* : . , , , •
i*	I
F	.	!
5%.	!
t
m
•' <
G LAS I L O ■ GG
Novo mesto L. IV. ŠT. 1
M ES
Q<DCv
DOLENJSKI GOZDAR
GLASILO KOLEKTIVA GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO
Novo mesto, februarja 1967
Številka 1	Letnik IV.
IZDAJATELJ; DELAVSKI SVET GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO
UREJA UREDNIŠKI ODBOR; urednik ing. Jože Petrič in člani ing. Danica Belopavlovič, Prane Markovič, ing. Konrad Mehle in Rade Jože.


l/iWaSiiH
GEČ -
Dokumer
Inventar^
NOVO MESTO

Aihiv. označba ^-------.—■—
VSEBINA
Stran
1.	Razpis volitev v delavski svet podjetja	1
2.	Poslovanje podjetja v letu 1966
I.	Število zaposlenih,izobraževanje in
delo organov upravljanja	1
3.	II.	Drevesničarstvo	5
4.	III.	Gojenje in varstvo gozdov	9
5.	IV.	Izkoriščanje gozdov	33
6.	V.	Gozdna mehani zaci-ja	36
7.	VI.	Gradbeništvo	42
8.	VII.	Urejanje in projektiva	45
9.	VIII.Komerciala	48
10.	.X. Stroški poslovanja v	letu 1966	52
11.	XI. Einančni pokazatelji	54
12.	Sklepi organov upravljanja	58
13.	Tekmovali smo za Ericov pokal	62
14.	Priključitev gozdnogospodarske enote "Krka"
h GG Novo mesto	63
15.	VIII. Republiško prvenstvo gozdarjev, lesarjev
in lovcev v smučanju	67
16.	Vrnili smo obisk Slovaškim lesarjem	69
17-	Potovanje v Severno Italijo	72
18.	Čestitke	73

i


Delavski svet Gozdnega gospodarstva Novo mesto v smislu 16. Siena zakona o volitvah, delavskih svetov in drugih organov upravljanja in statuta podjetja na seji dne 6.marca 1967
S K L ENE :
1.
2.
3.
Razpišejo se volitve v delavski svet podjetja in obratne delavske svete delovnih enot, ki po določilih statuta volijo organe upravljanja.
Volitve se bodo vršile po delovnih enotah dne 8,aprila 1967*
V delavski svet in obratne delavske svete volimo polovico članov in sicer:
V del.svet V obr.del.svet
1.	GO Novo mesto
2.	"	Straža
3.	"	Podturn
4.	"	Črmosnjice
5.	"	Črnomelj
6.	”	Metlika
7.	"	Trebnje
8.	Skladišče Straža
9.	Gradbeni obrat
10.	Uprava
11.	Skladišče Črnomelj
5
4
3
4 4
2
2
2
2
3
1
1
1
1
1
16 Slanov
4
2
2
3
31 Slanov
4.	Predsednik delavskega sveta sporazumno s predsedniki obra trih delavskih svetov skliče zbore delovne skupnosti.
5.	V volilno komisijo se imenuje:
1.	Adamič Danijel, predsednik
2.	Rustja Janez, Slan
3.	Hočevar ing-. Tone , član
6.	V komisijo za sestavo volilnega imenika se imenuje:
1.	Markovič Prane, predsednik
2.	Ban Vida, Slan
3.	žagar David, Slan
Novo mesto, dne 6. marca 1967
Fredsednik DS: Jože luksi5 l.r
	\ ‘ V ' ' ;
■	■
/	
J	, ’
	
	»
	V
1 • -	•
	
• r .	•
i •'.I;. 1 .	• *. ■ •
•	'
■	' .
	
... '	V	..	,
• .	• > ...
V pričujoči številki objavljamo v nekoliko skrajšani obliki poslovno ’poročilo o poslovanju podjetja v letu 1961. V poročilu so obdelana posamezna področja dejavnosti kot sledi:
I,	STOVILO ZAPOSLENIH,IZOBRAŽEVANJE IN DALO ORGANOV UPRAVLJANJA
Gozdno gospodarstvo zaposluje 804	delavce.	
Kvalifikacijski sestav zaposlenih	je v primerjavi s	poslovni
kom naslednji:		
	Po poslovniku	De jansk*
Z visoko strokovno izobrazbo	31	19
Z višjo strokovno izobrazbo	Ć	2
S srednjo strokovno izobrazbo	132	68
Z nižjo strokovno izobrazbo	15	116
Visoko kvalificirani delavci		11
Kvalificirani delavci		80
Polkvalificirani delavci		135
Nekvalificirani delavci		473
Gozdno gospodarstvo želi, da število delavcev z višjo strokovno izobrazbo.še poveča. Zaradi tega je v splošnem aktu "Poslovniku" predpisano, da si mora do leta 1970 vsak delavec p ki dela na delovnem mestu, pa ima nižjo strokovno izobrazbo z dopolnilnim šolanjem zahtevano strokovno izobrazbo pridobiti.
Gozdno gospodarstvo daje v obliki šolnine podporo za študij delavcem, ki študirajo v sledečih večernih ali dopisnih šolah.
2
Na srednji ekonomski Soli 6 Na višji komercialni šoli 5 Na višji šoli za organizacijo dela 4 Na srednji lesno industrijski šoli 1 Na srednji gozdarski šoli 14 Na srednji administrativni šoli 1
v
Na višji varnostno tehnični šoli 1 Na višji gradbeni šoli 2 Na višji pravni šoli 1 Na ekonomski fakulteti 2
SKUPAJ:	37
Podjetje štipendira tudi 18 študentov na sledečih šolah: \ ,
Na gozdarski fakulteti	8
Na srednji	gozdarski	šoli	8
Na Irednji	ekonomski	šoli	2
Tudi kvalifikacijski sestav ostalih delavcev ni zadovoljiv. Podjetje je organiziralo tečaje, kjer so delavci pridobili znanje s področja poznavanja in uporabe motorne žage, manj pa je bilo na teh tečajih povedanega o tehnologiji dela v celoti, se pravi od poseka drevesa do njegove kvalitetne izdelave. Upravni odbor je v letu 1966 izdal večje število potrdil kot dokaz, da delavci obvladajo delo z motorno žago.
V letu 1966 je začela z delom redna šola za gozdne delavce v Postojni, šola bo trajala 2 leti s tem, da bo kandidat v šoli dvakrat po tri mesece, preostali čas pa bo delal v delovni organizaciji. Na razpis šole se od naših delavcev ni nihče prijavil. Verjetno je odpor pri delavcih za vstop v to šolo nastal zaradi oddaljenosti šole in starosti delavcev. Vsekakor pa to ne bi smelo biti vzrok, saj je to edina šola v Sloveniji in bi jo bilo treba zato podpreti s tem,’ da se v njo delavci vključijo,,
Delo organov upravljanja, predvsem delavskega sveta in upravnega odbora, je bilo v letu 1966 zelo zanimivo. Delavski svet se je sestal d-krat, na sejah pa je obravnaval naslednja vprašanja:
Sprejel je poslovnik podjetja. Sprejeti splošni akt uzakonja sistemizacijo delovnih mest ter dolžnosti, .pristojnosti in odgovornosti delavcev na delovnih mestih.
Potrdil je inventuro za leto 1965. .
Sprejel je pravilnik o delitvi čistega dohodka.
Potrdil je zaključni račun podjetja in počitniškega doma za leto 1965 ter potrjeval periodične obračune v letu 1966.
Določil je višino in način delitve sklada za rekreacijo delavcev - nadomestilo za K-15
Sprejel je statut podjetja in nekatera dopolnila.
Sprejel je pravilnik o delovnih razmerjih.
Sprejel je pravilnik o pravicah in dolžnostih kmetov lastnikov gozdov,
Sprejel je pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in ga dopolnjeval .
Sprejel je pravilnik o pripravniškem stažu,
Sprejel je količinski, finančni in investicijski plan za leto 1966.
Sprejel je merila za stimulativno nagrajevanje manipulantov in strokovnih delavcev na gozdnih obratih.
Odobraval je posojila delavcem za gradnjo stanovanjskih hiš.
Ustanovil je obrat za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami .
Sklepal je o spremembi normativov v eksploataciji in gojenju gozdov.
Sklepal je o prispevkih občinam, krajevnim skupnostim in družbenim organizacijam.
Sprejel je pravilnik o uporabi in prevozu motornih vozil.
Sprejel je pravilnik o kreditiranju šolanja.
Razpravljal je o revalorizaciji osnovnih sredstev.
Razpravljal in sklepal je o poslovanju investicijskih vlaganj za prvih 9 mesecev leta 1966.
Razpravljal je o problematiki. prevoza lesa in o plačevanju prodanega lesa.
Odobril je posojilo za avtomatizacijo telefona v Straži.
-	Odločal je o uporabi biološke amortizacije za investicije in biološko vlaganje ter dovolil prelivati biološko amortizacijo iz SLP gozdov v zasebne gozdove,
-	Sprejel je program svojega dela do zaključka mandatne dobe,
-	Razpravljal in sklepal je o primoprodaji gozdov v mejah gozdnogospodarskega .območja,
-	Razpravljal je kako poteka delo, ko je podjetje prešlo na 42-urni delovni tednik,
-	Potrdil je pristop GG v poslovno združenje. Nadalje je sprejel sklep, da pristopa v poslovno tehnično sodelovanje gozdarstva in lesnopredelovalne industrije Slovenije in razpravljal o sodelovanju z inštitutom.
-	Odobril je sredstva za financiranje šolstva.
-	Ustanovil maloprodajne obrate, sprejel maloprodajne cenike in določil cene uslug.
-	Razprav-ljal in sklepal je o nakupu, prodaji, zamenjavi gozdov in zemljišč, osnovnih sredstev in stanovanj.
-	Razpravljal je o higiensko-tehničnem varstvu pri delu, o zdravstvenem varstvu delavcev in nadomestilu osebnega dohodka za prve tri dni bolezenskega dopusta.
-	Razpisal je volitve v delavski svet in obratne delavske svete ter volil upravni odbor in komisije.
-	Sprejel je sklep o testiranju strokovnega in administrativnega kadra pri GG.
-	Reševal je prošnje in pritožbe.
Upravni odbor, ki je imel 10 sej, je pripravljal material za
seje delavskega sveta. Podrobro je obravnaval splošne akte.
Poleg tega je obravnaval še naslednja vprašanja:
-	0 realizaciji programa po tromesečnih pokazateljih,
-	Imenoval je inventurne komisije.
-	Odobraval je podpore in reševal prošnje za denarno pomoč do predpisanega zneska.
-	Reševal je prošnje za štipendije in odobril šolnine in druge stroške delavcem, ki so se vključili v dopolnilno šolanje.
-	Dodeljeval je stanovanja delavcem,
-	Razporejal je delavce na delovna mesta za katera je po pravilniku o delovnih razmerjih pristojen.
-	Reševal je prošnje in druge vloge, za katere je po statutu tvM stn ifin *
-i 5 -
Zaradi potrebe po znanju s področja upravljanja je Gozdno gospodarstvo organiziralo seminar za člane delavskega sveta, upravnega odbora in predsednike obratnih delavskih svetov. Seminar je dobro uspel.
Z novim zakonom o gozdovih je prevzelo gospodarjenje z gozdovi gozdno gospodarstvo. Po 41. členu omenjenega zakona imajo pravico sodelovati v organih-upravijanja tudi kmetje lastniki gozdov.
Organizacija upravljanja pri Gozdnem gospodarstvu je naslednja :
V delovni enoti, ki šteje nad 15 članov volijo obratni delavski svet. Poleg obratnega delavskega sveta pa imamo tudi svet lastnikov gozdov.
Delavski svet sestavlja ¥ članov delovne skupnosti in 7 članov kmetov lastnikov gozdov. V upravnem odboru pa je 11 članov delovne skupnosti.
Predmet poslovan ja' je podjetje v letu- 1966 razširilo še na "gospodarjenje s 'stanovanjskimi hišami".
Gozdno gospodarstvo obvešča svoje člane o..sklepih organov
upravljanja z zapisniki, ki jih pošlje v delovne enote z internim časopisom "Dolenjski gozdar" in "ha sestankih delovne skupnosti ter na sindikalnih sestankih.
II.	DREVESNIČARSTV0
Podjetje je v letu 1966 upravljalo s 16 drevesnicami s skupno obdelovalno površino 27 ha. V preteklem "'le tu je bila vsa .površina zajeta v proizvodni ciklus tako, da bo lastna proizvodnja bodočih let, računajoč le normalne izpade in delno proizvodnjo sejank nekaterih iglavcev in vseh listavcev dosegla 1.800', 000 do '2.000.000 kvalitetnih sadik za potrebe obnove obstoječih gozdov in osnovanja novih nasadov. Predvidena proizvodnja sadik pri upoštevanju povprečne gostote 3-300 kom po ha, bi odgovarjala letni obnovi 510-570 ha.
6
Vremenske prilike, predvsem enakomerna porazdelitev padavin v celem letu, so zelo ugodno vplivale na uspeh setve kakor tudi na hitro rast in razvoj presajenk. Po drugi strani je "bilo otežkočeno tekoče vzdrževanje kultur zaradi hitrega zapleveljenja tal in manjšega efekta strojne obdelave. S tem v zvezi je bilo potrebno večkratno ročno pletje, kar ima. za posledico nepredvideno zvišanje stroškov.
Proizvodno leto 1966 je bilo dokaj ugodno. Iz količinskega prikaza izvršitve nekaterih del, doseganja normativov, direktnih stroškov po ha in zalog nedovršene proizvodnje v primerjavi z letom 1965, bo v glavnem podana osnovna drevesničarska proizvodnja.
