarna moških, dečllh in fantovskih oblačil.
KONKURENČNE CENE
ORIENT
družba z o. z.
tovarna oljnatih bdrv, lakov, firnežev In steklarskega kleja
LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA 19,
IN UDMAT PRI LJUBLJANI.
tovarna ketniCnih in rudninskih barv in lakov Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad.
Ljubljana: Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL
Ljubljana: Poštni predal 120.
Prodajalna: Miklošičeva cesta 4 Zaloga kemičnih In rudninskih barv ter vseh slikarskih In pleskarskih potrebščin.
ilf!
Etnajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweis), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči, drugi v to stroko spadajoči predmeti. (18)
Odgovorni urednik Ivan Benčan, Ljubljana. Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v LjubLani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
v
[
trgovina s papirjem
priporoča svoje
pisarniške potrebščine.
MODNA TRGOVINA
A. SINKOVIČ nasl. K. Soss
Ljubljana, Mestni tra 19.
Priporoča svojo zalogo; perila, pletenine, svile, modni nakit, ilanterija, kožuhovina, parfumerija.
galanterija, kožuhovina, i Cene priznano nizke.	(72)
Cene priznano nizke
Teleton št. 42o.
Telefon št. 426
Stavbeno podjetje
Ivan Ogrin, Gniianeio nateie Sit«. 8
se priporoča za vsa stavbena dela. Cene solidne.
Točna postrežba	(25)
Josip Peteline
Sv. Petra nasip 7.
priporoča najcenejši nakuji potrebščin za krojače, čevljarje in šivilje, modno blago, palice, tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev „GRITZNER“ v vseh opremah za obrt. Kayser, Adler za čevljarje in krojače
kunstek & Pleterski
trgovina z manufakturo, modnim blagom, usnjem in kožami
Ljubljana, Vodnikov trg 5.	(24)
Na drobno MälHlfaktUra Na debelo
I. KOSSTTOVC
Ljubljana, Sv. Petra cesta 4.
Telefon 538.	(44)	Čekovni zavod* 11.228.
Manufakturnu trgovina na voiiko Pijš;
Hedžet & Koritnik
Ljubljana	'■
Frančiškanlka ul. 4.
Telefon int. 75.	(70)	Brzojavi: Hedžet.
Poljanska cesta št. 8.
Us:anovl|eno 1852.
Teod. Kom, Ljubljana
(prele Henrik korn).
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke in Idosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve.	(11)
v Liub9jam-
Ustanovljena 1900.	Ustanovljena 1900
Delniška glavnica in rezenvni zakladi ca K 150,000.000*
Čekovni račun: štev. 10.509.
Brzojavni naslov: BANKA LJUBLJANA, Telefon št. 261 in 413.
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Obrestuje vloge najugodneje.
Prodaja srečke razredne loterije.
Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.


«JUH
ni -
°aga:<
— ^ H —

PRIPOROČAMO PAPIRNO TRGOVINO
= IVAN GAJŠEK =
Ljubljana, Sv. Petra cesta 2,
ki ima vedno v zalogi vsakovrstne pisarniške in šolske potrebščine, fini pismeni in drugi papir, trgovske in poslovne knjige, bloke, razmnoževalne priprave, razglednice v veliki izberi.
Nova založba, r. z. z o z., Ljubljena.
Trgovina s papirjem in vsemi pisarniškimi potrebščinami.
Ima v zalogi vse slovenske knjige, šolske, leposlovne in znanstvene. š.
Kniigarna!
Ivan Šiška
tovarna parket in parna žaga
Ljubljana, Metelkova ulica 4.
Prodaja tudi odpadke lesa od žage za kurjavo.
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.	(22)
g(ožuhov*na in čepice
se dobe pri krznarju
Filip Bizjak *
Gosposvetska cesta' 13. (Kolizej).
(20)
Vsakovrstno usnje in garantirani čevlji domačega zdelka posebno štiapacni za moške, ženske in otroke, kakor tudi finejši iz boksa se dobe pri tvrdki
GAŠPER MAHER
LJUBLJANA	TRŽAŠKA C. 9.
(nasproti tobačne tovarne)
Postrežba točna in solidna!
R. RANZENGER
Centrala in skladišče
LJUBLJANA, Cesta na lužno železnico
PODRUŽNICA JESENICE.
Podjetje za prevažanje blaga priv. južne železnice carinska agentura, podjetje za prevažanje pohištva, skladišče z direktno zvezo s tirom.
Naslov za brzoiavke: RANZINGER LJUBLJANA.
Mednarodna spedicijska pisarna.
Aleksander Oblat
trgovina čevljev
na debelo in drobno
Za ppšine in železničarske uslužbence 5"/o ceneje. Centrala: Ljubljana, Sv. Petra c. 18. Podružnica: Novi Sad, Vilsonav irg 2
____________(23)______
Glavna zaloga cifpretsiega en groš!	[jilUlliS en sros!
Vse vir*»!© ovojBiega, konceptirie-ga pisemskega ter barvastega couieurnega papirja šma vedno v zalogi po najnižji ceni
A. Lampret
Telf. int. št. 247
Krekov trg št. 10.
vLI
Prometni zavod zn premog
d. d v Ljubljani
:
■
:
■
■
■
■
■
m
■
■
■
prodaja	«
iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in
trboveljski premog
vseli kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi j
S
R
a ■
5
za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks vsak£ vrste in vsakega izvora ter priporoča zalsti la čeboslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. centrala v L'u&ijani
Mikloštfeva c. 15/11*
Podružnica o Košen Sadu (Bačfea).
■
a
■
a
a
•
m
*S SJ} IUIS3UI VNVdflnn
UAOivNuaa o
eujAOSi)
BJIsjpžjajuoji