Setev: (v hektarih)
Leto Smreka Gl.bor Ost.igl. Rd.hrast Ost.lis.
Skupa j igl. list.
1965	0.50	0.20	-	0.05	-	0.70	0.05
1966	0.30	0.28	0.17	0.13	0.08	0.75	0.21
Pikiranje (v 000 kom):
Leto Srtireka Gl.bor Rd.bor	Mac. Ost.igl. Ost.lis. ■;	j-	 1gl. lis		
1965	1.075 •	87	57	23	—	1 1.242 1
1966	965	304	-	-	1.269
Doseganje normativov		_ . 	- - "	
Vrsta dejavrosti	Enota mere	Rorma 7 ur	Doseganje 1965	1966
Izkop in sort.sejank	kom	3.000	3.700	3.563
Izkop in sort.presa jenk	n	900	980	918
Presajevanje ročno	M	1.000	860	993
Presajevanje strojno	11		5.768
Pletev setve	ha	0.004	0.0048	0.0045
Okopavanje ročno	11	0.018	0.0179	0.0159
Okopavanje strojno	11	0.50	0.50	0.53
Stroški plač po ha obdelovalne površine
Gozdni obrat
Površina Stroški plač po ha Uporaba ur po ha
	ha	,1965	1966	1965	1966
Novo mesto	5.67.30	1.148,00	1.500,000	3.900	3.900
S'traža	3,14 'i 20	580.00	1.340.000	1.600	3.200
Podturn	6.92,00	760,00	840.000	2.900	2.600
Črmošnjice	2.20.00	750.00	1.360.000	2,400 '	3.400
Črnomelj	9.01,21	1,150.000	1,460.000	2.800	3.200
Trebnje	0,32,28	1,950.000	2,200 , 000	5.900	5.800
Povprečje	GG 27.26.99	0 0 0 0 cn	1.300.000	2.900	3.200
Oddaja sadik za pogozdovanje (v 000 kom):
leto Smreka Gl.bor Rd.,bor Mac«. Ost.igl. ost.lis.	---
i gl. lis.
196 5	62.2'	160	19	32	35	14	868	14
1966	794	127	21	24	2	7	968	7
Zaloge nedovršene proizvodnje - stanje 31.12,1966(v 000 kom):
leto Smreka Gl.bor Rd.bor Mac, Os-t.igl« Ost.lis,	---
_______________________________________________________igl, lis.
1965	3- 389	390 * 48.	21	7	3.848	7
1966	2.573	887	52	21	753	14	4.286	14
Setev je v glavnem uspela zelo dobro. Manjši izpad je bil le pri setvi gladkega bora zaradi slabe kaljivosti semena starejše proizvodnje. Oskrbeti si moramo zadostne količine lastnega semena za proizvodnjo sejank osnovnih vrst drevja (smreka, gladki bor), ker je nabava sejank za presajevanje zelo draga in predstavlja 25-30 Jo vrednosti proizvedene sadike za pogozdovanje, V ta namen smo pokrenili vse, da obroč smreke v letu 1966 izkoristimo v največji meri in si zagotovimo zaloge za 2-3 leta., Vsakoletni dobri obroč gladkega bora zadostuje tekočim potrebam lastne proizvodnje.
Pikiranje sejank je bilo izvršeno v spomladanski in poletni sezoni in sicer 70 °/o ročno, 30 $ s strojem.. Uspeh je zadovoljiv. V sezoni 1966 smo si pridobili dovolj izkušenj pil pikiranju s strojem, zato bomo v prihodnji sezoni skušali presajevati strojno na vseh površinah, kjer bodo podani terenski in vremenski pogoji, ki jih zahteva tovrstno delo. Ta ukrep se mora seveda odraziti v znižanju proizvodnih stro škov.
Iz tabelarnega pregleda doseganja povprečnih normativov za glavna dela je razvidno, da so realni. Za doseganje je potrebna pravilna razporeditev in način dela ter pravočasno izvajanje. Pravočasno in efektno ukrepati je mogoče le na podlagi stalne spremljave in opazovanja razvoja kultur. Primer: zamujena pletev ali okopavanje iz objektivnih in Subjektivnih razlogov zniža storilnost in zviša stroške kar največ primerih ni upravičeno.
V letu 1966 je bila celotna obdelovalna površina drevesnic kultivirana, od tega manjši del prvič. Stroški plač po ha obdelovalne površine nihajo od 840.000 S din do 1.500.000 S din. Občutno, v pozitivnem smislu, izstopa GO Podturn*
Za tako razliko v stroških je treba upoštevati momente, ki so vplivali na znižanje proizvodnih stroškov.
1.	Drevesnica se nahaja v neposredni bližini gozdnega obrata V' ravnini v enem kompleksu.
2.	Uporaba pikirnega stroja v preizkušnji,
3.	Smotrna razporeditev delovne sile in strokovni nadzor,
4.	Koriščenje dninarjev,
5.	Sodelovanje z obratom - referentom za gojenje, zaradi kombinacije zaposlevanja ženske delovne sile,
6.	Pravočasno izvrševanje vzdrževalnih del (pletev, oko-ipavanje).
7.	Smotrno in pravočasno koriščenje motornih okopalnikov -
475 ur.
8.	Upoštevanje navodil in priporočil drevesničarske službe in referenta za gojitev pri GO.
Zaradi nastopajočih momentov pod točko 1 in 2 je GO Podturn v prioritetnem položaju, kar delno opravičuje razliko.
Večji del znižanja je pripisovati prizadevanju drevesni-čarja. Smatram, da hi tudi ostali obrati lahko ob upoštevanju vsaj nekaterih momentov občutno znižali proizvodne stroške.
Proizvodnja sadik, sposobnih za pogozdovanje v letu 1966 je znašala 1-185«000 kom. Od tega je bilo porabljeno v sezoni 1966 975*000, razlika 210,000 bo pa pogozdena spomladi 1967»
Zaloge sadik nedovršene proizvodnje so v tem letu porastle na račun sejank iglavcev. Razmerje med sejankami in presa jenkami z ozirom na leto 1965 ja ugodnejše v korist presa jenk in delno sejank črnega bora, ki se v glavnem pogozdujejo kot 2-letne sejanke. Predvidena proizvodnja sadnega materiala v letu 1967 bo znašala 1,600.000 -1.800,000 kvalitetnih sadik.
Kar zadeva zdravstveno stanje in kvaliteto sadik pripominjamo, da sta bila izvršena dva zdravstvena pregleda gozdnih drevesnic po republiškem pregledniku za varstvo rastlin. Ugotovljeno ni bilo nikakih pomembnih poškodb ali napadov pg^livičnih boleznih. Kvaliteta sadik je bila zadovoljiva, saj je napadlo pri smreki ca 80 G/° prvovrstnih sadik.
Pri nadaljnem delu bi bilo potrebno izkoristiti vse delovne izkušnje prejšnjih let, odpraviti pomanjkljivosti in koristiti sodobne pridobitve prilagojene našim možnostim.
Le s tem načinom dela bomo kos nalogam, ki se od nas zahteva jo o
III.	GOJENJE IN ViRSTVO GOZDOV
Ob zaključku tretjega leta poslovanja in obstoja Gozdnega gospodarstva Novo mesto lahko ugotovimo, da. je realizacija gozdnogojitvenih del v poslovnem letu 1966 dosegla rekorden obseg zlasti v pogledu obnove gozdov in osnovanja novih površin. S primerjavo doseženih rezultatov že tri leta ugotavamo , da se biološka vlaganja iz leta v leto povečujejo, ko pa primerjamo leta 1966 s predhodnim obdobjem, je ta skok še neprimerno večji, kot je bil ob primerjavi vlaganj v preteklih letih.
10 -
Ze večkrat je lilo poudarjeno, da podjetje samo, vsled protislovja med ustvarjenimi sredstvi v g zdovih in potrebe po vlaganjih, ne zmore tako velikih naporov, pa čeprav so potrebe po vlaganjih, strokovno utemeljene. Oe pogledamo dosežene rezultate v letu 1966, lahko trdimo, da bi bil tak obseg del potreben še vrsto let, če bi hoteli doseči tisto, kar nakazujejo že izdelani ureditveni elaborati in perspektivni programi. Negativna bilanca gozdnogojitvenih del, ki jo za marsikatero gospodarsko enoto dobimo, če primerjamo v ureditvenem elaboratu predpisani obseg del z realizacijo, je brez dvoma posledica pomanjkanja oziroma prelivanja sredstev, ustvarjenih v gozdarstvu v preteklih letih. To pomeni, da bi morali sedaj- v kratkem času nadoknaditi vse tisto, kar je bilo pred leti, zaradi drugačne politike v gozdarstvu zamujeno. Tega pa podjetje, predvsem zaradi že amenjenih protislovij in obsežnih degradiranih površin, ki so predvidene za premeno, samo z lastnimi sredstvi nikakor ne bo zmoglo. Ta .trditev je podkrepljena tudi z dejstvom, da bi moralo podjetje v okviru lastnih zmogljivosti poiskati pravilno sorazmerje med biološkimi in drugimi vlaganji (tehnična opremljenost, ceste), za katera je znano, da so za pocenitev stroškov proizvodnje neobhodno potrebna.
Vsi ti momenti zelo zgovorno pričajo, da bi moralo podjetje za tako obsežne naloge na področju obnove gozdov dobiti pomoč v obliki kreditov. Tako pomoč smo v letih 1964 in 1965 dobili. Obljubljeno smo imeli in trdno smo nanjo računali tudi v letu 1966, toda.na žalost je ostalo samo.pri obljubah. lostavljeni plan smo kljub temu realizirali, s tem dokazali, da je realizacija tehnično in kadrovsko izvedljiva, porabili pa smo pri tem več sredstev, kakor pa smo jih z biološko amortizacijo ustvarili. Z drugimi besedami to pomeni, da bo potrebno v letu 1966 izvršena dela pokrivati s sredstvi, ki se bodo ustvarila z biološko amortizacijo v letu 1967, kar bo imelo za posledico občutno zmanjšanje plana obnove in os-navljanja intenzivnih nasadov letu 1967. Tako je plan obnove gozdov za leto 1967 izdelan v dveh variantah, od katerih prva bazira na lastr.ih sredstvih, druga pa je odvisna od sredstev, ki bi jih. dobili v obliki kreditov iz sklada prostovoljnega združevanja sredstev za biološka vlaganja. Ta sredstva, o kataih se že dolgo govori, bi prispevalo gozdarstvo, lesna in papirna industrija. Torej gre za prelivanje sredstev iz bogatejših v revnejša območja, za kar je naše podjetje zelo zainteresirano.
11
V poročilu sta v tabelarni obliki prikazani količinska in finančna realizacija plana ob primerjavi z doseženo realizacijo v predhodnem poslovnem letu, v tekstnem delu pa je nakazana problamatika, ki se je pojavila pri posamehnih vrstah del.
1. Semenarstvo
Zaradi razmeroma dobrega obroda semena je bilo nabranih 8.360 kg storžev (1.463 kg zelenega bora in 6.897 kg smrekovih storžev), čeprav je bilo planirano nabrati samo 1.000 kg storžev. Ta precejšen presežek plana je povsem upravičen zaradi izrednega obroda, po drugi strani pa tudi zaradi visoke cene dvoletnih sejank, ki jih moramo zaradi pomanjkanja lastnih drago plačevati pri dobaviteljih. (Cena dvoletne smrekove sejanke je 12 - 15 S din). Brez dvoma ima doma nabraho seme tudi to prednost, da je poznana njegova provenienca, ki je bolj prikladna za vzgojo sadik kot pa sejanke iz drugih semenarskih okolišev Slovenije*
Storže zelenega bora so nabrali na GO Novo mesto, smrekove storže pa na GO Podturn in GO Grmošnjice. Delno so bili storži nabrani v semenskih sestojih, delno pa v sestojih po— leg njih, vendar iz lepših dreves. Manipulacijo s stroži opravlja GO Podturn, ki ima za to primerne prostore za sušenje v destilarni.
V tem letu so bili pregledani vsi semenski sestoji, ki so na terenu vidno označeni. Za nekatere od njih (po številu 6) je bil zaradi pojave bolezenskih znakov (rdeča gniloba) in zaradi bujnega pomlajevanja izdelan predlog za posek in črtanje iz registra semenskih sestojev, katerega predlog je bil izdelan za področje cele Jugoslavije. Za vsak poseg v semenski sestoj je potreben namreč pristanek gozdarskega instituta.
Za potrebe semenarstva je bila pri vasi Preloka (GO Črnomelj) osnovana semenska plantaža zelene duglazije na površini 2 ha. Cepljenke za plantažo je vzgojilo podjetje "Semesadike" Mengeš in nam jih odstopilo brezplačno s tem, da smo se obvezali prodati jim vse viške semena, kadar bo pač pridelano. Seme za vzgojo štiriletnih podlog je bilpiiabavljeno v ZDA, država Washington, cepiči pa so bili nabrani iz plus dreves zelene duglazije v Sloveniji« Seme, ki bo na tej plantaži pridobljeno čez nekaj let, bo imelo oznako selekcionirano seme*
12
Pod strokovnim vodstvom gozdarskega instituta (razpored klanov) je “bilo na razdalji 5 x 5 m zasajenih 831 kom cepljenk zelene duglazije. Tako so je že obstoječi semenski plantaži korzikanskega črnega bora, ki je bila 1. 1964 osnovana na površini 1 ha pri Lokvah (GO Črnomelj), pridružila še semenska plantaža zelene duglazije,
2. OSNOVNO POGOZDOVANJE IN SPO POLN J S VAN JE
Količinska realizacija plana izražena v hektarih je naslednja: Osnovno pogozdovanje s spopolnjevanjem - ha
Gozdni	SIP			Zasebni				Oba sekt.sk.				
obrat	Plan		Real	. °Jo Real. 196 5		Plan	Real	. i	Real 196 5	. Plan	Real. % Real1 1965		
N.me sto	42	47	112	52	8	10	125	8	50	57	114	60
Straža	25	23	92	21	14	11	78	12	39	34	87	33
Podturn	24	19	79	21	4	5	125	4	28	24	86	25
Jrmoš.	12	15	125	11	20	20.	100	n O	32	35	109	19
Črnomelj	13	12	92	4	29	22	76	14	42	34	81	18
Metlika .	-	-	-	-	30	. 35	117	9	30	35	117	9
Trebnje	4	7	175	3	13	27	208	8	17	34	200	11
GG Skupaj:	120	123	102	112	118	130	110	63	238	253	106	175 __ ^
Iz pregleda je razvidno, da je celotni plan presežen za 6 ^ in da je bilo zasajenih 78 ha več kot v letu 1965. Od navedene količine je bilo 10 ha spopolnjevanja, kar predstavlja samo okrog 6- v glavnem površin zasajenih v letu 196 5, Vse to je v mejah normalnega izpada sadik pri pogozdovanju.
V spomladanski sezoni je bilo zasajenih 88 ha ali 35 $ celotne realizacije, kar je bilo z ozirom na visok letni plan zelo ugodno. Sploh je bila spomladanska sezona za pogozdovanje zelo 'primerna, saj je sneg hitro skopnel, kar je omogočilo pričetek del že ob koncu februarja. Razmeroma deževna pomlad je imela blagodejen vpliv na posajene sadike, saj praktično ni bilo opaziti nobenega izpada. Z jesenskim pogozdovanjem se je pričelo že zelo zgodaj (ob koncu septembra). Taka naglica je bila potrebna zaradi visokega plana, je pa bila na mestu, saj je prvi sneg padel že 12. novembra. Ta prvi sneg je v nižinskem delu res kmalu, izginil, v višjih predelih pa je obležal in tako preprečil pogozditev okrog 8.000 komadov sadik,ki so bile za pogozdovanje že pripravljene na terenu (GO Podturn
in GO Straža). Zahvaljujoč pravočasni pripravi tal in dobri organizaciji dela je bil plan-.tako izpolnjen in celo presežen.
Ker predstavlja priprava tal precej močno postavko v porabi sredstev, je prav, da si ogledamo tudi količinsko realizacijo le-te, ki je v hektarih izražena naslednja:
Priprava tal za osnovno pogozdovanje - ha
GO		SLP					Zasebni		Oba	sekt.	skupaj	
	Plan	Real	.. fo Real. 196 5		- Plan Real.$ Real. 1965				Plan Real.	Refa: 1965			
Novo m.	34	38	112	59	8	16	200	7	42	54	128	66
gtraža	25 -	27	108	19	14	13	93	12	39	40	103	31
Podturn ■	23	17	74	20	4	4	100	4	27	21	77	24
Srmoš*	10	13	130	7	7	8	114	4	17	21	123	11
Srnom.	13	10	77	7	29	18	. 62	**	42	28	67	7
Metlika	—	• -	-	—	30	.20	67	2	30	20	67	2
Trebnje	4	7	175	5	11	26	236	6	15	33	220	11
GG SKUP.	109	112	103	117	C 103	105	102	35 ,	212	217-	102	152
Iz pregleda je razvidno, da je bilo treba izvršiti pripravo tal na 82 J pogozdene površine. Storilnost in organizacija dela sta bila pri,, tej vrsti -del precej slabi, o čemer bo. govora pozneje. Prav bi bilo, da bi obrati izvršili pripravo samo na tolikšni površini, katero bodo neposredno potem .pogozdili.
V kolikor to vremenske razmere ne dopuščajo je treba stremeti, da se površina zasadi takoj spomladi, ker bi bilo sicer potrebno pripravo tal izvršiti ponovno (GO Novo mesto in Straža v zasebnem sektorju).
Kvaliteta opravljenih del je zadovoljiva, le tu pa tam je bilo opaziti, da so delavci kopali premajhne 'jamice (GO Podturn). Vse to ponovno opozarja na potrebo nenehne kontrole pri tako delikatnem delu kot je jjogozdovanje. Več pozornosti bi bilo treba posvetiti tudi transportu sadik in njegovi manipulaciji pri samem pogozdovanju. Malomarnost pri tej fazi ima za uspeh pogozdovanja lahko dalekosežne posledice, kajti koreninski sistem sadik je zelo občutljiv na izsušitev.
3* Osnovanja intenzivnih nasadov
Se večji skok kot pri osnovnem pogozdovanju je bil narejen pri osnavljanju intenzivnih nasadov. Realizacijo, izraženo v hektarih predstavlja naslednja tabela:
Osnovanje intenzivnih nasadov - ha
GO	SIP				Zasebni			Oba	sekt,	i skupaj		
Plan		Real;	i °fo Reali 1965		Plan	Real*	1° :	Real* 1965	Plan	Real. % Real* 1965 „		
Novo m^	2	18 '	900	—	40	25	62	37	42	43	102	37
Straža	—	6	—	1	6	€	100	10	6	12	200	11
Podturn	10	15	150	*4*	3	4	133	-	13	19	146	—
Ormoš*	-	—	—	10	—	—	—	—	—	—	—	10
Črnomelj	52	62	119	40	132	134	101	53	184	196	106	93
Metlika	. -	-	-	_	20	20	100	32	20	20	100	32
Trebnje	23	23	100	-	28	17	61	31	51	40	78	31
GG SKUP*'	87	124	142	51	229	206	90	163	316	330	104	214
Plan je v okviru celega podjetja presežen za 4- letna realizacija .pa je za 116 ha večja kot v letu 1965. V realizaciji plana je prišlo na nekaterih obratih do premikov med sektorji lastništva in sicer v korist družbenega sektorja. Ti premiki so nastali zaradi težav pri reševanju lastninskega vprašanja, so' pa popolnoma na mestu, kajti kljub navedenim premikom so se- še vedno prelivala sredstva, iz družbenega v zasebni sektor*
V spomladanski sezoni je bilo osnovanih 92 ha ali 27 4 letne realizacije.. Kar zadeva prirodnih pogojev, so bili ‘le-ti tisti, kot je bilo to že omenjeno pri osnovnem pogozdovanju. V pogledu organizacije dela velja posebna pohvala GO Črnomelj, ki je uspel pravočasno, t.j. še pred nastopom zime, realizirati tako obsežen plan. .udi kvaliteta dela na tem Obratu, posebno v pogledu kopanja primerno velikih jam, ki se zahtevajo za intenzivne nasade, je bila na višini.
Z osnovanjem s30 ha novih intenzivnih nasadov se je njihova skupna, doslej osnovana površina povečala od 987 na 1317 ha. Od te površine je bilo v letu.1964 osnovanih 157 ha v letu 1965 -i.214 ha, v letu 1966 pa 33-1 ha. Skupno torej v treh letih 701 ha, kar je brez dvoma lepo spričevalo za velike napore v osvajanju novih površin in za povečanje surovinske baze deficitnih iglavcev na našem območju.
-15-
Precej objektov je bilo 1, 1966 začeto na novo (Vrh, Brezova Reber, Občice, Dragošice, Preloka, Vinica itd). Večina pa je bilo nadaljevanih. Z osnovanjem intenzivnih nasadov so se ukvarjali vsi gozdni obrati, razen GO Črmošnjice, Objekti so bili precej raztreseni, kar je poleg pravočasnih pripravljalnih del (priprava tal in kopanje jan. na GO Črnomelj) omogočilo racionalnejšo zaposlitev delovne sile.
Količinski prikaz priprave tal za intenzivne nasade je naslednji Priprava tal za intenzivne nasade - ha
SIP_____ Zasebr i	Oba sekt, skupaj
U-U	-r,-. Plan		Real.	°/o Realo	Plan	Real	.<:	Real.		Plan	i Real, io Real,		
		+	196 5				1965				1965
Novo m.	1	24	2400 10	4 J.	23	56	10	42	47	112	20
Straža	—	2	- 1	6	s	100	10	6	8	133	11
Podturn	10	15	150 -	3	4	133	—	13	19	146	-
Č rmo š.	—		- 10	-	-	—	—	—	—	—	10
Črnomelj	37	49	132 20	94	81	86	55	131	130	99	75
Metlika	■ -	-	-	20	8	40	10	20	8	40	10
Trebnje	. -	23	-	7	37	17	46	24	37	40	108	31
GG SKUP.	40	113	235 48	201	139	69	103	249	252	101	157
Pripravo tal je bilo potrebno izvršiti na 76 $ zasajene površine, kar je nekoliko manj kot pri osnovnem pogozdovanju Ista problematika, kot pri pripravi tal za osnovno pogozdovanje, se je pojavila tudi tukaj, poleg tega na je bila morda tu pa tam izvršena preveč "frontalno"«, Pri osnovanju nasadov, bi bilo treba namreč bolj paziti na prirodna jedra, jih s primernimi negovalnimi ukrepi vključiti v bodoči sestoj in tako izkoristiti prirodni potencial (indirektna premana).
Na splošno je priprava tal zelo draga in treba bo poiskati racionalnejši način njene izvedbe.- I orda se bo obneslo kemično tretiranje, s katerim so napravili poizkus na GO'Novo mesto.
Na nasadu Koroške gmajne so namreč gost jelšev panjevec dvakrat škropili s preparatom "Torncna 80 fcc Trenuten uspeh je bil zadovoljiv, saj so se listje in mladi odganjki kmalu posušili.
V kolikor se bo delovanje preparata pozitivno odrazilo tudi v prihodnjem letu, bi kazalo s tako prakso nadaljevati.
- 16
Pri osnovanju nasadov je treba omeniti poskusne ploskve, ki bodo služile za proučevanje medsebojnega vpliva iglavcev in listavcev (aletopatija). Osnovane so bile tri enake ploskve in sicer v Marindolu (GO Črnomelj), Dobravi (GO Podturn) in Koritniški gmajni (GO Trebnje. Vsaka ploskev je velika 1 ha, razdalja med sadikami znaša 2 m (trikotna vezava), uporabljene pa so bile sadike smreke, zelenega bora, zelene duglazije, macesna in črne jelše in sicer tako, da je vsaka od štirih vrst iglavcev kombinirana s cino jelšo. Gozdarski inštitut je za vsako ploskev izdelal pedološko analizo na podlagi katere bo mogoče dognojevati sadika s tistimi gnojili, ki jih zemlji primanjkuje. Z natančnimi merjenji bo na navedenih ploskvah možno spremljati vse elemente, ki bodo koristili pri praktičnem izvajanju del.
Na gozdnih obratih Fodtvrn (nasad Občice), Straža (nasad Podlisec) in Črnomelj (Planina) je bil izvršen poskus plantažne sadnje domačega oreha. Razdalja pri saditvi je znašala 5 x x5 m startno gnojenje pa je bil* izvršeno z večjo dozo hlevskega gnoja. S sajenjem domačega oreha bi morali nadaljevati tudi v bodoče, saj je primernih površin dovolj na razpolago .
Večje objekte intenzivnih nasadov si je ogledalo več strokovnih ekskurzij; italijanski gozdarski strokovnjaki z instituta za iglavce v Torinu, občinski gozdarski inšpektorji iz cele Slovenije, predstavniki GG Nazarje in GG Celje ter skupina republiških poslancev. Vsi so se o izvršenem delu pohvalno izražali, delili pa so z nami mnenje, da bi morala k tako obsežno zastavljenemu programu priskočiti na pomoč širša družbena skupnost.
Za namene raziskovalnega dela na fertilizaciji smo v letu 1966 dobili dotacijo iz zveznega proračuna (Jugoslovanski poljopri-vredno-šumarski centar) v višini 2.820.00 N din. Sredstva so bila uporabljena za dognojevanje na nasadu Lokve in za pedološke analize na poskusni ploskvi v Marindolu.
4.	Poraba sadik za osnovno pogozdovanje in intenzivne nasade
V tabelah 1 in 3 je ločeno prikazana količinska realizacija pogozdovanja in osnovanja intenzivnih nasadov. Zaradi celovito^' osnovanja novih površin in Vočje preglednosti prikazuje nasledh tabela skupno pogozdovanje.
~ 17 -
Skupaj pogozdovanje ■- ha
Go zdni	SIP				Zasebni		Oba sekt.skupa j					
obrat	Plan Real		» ■$	Reale	Plan	Real	.. °jo Real,		Plan	Real	» i<> Real.	
				1965				196 5				1965
Novo m.	44	6:-	148	52	48	35	73	45	92	100	108	97
Straža	25	29	lit	22	20	17	85	22	45	46	102	44
Podturn	34	34	100	21	7	9	128	4	41	43	105	25
Ormoš.	12	15	12 5	21	20	20	100	8	32	35	109	29
Črnomelj	65	74	114	44	161	156	97	67	226	230	102	111
Metlika	--	-	-	-	50	55	110	41	50	55	110	41
Trebnje	27	30	11.1	*2 -j	41	44	107	39	68	74	109	42
GG SKUPc	207	247	119	163	347	336	97	226	554	583	105	42
Torej je bil plan v družbenem sektorju presežen za 19 i°, v zasebnem dosežen s 97 fo, v obeh sektorjih skupaj pa je bil presežen za 5 V primerjavi z letom 1965 je letna realizacija za 194 ha večja, indeks pa je 144,
Za pogozdovanje in intenzivne nasade posamezni gozdni obrati porabili naslednje število sadik«
Poraba sadik in vj vprečnn 'ostota sajenja (oba sekt. skupaj)
Gozdni
Poraba sadik v kom za
Povprečna gostota sadik ha
0 Dram	osn,pog.	anten,z.	okupa n st		 '	,	osn«, sad 0		■ pog.	int.nas.
Novo m.	215= 618	153,130	386.748	19 0 2	3-783	3.561
Straža	3.3-0 „O 71	38,275	3.68 0 346	8} 8	3.894	3.299
Podturn	107,982	45,194	153 0.3.76	8,0	4.481	2.404
Ornošnjo	162.642	-	162.642	8,6	4.556	—
tniomel j	126.061	492 0 200	63.8 0 263.	32,3	3.729	2. 511
Metlika	147.600	49.555	192-155	10,2	4,217	2.503
Trebnjo	3 28o253'	117,848	24 .107	12,9	3.772	2.946
OG skup.	1018.233	8_;6 3 202	1914.435	100	4,024	2.716
7 I,1965	74^400	586.. 800	1332,200	—	4.257	2.549
Struktura porabljenih sadik po drevesnih vrstah za celo podjetje je naslednja;
Drevesna vrsta	1 1966		1 1965	
	komadov	1°	komadov	i
Smreka	1.383.557	72.2	971,800	73.0
Zeleni bor	130.704	7ol	160,500	12.0
Rdeči bor	36.750	1.8	19.300	1.5
vrni bor	82.623	4.3	—	—
Macesen	92.522	4.7	32,loo	2.4
Jelka	136 0668	7c 2	99,700	7,5
Zelena duglazija	1.703	0.1	33=9oo	2,5
Rdeči hrast	27,150	1.4	10,100	0,8
Jesen	5.411	0,3	4,300	0,3
Črna jelša	. 15,477	0.3		
Domači oreh	521			
Pacipresa	1.230	0.1		
Topol	119			
Kavkaška jelka			500	
GG SKUPAJ;	1.914.435	100	1=332.200	100
Od skupnega števila porabljenih sadik je bilo nabavljenih drugod 815.211 kom ali 42.7 $ ("Semesadike" Mengeš, GG Slovenj Gradec, KGP Brezice,GG Celje),136.668 kom jelke (7,2$) je bilo nabrano v naravnem podmladku, preostanek 962,556 kom ali 50 $ pa je bilo pridelanih v lastnih drevesnicah, V spomladanski sezoni je bilo prabljenih 639.524 kom sadik, kar predstavlja 33
Struktura sadik po drsv snih vrstah se v primerjavi z letom 1965 ni bistveno spremenila. Smreka je še vedno zastopana z največjim procentom, znatno je povečana udeležba črnega bora, macesna in črne jelše, zmanjšal pa se je procent zelenega bora. Največ jelke je zopet posadil GO Metlika in GO Novo mesto, letošnji uspeh pogozdovanja z jelko je v mnogočem boljši, kot je bil v lanskem letu. Skoraj vsa jelka je bila posajena v spomladanski sezoni.
Med nabavljenimi in doma pridelanimi sadikami je v pogledu kvalitete očitna razlika. Medtem, ko so bile nabavljene sadike, vsled gostega presajevanja in forsiranja z umetnimi gnojili, šibaste s slabo razvitim koreninskim sistemom, so bile domače izredno lepe z lepo razvitimi krošnjami in koreninskim sistemom. Poleg slabše kvalitete in povečanih cen v jesenski sezoni so pri nabavljenih sadikah nastali še dodatni stroški zaradi prevozov na dolgih relacijah
(Maribor, Murska Sobota, Muta). Ker je bil procent sadik I. klase (nad 40 cm) primernih za intenzivne nasade v domačih drevesnicah izredno visok (dobrih 80 $), so marsikje uporabljali kvalitetnejše sadike tudi za osnovna pogozdovanja. Pri uporabi takih, sadik pa je seveda računati z manjšim izpadom, zaradi česar je razmak pri sadnji lahko večji.
Iz teh razlogov se je povprečna gostota sajenja pri osnovnem pogozdovanju v primerjavi z letom 1965 nekoliko zmanjšala, na drugi strani pa so morali nekateri obrati, ki lastnih sadik niso imeli na razpolago, saditi na intenzivnih nasadih gosteje. Razlike pri povprečni gostoti sadnje med posameznimi obrati so nastale zaradi jelke, pri kateri je gostota znatno večja (6.500 - 7.000 kom/ha). Dosežena povprečna gostota je z ozirom na kvaliteto sadik popolnoma upravičena, morda bi se pri intenzivnih nasadih lahko celo zmanjšala.
Analiza skupnega pogozdovanja po obratih.
Gozdni	Razmerje	v io med	Povprečno št.posaj.s. po ha gozdne površine			
obrat	skupna gozd površian		.pogozdena površina	porabljenih št.sadik	SIP		ZAS	SK
Novo mesto	24.5	17.2	19.2	45	10	21
Straža	14.5	7.7	8.8	23	9	15
Podturn	8.1	7.4 *	8.0	25	24	25
Grmošnjice	11.7	6.1	8.6	11	29	19
Črnomelj	19.0	39.5	32.3	53	39*	43
Metlika	3.9	9.4	10.2	—	73	67
Trebnje	18.3	12.7	12.9	127	12	18
GG SKUPAJ	100,0	100,0	100,0	33	22	26
Iz tabele je razvidno, da med \semi obrati najbolj odstopa GO Metlika, ki ima v okviru podjetja najmanjši procent površine gozdov, povprečno število posajenih sadik po hektaru pa največje. Navedeni podatki, ki so izračunani za oba sektorja lastništva, pokažejo, da je politika vlaganj v obnovo gozdov "bila usmerjena tja, kjer so gozdovi najslabši. Kriterij same gozdne površine pri tam ne bi smel biti merodajen, kajti važnejša elementa.sta lesna zaloga, oziroma stanje gozdov, če ' 8i imeli že vše gozdove 'urejene, bi lahko primerjali tudi le elemente in potem bi verjetno obstoječa politika obnove dobila potrdilo za- svojo pravilnost, zlasti še, če bi se v tako analizo zajelo daljše časovno obdobje.
20
V letu 1966 je bilo na vsak hektar gozdne površine (74.750 ha skupaj) povprečno posajenih 26 kom sadik. e pri tem primerjamo porabo sadik v gozdarsko naprednejših državah nvrope, ki znaša od 20 do 60 sadik letno na hektar gozdne površine, vidimo, da smo uvrščeni nekje na spodnjem koncu razpona.
Če po drugi strani rimerjamo ostala gozdna gospodarstva v Sloveniji, bi brez dvoma, čeprav za to nimamo na razpolago potrebnih podatkov, lahko ugotovili, da smo v tem pogledu najboljši. Torej smo mcd dobrimi slabi, med slabimi pa najboljši. Če bi dobili dovolj finančnih sredstev, bi ■bilj. lahko v obeh primerih med najboljšimi.
5.	Dognojevanje nasadov in okopavanje z dognojevanjem
Podobno kot prejšnja leta, je bila tudi v letu 1966 posvečena vsa skrb dognojevanju in okopavanju z dognojevanjem. Dognojevanje, t.j. samo trošenje gnojila okrog sadik, je bilo izvršeno takole:
Dogno.jevanje nasadov - ha
Go zdni■	SIP			ZAS		Oba sekt.		s kupa j		
obrat	Han	Eeal. <fc		Eeal. 1965	Plan	Eeal.	Eeal. Plan Eeal. fo 1965. .			Ee3 19.6
Novo m. Straža	4	4	100	22		5 -	4	9	225	22
1odtura	16	25	156	25 •	5	4'- 80	21	29	138	25
.rmoš.	19	19	100	—	—	— ' —	19	19	100	-
Črnomelj	30	95	316	37	48	41	87	78	136	174	37
Metlika	15	-	-	11	25	31 124	40	31	77	11
Trebnje ■		- ■	—'	1	—	1' -	2	1	—	3
GG skup.	84	143	170	96	78	82 105	2 162	225	139	98
Dognojevani so bili tisti nasadi, ki so bili osnovani jeseni 1965. To dognojevanje je smatrati tako rekoč za startno gnojenje, le da je časovno nekoliko premaknjeno. Da nasadih pa, ki so bili osnovani pred leti j^/bilo izvršeno okopavanje z dognojevanjem. Količinska realizacija je prikazana v naslednji tabeli:
21 -
Okopavanje z dognojevanjem - ha
Gozdni	SLP			Zasebni				Oba	sekt	.skupa j		
obrat Plan '	Real	. °/o Real. 196 5		Plan	Real	. fo Real 1965		. Plan Real. $			Real. 196 5
Rovo mesto 4	8	200	51	25	25	100	24	29	33	114	75
Straža	10	11	110	9	7	5	71	—	17	16	94	9
Podturn	-	—	—	9	-	1	—	—	—	1	—	9
črmošnjice 23	25	108	61	-	-	-	—	23	25	108	61
dmomelj -	-	—	25	-	-	-	-	—	—	— ■	25
Metlika	-	-	—	25	—	—	—	—	—	—	—	25
Trebnje	88	88	100	77	27	23	85	19	115	111	97	96
GG Skup. 125	132	105	257	59	54	92	43	184	186	101	300
Skupaj je Mio torej dognojenih 411 ha nasadov, kar pomeni nekoliko več kot v letu 1965. Dognojevanje je Mio izvršeno spomladi, takoj po skopnitvi snega, uporabljalo pa se je mešano gnojilo nitrofoskal (R:P:K = 4:14:11 in N:BK * 4:9:11) in sicer doza 0.7 - 0.1 kg na sadiko. V glavnem so bili dog-nojevani intenzivni nasadi, v nekaterih primerih pa tudi klasični nasadi (močno zapleveljena površina ali slabša tla). Skupno je bilo porabljenih 105 ton umetnih gnojil.
Kvaliteta opravljenih del je na zadovoljivi višini. Posebno kvalitetno je bilo okopavanje z dognojevanjem izvršeno na GO Trebnje, kjer so rezultati dognojevanja iz prejšnjih let še posebno lepo vidni (izredni višinski prirastki, zdrava barva sadik). Ra nasadu Podlisec in Sredgora je bilo na delu površine izvršeno startno gnojenje s hlevskim gnojen (doza 1-2 kg na sadiko). Vendar so stroški gnojenja s hlevskim gnojem razmeroma visoki (raznos gnoja in visoka nabavna cena) in je zato gnojenje z umetnimi gnojili mnogo bolj primerno.
Zaradi proučevanja doseženega efekta dognojevanja, bo potrebno še nadalje spremljati rezultate na postavljenih poskusnih ploskvah in tako številčno dokazati upravičenost te vrste vlaganj, ki so v gozdarsko naprednih državah po svetu dobila že izredno obsežne dimenzije.
22
6.	Obžetve nasadov
Količinska realizacija, izražena v hektarih je naslednja:
Gozdni obrat		slp ;		ZAS	Oba	sekt	.skupa j		
	Plan	Real o	io Real, 196 5	Plan Real,	, % Real.Plan 1965		Real.	i Real. 1965	
Novo m*	231	212	92 196	168 102	61	135	399	314	78	331
Straža	94	85	90 109	49	47	96	29	143	132	92	138
lob tum	21	25	119	20	28	17	61 20	49	42	86	40
Ormož.	58	61	105	72	8 8	100 5	66	69	104	77
Črnomelj 84		141	178	285	192	83	43	132	276	224	81	417
Metlika	17	18	106 21	80 62	77	26	97	80	82	47
Trebnje	89	78	88	74	47	48	102 26	136	126	93	100
GG Skup	594	620	104	777	572	367	64	373	1166	987	85	1150
Količinski plan je dosežen				s 85 i-, kar pomeni, da			je kljub		
povečanju novih površin v				letu 1965	realizacija manjša			kot	
v predhodnem		letu	„ Pohvalna je ugotovitev, ds			1 so	bile	ob-	
žetve izvršene res samo tam, kjer je bilo to						najbolj pot-			
rebno.	Nekateri obrati (GO Novo mesto), so na nekaterih po								-
vršihah	namesto planiranih			dveh, izvršili le		eno	obžetev		
in tako	precej prihranili,			ne da bi	bil zaradi tega nasad				
ogrožen	. Kot	zelo	primerno	orodje za obžetve		na površinah.			
z robido, robinijo in drugim bujnim					plevelom	so se pokazali			
nasajeni stpični vejniki in				ojačani srpi*					
7. Čiščenje		kultur							
Količinska realizacija v hektarih je naslednja;									_
Gozdni		SLP		ZAS	Oba sekt.skupaj				
obrat	Plan	Real.	i Real*	Plan Real«	, i Real«.	Plan	Real	. i Real«	
			1965		1965				196 5^
N .m«	80	91	114 126	63	74	117	82	143	165	115	208
Straža	120	109	91 178	31	41	132 28	151	150	99	206
Podturn	30	30	100 52	12 12	100 28	42	42	100	80
Črmoš.	-90	90	100 120	16 16	100 26	106	106	100	147
Metlika	25	10	40 6	39	24	61 8	64	34	63	14
Trebnje	45	51	113	46	191 196	102 218	236	247	105	264
GG Sk.	461	471	102 726	500 443	89 535	961	914	95	1261 ... _ ✓
Plan v obeh sektorjih je dosežen s 95 f°, realizacija pa je kar za 34-7 ha manjša kot v letu 1965* Vzroke za tako zmanjšanje je iskati po eni strani v manjši potrebi po čiščenju, predvsem v zasebnem sektorju (v nekaj letih je bilo očiščenih že precej površin), po drugi strani pa so nekateri obrati zaradi količinskega presežka pri drugih delih, zmanjšali čiščenje z' ha m eno m,'- da ne bi prekoračili postavljenega finančnega plana. ".......-..... -	....
Kvaliteta opravi jenih .del se je v marsičem popravila, tako da večjih strokovnih napak,' kakršne je bilo zaslediti v prejšnjih letih, ni bilo. Na go'zđnih obratih Črnomelj, lodtum in Straža ,;so bili z 'revirnimi gozdarji organizirani enodnevni praktični seminarji za čiščenje. Taka oblika dela, bi bila primerna tudi v bodoče.
8.	Redčenje
V hektarih izražena količinska realizacija je naslednja:
Gozdni		SLP			' ZASUBRI			Oba	i sekt.skupaj			
obrat Plan		Heal	.	Real 196 5	. Plan Real. %			Real. 1965	Plan	Real	. % Real. 196 5	
Novo m.	86	85	98	68			—	—	—	86	85	98	68
Straža	58	71	122	64	2	3	150	—	60	74	123	'64
-j-odturn	31	14	45	26	—	—	—	—	31	14	45	26
G mome 1 j	30	19	63	36	-	-	-	—	30	19	63	36
Trebnje	12	21	175	10	104	50	48	45	116	71	61	55
GG SKup.	217	210	99	204	106	53	50	45	323	263	81	249
Tudi pri tej vrsti gojitvenih del beležimo rahel porast v primerjavi z letom 1965. Flan v družbenem sektorju je skoraj dosežen, v zasebnem pa pri GO Trebnje dosežen le z 48 $. Ta nizka realizacija v zasebnem sektorju je bila pogojena z okvirom finančnega plana, pri čemer je bilo redčenje zmanjšano na račun presežkov pri drugih vrstah del.
Kvaliteta redčenja je zlasti na GO Straža zelo dobra (G.e. Brezova reber, odd. 27), pri drugih obratih j.a ’je v nekate-rih primerih opaziti nekoliko preveliko previdnost (puščanje Košev in podobno). V bukovem drogovnjaku gospodarske enote Sv. Peter (odd.31) je bilo izvršeno selektivno redčenje z izbiro elitnih dreves. Pri tem dhu so sodelovali vsi revirni gozdarji GO Straža. Tak način dela bo potrebno prenesti tudi na druge obrate in • tako posvetiti več pozornosti strokovnemu delu pri redčenju. Nepravilno je n.pr. da delavec sam odka-2uje in podira drevje.
V zvezi z redčenjem je treba omeniti tudi obžagovanje vej iglavcev, ki je bilo izvrtano na GO Straža, kot prvi poskus te vrste gojitvenega ukrepa* Obžagovala so se samo elitna drevesa, istočasno pa se je izvršilo tudi redčenje. Irimer-nih sestojev za obžagovanje vej iglavcev je še dovolj in kazalo bi prvi poskus razširiti še na druge obrate,
9.	Reševanje iglavcev
Količinska realizacija je naslednja:
Gozdni obrat	SIP				ZAS1BNI			0>a_ sekt,skupa j					^
	Plan	Real*	i<t Real* 1965		Plan	real	.* i	Real. 1965	Plan	real	., io	rea. 196r
Kovo m*'		1				Q	2	22	18	9 '	3	32	‘ lf
Straža	21	26	124	- 2	10	... 16	160	•17"	31	42	135	19
Podturn	10	9	90	5	30	28	93	23	40	37	92	28
Črnomelj	• ■ -■ ■	7—			......	G	— -*•			'15		
Trebnje	3			- S	9	7	77	8	12	7	58	16
GG SK.	.34	43	126	~ 15	’ 58	Sl	105	66	92'	104	113	81
Plan obeh sektorjev je presežen ,za 13 Po.do.bno. kot z redčenjem, se tudi -z reševanjem iglavcev nista ukvarjala gozdna obrata Ormošnjice in Metlika,.Slednji sicer res.nima primernih površin za to delo, toda na področju GO Ormošnjice bi jih lahko našli na pretek, lepe rezultate in kvalitetno izvršitev del je doseg?! GO Podturn.
10.	Varstvo gozdov
K varstvu gozdov so šteta naslednja dela: polaganje in izdelava lovnih dreves, posek in izdelava slučajnih pripadkov, kleščenje stoječega drevja, Čiščenje-protipožarnih pasov in ostala varstvena dela (zaščita sadik, izdelava ograj, opozorilne table itd.).Ker gre pri večini del za nadstroške, bo slika najpopolnejša, Če so prikazana za varstvo porabljena sredstva. Le-ta sc bila naslednja:
Varstvo gozdov N din
Gozdni obrat	Družbeni sektor	Zasebni sektor	Oba sektorja skupaj	V letu 1965 skupaj Ndin
Novo mesto	11.115,42	12.746,85	23.862,27	21.762,23
Straža	29-375,87	1.385,30	30.761,17	22.629,38
Todturn	26.579,80	1.939,80	28.519,60	18.969,04
Crmošnjice	6.386,64	1.208,14	7.594,78	11.518,18
Črnomelj	5.206,64	2.375,66	7.582,30	17.035,77
Metlika	3.865,60	-	3.865,60	3.295,63
Trebnje	6.422,69	12,502,53	17,925,22	12.540,74
GG SKUPAJ:	88,952,66	31.158,28	120.110,94	107.750,47
Tudi v pogledu porabe sredstev za varstvo gozdov je bil dosežen porast. V družbenem sektorju je bilo največ sredstev porabljenih za posek in izdelavo slučajnih pripadkov ter ostala varstvena dela (zaščita sadik pred divjadjo), v zasebnem sektorju pa za čiščenje protipožarnih paosv ob železniških progah. Porabljena sredstva za varstvo v zasebnem sektorju so navidezno majhna in sicer zato, ker so slučajne pripad-ke (sušice, lubadarke, vitro lomi, snegolomi) lastniki gozdov izdelovali sami.
V noči od 13. na 14. september je bil močnejši vetrolom, ki je na področju GO Trebnje (k.o. Ponikve, Lukovek, Knežja vas, -tefan, Sela-?umberk, Dobrnič in Vrhtrebnje) in GO Straža (k.o. Reber in Gornji križ) povzročil večjo škodo, saj je podrl 626 m3 iglavcev in 563 m3 listavcev. Na ostalem področju je veter podrl le posamezna drevesa,
Snegolomi niso povzročili večjih škod, le na nekaterih nasadih je zgodnji mokri sneg povzročil nekaj škode na starejših macesnovih kulturah. Nekatere večje macesnove sadike je pozni spomladanski sneg tudi prevrnil, tako, da jih je bilo treba popravljati in podpirati. Večjih žarišč lubadarja ni bilo. Napadena so bila le posamezna drevesa ali skupine smrek. V družbenem sektorju je bilo položenih 122 m3, v zasebnem pa 177 m3 lovnih in kontrolnih dreves.
Trecej škode je na nasadih povzročila divjad z drgnenjem in objedanjem, predvsem na zelenem boru in macesnu. Kljub opozorilnim tablam o prepovedi paše je živina napravila precej škode na nasadu Koroška gmajna in na hribu Cerovec (uničenih
je bilo okrog 2.C00 kom sadik Črnega bora). Na nasadih v Beli krajini j^ bila napravljena škoda na sadikah ob priliki izvoza praproti za steljo (nasadi Mlake, Lokve, Dobra-vice). Rajučinkovitejši ukrep proti povzročiteljem take škode hi bilo dosledno prijavljanje sodnikom za prekrške.
Gozdnih požarov je. bilo po številu 8, od tega 6 manjših na GO Metlika, po eden pa na GO Črnomelj in Straža. Vzroki za nastanek požarov so bili v enem. primeru iskra lokomotive (GO Metlika), v 5 primerih požiganje trave na sosednjih košenicah (GO Metlika) in Straža), v dveh primerih pa je bil povzročitelj neznan (GO Metlika in GO Črnomelj). Pri požarih je bil v glavnem uničen naravni podmladek in nasadi, lesna'masa pa je bila lo.malo prizadeta. Kljub t^mu znaša po oceni skupna škoda okrog, 29.950,00 IT din. Največ škode je povzročil požar na nasadu Bojanci, kjer je v noči od 7. na 8. april pogorelo 2,50 ha štiriletnega nasada smreke in zelenega bora. Zahvaljujoč pravočasni intervenciji gozdov in okoliških prebivalcev, so bili požari pravočasno lokalizirani in s tem preprečena večja škoda. Zaradi nenehne nevarnosti v spomladanskem sušnem obdobju so vsi nasadi pavšalno zavarovani pri DOZ-u. Letna premija .znaša 16.417,73 N din.
Od ostalih rastlinskih škodljivcev, ki so se pojavili v večji ali manjši meri je omeniti še naslednje: smrekov gnezdni zavijač j (Bpiblema tedella) v k.o* ^kovec, macesnov molj (Coleophora laricella) v revirju Gorjanci, smrekova ušica (Chermes abietis) na vseh nasadih smreke in macesna, smrekova grizlica (Rematus abietis) v smrekovih sradnjedobnih sestojih in nekateri drugi, ki pa niso povzročili večje škode.
Od rastlinskih bolezni jo najbolj nevarna mehurna rja na zelenem boru (Oronartium ribicolla), ki sicer še ni za enkrat povzročila občutnejše škode, obstoja pa velika verjetnost, da se bo razširila še na ostale nasade zelenega bora, Bolezen se je najmasovnejše pojavila v nasadih Selska gnajna, Cerovška gmajna, v okolici Šentruperta in Mokronoga na GO Trebnje, nekaj desetin okuženih dreves pa je bilo najdenih tudi na nasadu Mlake.(GO Črnomelj). Vsa okužena drevesa so bila izruvana in požgana, uničenih pa je bilo tudi nekaj grmov črnega ribeza. Najučinkovitejše bi bilo uničiti vse ribezove nasade in posamezne grmičke, za tak ukrep pa bi morala biti čimprej izdana uredba o rajonaciji črnega ribeza in zelenega bora v Sloveniji. Ta zakonski predpis se že dolgo pripravlja, na žalost pa še ni zagledal luč sveta.
Od ostalih rastlinskih bolezni so se pojavile še kostanjev rak (hndothia parasitica) v manjšem obsegu v kostanjevem koloseku (k.o. Golobinjek, GO .Novo mesto) in osip borovih iglic (Lophodermium pinastri) v k.o, Maverlen in Bojanci (GO Črnomelj).
11» Porabljena sredstva
Že' v uvodu je bila v grobih obrisih nakazana finančna problematika v zvezi z biološkimi vlaganji. Podrobnejša analiza bo problem še bolj osvetlila in v še večji meri pokazala kako' velike napore je podjetje vložilo za izboljšanje stanja naših gozdov. Če k temu dodamo še 'dejstvo, da v letu 1966 nismo dobili nobenih kreditov, postane slika še bolj jasna.
Pregled porabljenih .sredstev za biološka vlaganja po posameznih obratih je naslednji:
Porabljena sredstva-N din
Gozdni	Finančna realizacija v letu 1966			Porabljeno	! v letu 1965 skupaj	Indeks 1966 1965
obrat	SIP '	ZAS	Skupa j	io			
Novo m.	422.626,62	243.290,04	665.916,66	18,0 602.65-1,50	110
Straža	262,243,93	117.064,34	379.308,27	10,3 340.24-5,80	111
Podturn	231.509,64	70.383., 70	301.893,34	8,2 174.581,02	173
Ormošn.	139.633,44	85.159,14	224.792,58	6,1 223,319,70	101
Ornomelj	486.711,54	791.412,48	1278.124,52	34,6 769.878,10	166
Metlika	12.718,30	258.464,87	271.183,17	7,4 200.146,48	135
Trebnje	243•296,66	325.175,70	568.472,36	15,4 371.367,42	153
GG Skup.	1798.740,13	1890.950,77	3689.690,90	100 2682.190,02	133
—					
Indeks porabljenih sredstev v primerjavi s predhodnim, obdobjem znaša za celo podjetje 138, največji je pri GO Podturn, najmanjši pa pri GO Ormošnjice. Največ sredstev je procentualno Porabil GO Ornomelj, najmanj pa GO Metlika. Vendar ti procenti sami po sebi ne povedo veliko. Treba je stvar gledati nam-reo kompleksno.
V primerjavi s planom je finančna realizacija naslednja: finančna realizacija - F din
Sektor lastništva
Plan
Realizacija $
Družbeni
Zasebni
1.363.598,30	1*798*740,13 131,9
2.214.256,40	1.890*950,77	85,4
SKUPAJ:
3,577.854,70	3.689*690,90	103,1
Biološka amortizacija v družbenem sektorju je znašala 3.400 S din po prodanem m3 lesnih sortimentov, v zasebnem sektorju pa je bila dosežena 2.340 S din povprečno po odkupljenem m3 gozdnih sortimentov.
Na prvi pogled je finančna realizacija plana v družbenem in zasebnem sektorju nekoliko čudna. Vendar so ti premiki nastali iz več vzrokov. Za boljše razumevanje'je potrebno osvetliti več momentov. Za zasebni sektor je bil planiran odkup 59.600 m3 gozdnih sortimentov. Na podlagi tega plana je bila planirana tudi biološka amortizacija v zasebnem sektorju, ki na, bi znašala 157 milj. S dih. Prav tako je bila finančna realizacija bioloških vlaganj v zasebnem sektorju planirana v višini 221 milj. S din.Ker smo za osnovanje intenzivnih nasadov (v glavnem zasebni sektor) dobili v letu 1964 25* milj* S din kreditov in 44 S din v letu 1965, smo računali, da bomo tudi v letu 1966 'dobili toliko kreditov, da bo pokrita razlika med planirano realizacijo gojitvenih del in zbranimi sredstvi biološka amortizacije v zasebnem sektorju v višini 64 milj. S din. V dodelitev kreditov smo bili še toliko bolj prepričani, ker je akcija združevanja sredstev med gozdarstvom, lesno in papirno industrijo našla dober odmev med navedenimi partnerji. Obljube so bile trdne vse do konca leta, zaradi jesar smo z deli nadaljevali po planu in jih po planu.tudi itsalizirali.
2e med letom je "bilo čutiti, da planirani odkup ne bo realiziran, s tem pa tudi ne biološka amortizacija. Predvidevanja so se uresničila, kajti odkup je bil realiziran s 51.585 m3 (86$), biološka amortizacija pa z 126 milj. S din (80 $).
S tem je nastal izpad 31 milj. S din in že omenjena razlika se je povečala od 64 na 95 milj. ,S din. Tu je vzrok, da se je že med letom zavestno povečevala realizacija v družbenem sektorju na račun zasebnega, skupni okvir pa je ostal nespremenjen, ker je delavski svet sklenil, da se sredstva biološke amortizaci je■lahko prelivajo .iz družbenega v zasebni sektor.
Taka odločitev je, z ozirom na republiški zakon o gozdovih, ki predvideva enotno gospodarjenje z gozdovi, ne glede na lastništvo, povsem v redu in v duhu zakona, toda .dejstvo je, da sredstev primanjkuje tudi v družbenem sektorju, posebno če imamo pred očmi veliko potrebo po nebioloških investicijah v gozdove, za katere se sredstva prav tako črpajo iz biološke amortizacije,
Upoštevajoč že omenjeno prelivanje in realizacijo je v obeh sektorjih ostalo nepokritih del za 96 milj. S din. Tri tem je treba pripomniti, da je bilo za 131 ha intenzivnih nasadov planirano financiranje kot investicije v znesku 60 milj.S din.
Ti nasadi so bili osnovani in ker ni bilo kreditov, deloma tudi pokriti iz lastnih sredstev (v prikazu finančne realizacije je navedena vsota že upoštevana). Pri teh nasadih je ostalo nepokritih še 24 milj. S din. Je računamo na to, da bo navedeno razliko podjetje pokrilo iz svojega dohodka se 60 razlika nepokritih del zmanjšala od 95 na 71 milj. S din. Preostanek 71 milj. S din pa bo treba pokriti iz biološke amortizacije, ustvarjene v letu 1967. Dafca se bo to lahko realiziralo je bil plan za leto 1967 občutno zmanjšan in tempiran na lastna razpoložljiva sredstva. Zmanjšanje gre na račun osnovnega pogozdovanja in osnovanja intenzivnih nasadov. Tako plan predvideva realizacijo ostalih negovalnih in varstvenih del po obsegu, ki ga nakazujejo potrebe, intenzivni nasadi so črtani v celoti, osnovno pogozdovanje Pa je zreducirano na vsega 200 ha. Skupno torej 38O ha manj novih površin kot v letu 1966. V primeru pa, če bi dobili dovolj kreditov, bi bil plan obnove lahko na ravni leta 1966.
Ta druga varianta plana za prihodnje leto je torej pogojena
s krediti.
Taka je torej slika v finančnem pogledu, 'koda.bi bila, če ne bomo mogli s takim tempom nadaljevati, kajti na razpolago imamo prav vse, razen denarja seveda,
Finančni okvir plana v obeh sektorjih skupaj je presežen za Hl.836,20 1 din, kar predstavlja presežek za 3»1 $. Do tega prišlo zato, ker so se v glavnem vsi obrati pri preseganju Posameznih vrst del na račun znižanja ušteli, 'e najbolj se finančnega plana držal GO Fovo mesto, GO Metlika ima manj-so realizacijo od plana, vsi ostali obrati pa so finančni okvir presegli„
iodobno kot prejšnja leta, so bila tudi v preteklem poslovnem ietu gozdnogojitvena dela bremenjena z izredno nizkimi režijskimi stroški z namenom, da bi z razpoložljivimi sredstvi lahko čim več naredili. Z drugimi besedami so bile naše prodajne cene za posamezne vrste gojitvenih del zelo nizke, zlasti
še, če jih primerjamo s cenami, ki jih imajo druga gozdna gospodarstva v Sloveniji. Iz tega izhaja dejstvo, da ni dovolj, če bi ločeno gledali samo na količinski obseg del ali pa samo na finančnega. V prvem primeru bi pričakovali znatno večjo finančno realizacijo, v drugem pa mnogo manjši fizični obseg del. " e le rjri upoštevanju obeh komponent dobimo pravo sliko y rekordnem obsegu gojitvenih del v letu 1966.
Ze pri analizi pogozdovanj in pri finančni realizaciji je bilo govora o politiki bioloških vlaganj na posameznih gozdnih obratih, oziroma o prelivanju sredstev za vlaganja iz ekonomsko močnejših v ekonomsko slabše obrate. Na prvi pogled bi i^ledalo, da ima n.pr. kolektiv GO Podturn zasluge, da je ustvaril toliko sredstev, da se lahko v taki meri pogozdujejo belokranjski steljniki. Tako bi trdil samo tisti, ki'ne ve, da ni zasluga podturenskega kolektiva, da ima dobre gozdove, kakor tudi ni krivda Črnomaljskega obrata, da ima na svojem področju slaba gozdove. Računati je treba z danimi prirodnimi pogoji.
Pokazatelji porabljenih sredstev po brutto m3, netto m3 bla-.govne proizvodnje in hektaru gozdne površine so naslednji:
Pokazatelji o bioloških vlaganjih:
Gozdni	Sekt.	Povprečna biol.vlag.v N din po				^razmerje	—' (oba sek.sk)po^	
obrat	last.	Btto m3	Netto m3	ha gozdne	vložena brutto		blagov	.gozdna
		sečnje.	blag.pr.	površine	sredstva seč.		proiz.	površ* . ^
	SIP	21,28	24,09	83,86				
N.m.	ZAS	11,06	38,73	18,30	18,0	20,8	16,7	24,5
	SK	15,91	27,95	36,31				
	SIP	12,86	14,62	56,7 6				
Straža	ZAS	7,84	13,21	18,87	10,3	14,4	18,7	14,5
	SK	10,74	14,16	35,05					 ^
	SIP	7,53	8,58	51,58				
PodturnZAS		15,80	19,52	45,08	8,2	17,3	20,1	8,1
	SK	8,58	9,88	49,90				
	SIP	6,83	7,79	27,63				
Črmoš*	ZAS	9,53	16,05	23,36	6,1	14*4	16,0	11,7
	SK	7,66	9,67	25,84				
~ 31 ••
Gozdni	Sekt,	Povprečna biol-vlag.v F din. po	rfo razmerje (oba sek.sk)]				
obrat	last.	Btto m’3	Netto m3	ha gozdne	vložena	brutto blagov, gozdna
		sečnje	blag.pr0	površine	sredstva	sečo proizVo površ.
	. SIP	47,21	53,52	124,70		
*'hnom»	ZAS	43 ,35	81,79	76,59	34,6	14,3	13,2	19,0
	SK	44/74.	68-09	89/78		
	SIP	36,33	41,56	52,99		
Metl0	ZAS	77,10	197,75	95/72	7,4	2,0	1,4	3,3
	SK	73,25	168,12	92,23		
	SIP	71,59	81,01	357,26		
Tr©bnje	ZAS	13,25	19,64	25,03	15,4	13,8	13,9	18., 3
	SK	20,35	29,06	41.58		
gg	SIP	17,06	19,39	74 ; 83		
SKUPAJ	ZAS	19,60	36,65	3 7,20	100 ,0	100,0 100,0 100,0
***~ 1	SK	18,27	25,56	49,36		
GG SKU-	SIP	13,54	15,71	55,86		
j v	ZAS	11,98	24,08	26,41		
1-1965	SK	12,71	19,01	35,83		
														
. .širne3ša obrazložitev k tabeli ne bi bila potrebna,. Na splošno 3e v primerjavi z letom 1965 opaziti porast vlaganj, ekstrem predstavlja n..pr. GO Metlika, kjer je v zasebnem sektorju po odkup Denem m.3 vloženih povprečno 197,75 N din-več kot znaša povprečna Prodajna, cena za m3 hlodovine. Drug ekstrem je n.pr. vlaganje po ^e£taru v SIP sektorju na GO Trebnje. Na tem obratu so namreč veli-^ pogozdovali v 'družbenem sektorju. Iz primerjave izražene v pro~* 7eniih v pogledu vloženih sredstev, brutto sečnje,, glagovne .pro -~ vodnje in gozdne površine se prav tako pojavljajo anomalije in predvsem pri doseženem odkupu. Ta postavka je zelo važna in 7° treba v bodoče posvetiti odkupu večjo pozornost, V letu b ds v tem pogledu najslabši GO Novo mesto„
-2-^.^_toriin0 st
Šii^Se<^anjih analiz je bij o razvidno, da smo za gojenje potro-*-^ ^ v Istu 1966 ogromna sredstva. Toda, ali smo s temi sredstvi 3_Gd1 racionalno gospodarili? Odgovor na to vprašanje naj d£ preg-doseženih normativov za najvažnejša dela. Pregled je naslednjih
„32 ~
Vrsta
dela
Povpr, norma po pravil,,
Dosezone norme___________________
N.m.Str« Pođt.Črmoš,Crnom.Met. Tr.
GG
Dosež« nor. za GG v 1» 1965
Pr.tal za os. p.	100ur/hal38		182	143	93	74	126	85	125*	118
" za int.nas.	100 ur/ha	171	92	269	-	107	82	191	143	122
Osnov.pogozd,	125 k/7h	108	115	103	129	180	192	147	131	132
Int.nas.(jame+ sadnja)	80 k/7h	92	97	69	a—	70	74	200	82	86
Pogno jevanje	1000 k/7h	—	797	685	752	1597	410	615	1132	686
Okopav.z dogn.	350 k/7h	285	257	755	353	— ■		290	287	294
Obžetve	41,2 ur/ha	55	57	58	19	28	36	32	42	40
Čiščenje	58,3 ur/ha	68	78	88	34	42	76	57	59	
Redčenje	nadst,ur/ha 17		76	71		- 25	-•	38	43	4*
Reš.iglav.	87,5ur/ha	150	75	58	-	93	—	54	73	81
Na eni strani so prikazane povprečne norme za posamezne vrste del, določene s pravilnikom o normali, na drugi strani pa so določene norme na posameznih obratih in povprečne dosežene norme za celo podjetje« S lošna ugotovitev je ta, da so povprečne dosežene norme za celo podjetje z izjemo priprave tal za osnovno pogozdovanje in intenzivne nasade, resda nekoliko nižje od prejšnjega leta, toda še kar nekako v skladu z normami določenimi s pravilnikom Toda struktura doseženih norm na posameznih obratih je tako različna, da so razlike tudi večje od 100 /c
Kot že omenjeno, je dosežena norma za pripravo tal tudi za celo podjetje presežena, Ker je bilo ta pojav opaziti že v prejšnjem letu, bi kazalo normative popraviti. Toda kljub temu bi se dalo s pravilno organizacijo dela marsikaj popraviti. Morda ne bi bilo v tolikšni meri potrebno požigati grmovja in sečnih odpadkov. V kolikor gre za pospravilo se-čišč, ki se nameravajo pogozditi, bi se to delo moralo opraviti že ob priliki sečnje, saj je znano, da so normativi izdelave gozdnih sortimentov v primerjavi z drugimi podjetji nizki. Tudi uporaba primernega orodja (motorne žage - čistilke, lažje mo torke) bi lahko učinek izboljšala.
Pri osnovnem pogozdovanju in osnovanju nasadov je pri vsakem obratu upoštevana povprečna gostota sajenja, Razlike, ki so nastale med posameznimi obrati je iskati v sadikah jelke (gostejša sadnja), velikosti sadik in velikosti kopanja jam (GO ^momelj).
33 -
Podrobnejša obrazložitev ne bi bila potrebna, saj o tem dovolj zgovorno priča tabela sama. Brez dvoma bi bilo treba organizaciji del posvetiti večjo pozornost, povečati nadzor ir vsa dela normirati, pri Čemer je treba upoštevati pravi1-nik o povprečnih normah. Doseganje norm je potrebno spremljali med letom in pravočasno ukrepati, le v izjemnih primerih naj bi bila odstopanja od pravilnika dovoljena* Pri kolavda-oijskih prevzemih, ki morajo biti temeljiti je potrebno poleg kvalitete del oceniti tudi upravičenost stroškov.
^er je storilnost neposredno povezana s stroški, lahko odgo-y°rimo na že postavljeno vprašanje, da so nekateri obrati s sredstvi prav slabo gospodarili. Za izboljšanje takega' stanja bo Potrebno še marsikaj ukreniti, Oe hočemo, da bo vsak vložen dinar res upravičen, Z ozirom na obsežnost gojitvenih del bi s poplavljanjem na videz še tako drobnih napak lahko izkoristili Velike rezerve, dvignili storilnost in znižali stroške.
IV,	IZKORIŠČANJE GOZDOV
seg dejavnosti sečnje in izdelave lesa v planu za SIP gozdove, katerega je delavski svet podjetja sprejel za leto ^ kažejo naslednje številke
i glav.pi listavci
31.606 m3 neto mase 48^601 m3 neto mase
SKUPAJ; 80,207 m3 netto mase
3nos vrst leta, kakor je iz številk razvidno, je 39 "" lesa t *vcev in 61 io leta listavcev. Ta odnos je že več let us-Jer in njegovo odstopanje ne presega višine 2 do 3
blagovne proizvodnje ali odkupa lesa iz zasebnega sektorja
2a Preteklo leto
°'brati
je, upoštevajoč manjšo korekturo,, (pri gozdnem rnomelj zmanjšanje za 1.000 m3 in gozdnem obratu Trebnje
} nnn	zmanjšan
m3) bil naslednji;
iglavci	7.195 m 3
listavci	52.105 m 3
59.300 m3
Torej je bil sumarni plan blagovne proizvodnje naslednji;
iglavci	38.801 m3
listavci	100.706 m3
139.507 m3
Ko analiziramo posek in izdelavo lesa za gozdove SIP podatki pokažejo, da je podjetje izvršilo pa tudi preseglo svoje naloge in sicer:
	plan	izvršitev	%	1965	*
iglavci	31.606 m3	33.480 m3	106	34.313	98
teh.listavcev	17.518 m3	22.719 m3	130	19.707	115
prostor.les	31.083 m3	36.586 m3	111	31.424	116
SKUPAJ:	80.207 m3	92.785 m3	116	65.444	109
Iz pregleda je	razvidno, da	so gozdni	obrati	posekali in	
izdelali 33-480	m3 lesa iglavcev in 59		.263 m3	listavcev.	
Te številke predstavljajo v odnosu na plan 16 °Jo presežek. Kakor v količinskem tako tudi v kvalitetnem oziru je dosežen izredno dober uspeh, vendar to ne izključuje elemente kon-jukture. Vsekakor je vpliv konjukture majhen, manjši kot v letu 1965, kar je posledica enoletnega vpliva ali prisotnosti gospodarske reforme. To je vsekakor korak naprej, ker so se gozdni obrati skušali približati predpisom JUS-a.
Podatni o delovni sili kažejo, da je podjetje v sečnji in izdelavi zapošljavalo povpr.čno 169 delavcev (glej tabelo).
	štev. del.	povpr. dni	delov. dni	delov, ur	mo- m3 to rk	norma m3/®
1965 19 66	181 169	157 (13) 181 (15)	28.426 30.640	226.423 238.082	48 84.631 54 93.636	2.9m3	4^ 3.05	55*
Tukaj niso zapopadeni gozdni obrati Metlika in Trebnje. Ta tabela nam kaže številčni odnos delovne sile absolutnega in povprečnega Števila delovnih dni, delovnih ur, motork in učinka napram letu 1965.
Delovna sila je z manjšim številom delavcev kot v letu 1965 (12 delavcev manj) v 30.640 dneh ali 238.082 urah s 54 motorkami izdelala 92.785 m3 gozdnih sortimentov. Ti podatki
h
35 -
kažejo, da je storilnost na enega delavca 3,05 m3, kar predstavlja 2 # več kot je planirano ali za 5 °t več kot v letu 1965. Tudi drugi podatek oziroma izdelani m3 na delavca v preteklem letu kaže, da se je storilnost dvignila od 467 m3 v letu 1965 na 554 m3 v letu 1966 in da se disciplina dela izboljšuje« To vidimo tudi iz števila prebitih dni na delu in sicer:
1* Od povprečnih doseženo
2.	Od povprečnih doseženo
216 dni za leto 181 dni
236 dni za leto 15? dni
1966 (mesečno 18) (mesečno 15)
1965 (mesečno li) (mesečno 13)
Torej je bilo v letu 1966 izgubljenih 35 delovnih dni na vsakega delavca, v letu 1965 pa 79 dni na vsakega delavca.
Iz toga izhaja, da je še nekaj neizkoriščene rezervo, vendar se je stanje v odnosu na leto 1965 znatno popravilo.
Io kaže, da se bomo morali v naslednjem letu več angažirati na disciplini dela oziroma, zmanjševanju izpada iz dela,ker sm/o itak v pripravi dela upoštevali praznike, dopuste, bolezenske in deževne, oziroma snežne dni. Ti podatki nam ka-^jo tuai visok delovna sile, ki je posebno znaten v II. in III. kvartalu. To število lahko smotrno uporabi služba go-jenja, pri kateri se začne z delom šele v II. kvartalu.
v zasebnem sektorju je podjetje odkazalo preko sečnih do-^oljanj in nalogov na gozdnih in negozdnih tleh prištevajoč ^udi crna sečnje 16.638 m.3 iglavcev in 79.806 m3 listavcev. wej 96.444 m3 brutto mase, kar pomeni za 15.381 m3 manj jot v letu 1965. To govori, da se gozdni obrati niso posluževali povsem sečnih nalogov. Iri zajemanju blagovne proizvodnje smo dosegli 90 °/o postavljenega plana.
Gozdni obrati so .dosegli naslednji odkup v letu 1966.
Gozdni obrat Novo mesto	40 Gozdni obrat Črnomelj 96 /o
„	" Straža	82 %	"	" Metlika 33 1°
" Irmošnjioe	80 f	"	« Trebnje 138 $
" Podturn	120 fc
Razlogov za nedoseženi odkup je več. Največ jih je iskati v gmizacijski nespretnosti gozdnih obratov in neposluževan-u obstoječih predpisov. Jden od razlogov je tudi ta, da je jcina kmečkih gozdov izčrpanih, pa 'tudi kvaliteta sestojev J slaba tako, da lastniki ničesar no dobijo razen drv. Trva a sami prodajajo na mestnem..trgu. ‘Za drva podjetje v II.
ovici leta ni bilo zainteresirano zaradi slabega -povpraševanja
na trgu. V tekočem letu bi gozdni obrati morali posvetiti več pozornosti za jemanju blagovne proizvodnje in se posluževati pri tem sečnih nalogov, kakor tudi obstoječih predpisov.
Zaloge lesa so bile v teku leta neenakomerne po gozdnih obratih, kar je posledica zelo ugodne zime tako, da so gozdni obrati v I. kvartalu posekali in izdelali skoraj 90 io plana listavcev, namesto predpisanih 65 Deloma jo to tudi posledica-neurejenih razmer voznikov glede njihovih zaslužkov. Tako so pr ko celega lata zaloge bile visO' ke..Konice so se pojavljale v prevozih zaradi zastarelos--ti provoznoga parka ih je treba v tekočem letu več pozornosti posvetiti temu vprašanju.
Gozdni obrati so iz gozdov SIP-ja v letu 1966 spravili na kamionsko cesto 89.951 m3 lesa. Tudi oddaja neposredno koristniku ali na glavno skladišče ni zastajala. Prevoženo je bilo 87.340 m3 lesa.
Ob koncu 1966 leta so ostalenprel.o§fle zaloge
1.	V gozdu in na kamionskih cestah 12.298 m3
2.	Zaloge na glavnih skladiščih	4.617 m3
‘	16.915 m3
Da bi se izboljšalo gospodarjenje v letu 1967 bi bilo
treba pospešiti mehaniziran je spravila, prevoza in nakladanja
lesa (vitli, traktorji, žičnice in kamioni).
V.	GOZDNA MEHANIZACIJA
1. Investicije v mehanizaciji
Za boljše in hitrejše izvrševanje delovnih nalog posameznih obratov, kakor tudi. uprave podjetja je bila v letu 1966 nabavljena sledeča mehanizacija;
1.	2 kom kamion TAM 5 t (GO N.m.in Straža)v vred.
2.	2 kom HIAB dvigalo (GO N.m.,Črnomelj)	"
3.	2	" odgon' za HIAB (GO H.m.,Črnomelj) "
4.	1	" voziček Hintereggor B2 iz plana
1.1965 (GO Podturn)	"
S din i2.i33.OOO 4.523.000 161.000
4.341.366
5,
6,
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13
1	kom	Žični poteg (Greifzug) (Podturn) v vred.
2	kom	Vrtalni stroj IIonjar (Grad.obr)	"
1	"	Betonski mešalec (Gradb.obr)	"
1	"	Konžolno dvigalo (Gradb.obr)	"
1	" Elektro motor 1 KM	"
1	"	Računski stroj
1	"	Pisalni stroj
1- "	Traktorski priključek za Žag.dr.
(GO Podturn)	"
Ostalo (dopl.za cel.in ostalo)	"
512.559
2.043.288
1.863.850
274.000
38.821
3.539.507
347.760
170.000
435.970
SKUPAJ
30.384.121 Sdin
Skupna vrednost nabavljene in plačane mehanizacije v letu 1966 predstavlja 103-5% od planirane vrednosti v letu 1966	^
(29.365.OOO S din) in predstavlja 566 % od nabavljene vrednosti mehanizacije v letu 1965 (5-362.000 S din).
2.	Bffotorne žage in njih vzdrževanje __:
Zaradi večje vzdržljivosti motornih žag znamke Stihi se je naše podjetje v letu 1966 odločilo, da bo v bodoče nabavljalo le te žage, Tekom leta je bilo dano v proizvodnjo na obrate 52 kom novih not.žag, od tega Stihi 0,46 kom in Stihi 98 6 kom. S temi novimi žagami so obrati ali zamenjali stare dotrajane motorne žage "Partner", ali/pa forsirali nove skupine delavcev, me upoštevamo, da je bilo med letom dano v proizvodnjo 52 novih motornih žag, iz proizvodnje pa izloženih 28, vidimo, da je razlika 24 kom žag, ali formiralo se je 24 novih delovnih partih. Bo forsiranja novih delovnih Partij je prišlo torej zavestno prvič zato, ker vemo, da je sfekt delavcev v manjši skupini večji in drugič zato, ker so obolenja delavcev zaradi tresenja mot.žage vse večja in je toraj tudi s tega stališča zaželjeno, da sc delovne partije manjše, da se motoristi v partiji menjajo in da poleg dela z motorko delajo čim več tudi druga opravila.
Za pravilno vzdrževanje in delo z motornimi žagami je sluz- k' 13 a za mehanizacijo med. letom izv-dla 3 tečaje za delo z motorno žago na obratih; Treba je, rnomelj in Podturn, katerih se ja udeležilo in usposobilo za delo 35 delavcev.
Zaradi nepravilnega, vzdrževanja in ravnanja z motorno žago P.e komisija za ugotavljanje tako nastale škode obravnavala 4 Primere in ugotovila, dr. je zaradi malomarnosti ..nastala škoda 83.387 S din od katere pa so morali delavci povrniti
37.639 S din.
3« Prevozni park - reali zaci.ja in vzdrževanje
Za prevoz hlodovine, ostalih gozdnih sortimentov In gradbenega materiala ima podjetje 17 kamionov in 7 traktorjev s skupne tonažo 114 ton. Prevladujejo kamioni TAM katerih je 12, poleg teh pa so še 4 FAP in 1 CM. Vsi traktorji so znamke Pe 35*
Ta prevozna sredstva sc v letu 1967 izvršila naslednje prevoze;
1.	Kamioni 1.478.598 tkm, kar predstavlja v primerjavi z letom 1965 (1.374.000 tkm) za 7.6 $ več, v primerjavi z letom 1964 pa za 18 fo več.
2.	Traktorji 222.675 tkm, kar predstavlja v primerjavi z letom 1965 (192.000 tkm), za 17 več v primerjavi z letom 1964 pa za 15 manj.
Količinska realizacija po posameznih obratih je naslednja;
Prevoz s kamioni
Gozdni obrat	tkm v letu 1966 letni plan	realizacija $			Realizaci ja 196 5 1°
Novo mesto	330.000	364.511	110,5	115
Straža	125.000	129*994	104,0	133
Podturn	335.000	362.078	108,1	76
Črmošnjice	285.000	297.360	104.3	109
Črnomelj	300.000	269*488	89.8	. 87
Gradbeni obrat	65.000	55.167	84,8	69
SKUPAJ;	1.440.000	1.478.598	102,3	95
Traktorji
Gozdni obrat	tkm v	letu 1966	.	Realizacija
	letni plan	realizacija %		1965 1o
Straža Podturn Črnomelj Gradbeni obrat	105.000 49.580 35-000 35.000	104.511 55*937 29.018 33.209	99,5 112,8 82.9 94.9	91,2 53 62 62
GG SKUPAJ:	224.580	222.675	99,1	72
... 39 -
Iz tabele "Prevoz s kamioni" je razvidno, da je plan prevoza dosežen s 102 $ kar predstavlja v primerjavi z letom 1965 povečanje produktivnosti za 7 $, v primerjavi z lotom 1964 pa za 18 $.
Iz tabele prevoza s traktorji pa ja razvidno, da je plan prevoza dosežen z 99 $, kar predstavlja v primerjavi z letom 1965 povečanje produktivnosti za 17 ^v, v primerjavi z letom 1964 pa zmanjšanje za 15 $«.
Analiza izpadov prevoznega parka iz vožnje po številu dni preko celega leta je pokazala sledeče s
Kamioni______ Traktorji
... _ 	 . 	- 			. Št„dni in $ 6'C		$65	Št, dni	in $66	$65
Možni delovni dnevi	5.571	100 $		2.059	..100	
Vozilo na delu	3 > 834	69,0	65	1,507	74,5	57,6
Vozilo ni delalo zaradi;						
1« Popravilo-	498	8,9	11,6	157	7,6	17,2
2. Deževni dnevi	134	:	2,4	5,2	25	1,1	3,7
3* Dopust	316	5,7	4 j 9	83	4,5	3,8
4. Bolniška	65	1,2	2,3	29	1,4	3,2
5. Neoprav.izostanek						
6* Oprav, izos tl prik.ol	125		.v			
	16	(141)2-5		19	0,9	
V* Praz.in pros.sob.	586	10,5- -	■5,2	- 245	'11,9	11,0
skupaj zpadi	1,737	31,2	35	558	27,2	42,0
Iz analize izpadov prevoznega parka je razvidno, da znaša število dni vozil na delu pri kamionih 69 $ (leta 1965 65$), Pri traktorjih 74 $ (v letu 1965 57 $) in da se je število dni vozil na delu dvignilo v primerjavi z letom 1965 pri kamionih za 4 $, pri traktorjih pa za 17 $, "e.upoštevamo, da znaša število možnih delovnih dni za neko vozilo 220-dni letno (z upotatevanjem popravil, dopustov, vrem.ovir itd) kar znaša 70 $ od možnih letnih delovnih dni 313,.potem vidimo, da smo . se. v izkoriščanju prevoznega parka po številu delovnih dni skoraj popolnoma približali optimumu«
Pa seveda s tem rečeno, da se ta rezultat ne da še. iz-°ljšati, kar bo možno potem, ko bomo imeli lastno servisno delavnico,
Tudi izpad v delovnih dneh zaradi popravil se je v letu 19&6 v primerjavi z letom 565 zmanjšal pri kamionih za 3 pri traktorjih pa za 9 če pa upoštevamo, da je prevozni park bolj star kot mlad, potem j... ta rezultat kar zadovoljiv.
Oe bi analizirali organizacijo preveza kamionov in traktorjev, kar pa je v tem poročilu n mogoče, bi verjetro prišli do zaključkov, da naša organizacija prevozov ni najboljša.
To pa je seveda stvar katero ni tako lahko rešiti, saj dela velike preglavice tudi drugim GG-j^m v Sloveniji. Vprašanje organiacije prevozov bo treba torej začeti reševati čim prej po možnosti že v letošnjem letu, kar se tu krijejo verjetno precejšnje rezerve.
4) Gradbena in ostala mehanizacija
Realizacija gradbenih strojev je razvidna iz sledeče tabele:
Stro j	enota mere	letni plan	Realizacija 1966	io		Reali zaci j3 1965	1°
Buldožer TG 90-S	obr. h	1.200	838	69,6	70,8
Kompresor FABRAM	11	1.300	1.061	81,6	67,9
Kompresor TAM		1.300	1.021	78,5	61,6
Valjar	II	900	670	74,4	11,5
Drobilec	H	1.000	6 56	65,6	82,6
Kompresor Cobra	n	1.800	683	37,9	9,1
Kompresor lionjar	n		322		*
Betonski mešalec			138		
SKUPAJ:		7.500	5.389	71,6	52,0
Iz tabele je razvidno, da gradbena mehanizacija sicer ni v celoti dosegla svojega količinskega plana obratovalnih ur, 'vendar pa ga je dosegla z 71,6 kar predstavlja v primerjavi z letom 1965 za'20 fo več. S predvideno novo organizacijo delovnih grup pri gradbenem obratu, pa se bo ta rezultat prav gotovo še izboljšal.
Realizacija motornih okopalnikov je razvidna iz sledeče tabele1
Obrat	Gnota mere	Le tni plan	Realizaci ja 1966	io		Realizaci ja 1965
Novo mesto	obr.ure	400	432	108	271
Straža	11	400	146	37	93
Podturn	11	800	475	59	731
0momci j	11	800	406	51	493
Skupaj:	2	0 0 0	1.459	61	1.588
41 -
Han realizacije- motornih, okopalnikov je dosežen z 61 fo in znaša po številu obratovalnih ur nekaj manj kot v letu 1965.
Spravilo lesa Z žičnimi žerjavi in traktorji:
Transport lesa z žičnico in spravilo z žičnimi žerjavi'
Pri našem podjetju ni nova stvar, saj uporablja žični žerjav KS1 Gozdni obrat Hov o mesto že več let, predvsem v predelih Gorjancev. V dobi planskih let 1949 - 1950 pa se je žičnica uporabljala za transport lesa tudi na GO Straža.
Za spravilo lesa se v zadnjem času uporabljajo veliko tudi traktorji kolesniki, zlasti S 35. Začetki spravila lesa s traktorjem FH 35 segajo pri našem podjetju v leto 1963 in sicer na GO Straža. Takrat ja bila s traktorjem spravljena le manjša količina lesa (cca 500 m3). Nekoliko večja količina lesa pa je bila spravljena s traktorjem F 35 v. letu 1966 in sicer na GO Ormošnjice (cca 1300 m3).
Skupaj 2.000 m3 jelove in bukove hlodovine.
Z žičnim žerjavom ESI je bilo v letu 1966 na GO Novo mesto spravljeno 1.3oo m3 gozdnih sortimentov.
Skupaj je bilo v letu 1966 na območju GG Novo mesto z mehanizacijo spravljenega 3.300 m3 lesnih sortimentov, kar predstavlja v primerjavi z let- im planom poseka v SIP 3,5 °/o.
Predvideno je bilo, da bo koncem leta 1966 začel obratovati na GO Podturn tudi žični žerjav Hinteregger,. vendar, zaradi konstrukcijskih napak v samem vitlu - izdelek Žič-nice Ljubljana - do obratovanja v lanskem letu ni prišlo. Žerjav bo začel z obratovanjem šele leta 1967.
VI.	GRADBENIŠTVO
Primerjava plana investicij in investicijskega vzdrževanja z realizacijo gradbenega obrata v letu 1966 nam pokaže kaj čudno sliko pri nekaterih objektih. Opaziti je, da je pri nekaterih ob.jektih planirana vsota občutno prenizka, drugod pa realna.
Plan investicij za leto 1966:
Ceste:	Plan	Realizacija
1. Toplice-Dobrava	100o 000,00	149.860,87
2. Birčna vas-Radoha	200.000,00	135.451,87
3. Rdeči kal-Ojstri vrh	90.000,00	165.739,75
4. Sredgorski križ-Ribnik	250.000,00	235.784.76
5. Srnski ovinek-Oražem	80.000,00	119.331,71
6. Peščevje-Pečke	140.000,00	146.037,90
7. Rog-0dd.3	135*000,00	70.704,87
Zgradbe:		
1. Žaga Poganci	150.000,00	128.328,64
2. Skladiščna pis.Trebnje	25.000,00	—
3.	Baraka v dreves.Žužemberk 4.	Blok Dol.Toplice	5.000,00	8.610,14 326.334,16
Iz tabele je razvidna razlika med planom in realizacijo. Za ceste Dol. Toplice-Dobrava, Rdeči kal, Ojstri vrh in Srnski ovinek-Oražem so bile v planu predvidene premajhne vsote za vsa dela. Omenjene vsote so bile dane v plan že ob koncu leta 1965? pred potrditvijo novega pravilnika o osebnih dohodkih in brez pravih predračunov. Če pogledamo cesto Dol.Toplice-Dobrava znaša razlika + 49.660.87 N din, predračun narejen naknadno po novih cenah pa znaša 170.488,28 N din.
Iz tega sledi? da je bila cesta zgrajena cenejše kot pa predvideva predračun. Res da so znašali za to cesto minimalni stroški spodnjega ustroja le 12.319,60 N din, vendar je zato zgornji ustroj toliko dražji, ker se je moral namreč ves kamen za / utrditev prepeljati iz kamnoloma v Podturnu. Za gra^ moziranje cestišča smo se odločili, da ne bomo gramozirali z gramozom pridobljenim z drobljenjem kamenja - temveč da bomo nakopali gramoz v peskclomu Sušice in ga dovažali na cesto.
S tem smo prihranili 26,40 N din za m3, kar znaša za vso cesto 11.880,00 D din.
Ista utemeljitev velja tudi za cesto Rdeči kal-Ojstri vrh in Srnski ovinek-Oražem.	--
Cesti Peščevje-Pečke in Sredgorski križ-Eibnik sta zgrajeni, nazen 250 m na cesti Sredgorski križ nismo dokončali vsled Prehitro zapadlega snega v- mesecu novembru.
cestah Birčna vas-Radoha in Resa-Rog ni hila dosežena planirana vsota, ker so so sredstva za omenjeni gradnji že med letom zmanjšala za 95.000,00 N din. Vendar tudi ta vsota ni dosežena zaradi prehitro zapadlega snega. Sredstva so se tanjšala vsled nujnosti kritja stroškov pogozdovanja.
laga Poganci se je pričela graditi šele v mesecu septembru, ker nismo takoj'dobili vsoh potrebnih dovoljenj za pričetek gradnje. Stavba je v glavnem gotova, razen nekaterih obrtniških del. Ostala pa je ureditev skladiščnega prostora, kadroga nismo mogli narediti zaradi slabega vremena v jeseni.
Slok v Dol. Toplicah je v glavnem dograjen, manjka samo še oprema in dokončanje del na kanalizaciji. Med letom je bilo gradbišče zaprto 2 meseca, po odloku gradbenega inšpektorja, ker ni bilo načrtov niti dovoljenja za gradnjo zunanje kanalizacije. Vso to dokumentacijo je bil dolžan preskrbeti Za-V0(3 za stanovanjsko izgradnjo Novo mesto,
Investicijsko
vzdrževan
.iš.
1« Cesta- Podgozd 2» Cesta-Korita
3-- . Cesta-Pogorelski križ-Primož Koča Mali Studenec
Plan
60,000,00
45.000,00
Reali zaci ja 56.290,26
24.454.76
3.850,85
Cvjsta Podgozd se je dokončala me-seča maja in stroški ne presegajo planirane vsote.
,J0(3 letom ja nastala potreba po popravilu ceste v Koritih Za ^0 Trebnje. Mnenje GO Trebnje je bilo, da se cesta pop-re-vi z minimalnimi stroški. Delo je bilo izvršeno, vendar je Co3ta v zelo slabem.stan ju, ker cestišče ni tlakovano temveč samo gramozirano. Taka in podobna dela naj se v bodoče pred-s,, 1^° že v začetku leta, naredi naj se načrt in predračun ter
^dela izvršijo tako, da bo c«sta res služila svojemu namenu Vec let0
smo’ tudi vsa dela pri poprav? lu brunarici Mali c-sta Pogorelski križ - Primož se ni delala' v letu 1966.
Dokončali
Studenec,
Razen navedenih gradenj je gradb ni obrat izvršil manjše usluge posameznici obratom in direkciji.
Pri pregledu izvršitve plana posameznih strojev, kar je zajeto v poročilih za mehanizacijo, je razvidno, da plan strojnih ur posameznih strojev ni do sušen.
Plan	Realizacija °/c.
Kamion TAM	65.000	tkm	55.293	85,2
Traktor TG 35	35.000	tkm	33.737	96,4
Buldožer TG 90	1.200	ur	837	69,7
Valjar	900	ur	750	83,3
Kompresor Pagram	1.300	ur	1.14-5	88,2
Kompresor Tl	1.300	ur	1.021 •	78,7
Drobilec	1.000	ur	656	65,6
Kobra	600	ur	—	...
Pionjar	1.200	ur	712	58,3
Realizacija posameznih strojev - oziroma izkoriščenost je nekoliko večja od leta 1965. Da realizacija strojev ni dosežena je vplivalo zmanjšanju del med letom in še vedno pomanjkljiva organizacija del na'terenu.Veliko ur so je zgubilo pri premikih strojev iz gradbišča na gradbišče ter zaradi popravila strojev.
Iz tabele je razvidno, da je bila.manjša izkoriščenost drobilca Cobre in vrtalnih strojev Pionjar. Drobljenje gramoza se je letos zelo zmanjšalo. Pri izračunu, kaj je ceneje ali drobljenje ali dovoz gramoza, nam je račun pokazal, da se drobljenje gramoza z drobilcem izplača le v zelo oddaljenih krajih in kjer je zelo slaba dovozna pot. V vseh ostalih primerih pa je cenejše voziti gramoz iz peškoloma.
Vrtalni stroj Cobra je_bil skozi celo leto v popravilu. Vrtalni stroji Pionjar pa so bili nabavljeni šele v sr udi leta 1966, zato je tudi njihova realizacija manjša. Da bi izboljšali organizacijo del pri gradnji gozdnih Cust in obenem kakovost izvršenih del, bosta v bodoče organizirani dve grupi za spodnji in gornji ustroj. Vsaka grupa bo imela vso potrebno mehanizacijo s katero bo delala skozi vsa leto. S tem odpadejo vsi premiki,med gradnjo in kontrola del bo večja, saj bo imel delovodja vedno le ..no gradbišče.
S pravočasno pripravo vseh pripravljalnih del na gradbiščih, letos ni bilo opaziti večjih zastojev dela. že pred začetkom del smo s stalnimi delavci izvršili vsa pripravljalna dela, tako, da sezonski delavci riso čakali in so lahko z deli pričeli takoj. Več prigovorov je bilo med letom na delo stalnih delavcev pri visoki gradnji. Res, da je delo pri visokih gradnjah zahtevnejše, zato pa zahteva tudi večji nadzor. Ker pa so se dela vršila na več gradbiščih je bila kontrola pomanjkljiva - zavest delavcev pa še vedno ni taka, da bi jih lahko pustili same. Potrebno bi bilo to grupo zreducirati na minimuip, da bi izvrševala le večja popravila na vzdrževanju objektov, vsa tekoča popravila in le manjše novogradnje. Vsa večja dela katerih pa ne bo veliko v bodočnosti pa bi’ se oddajala najboljšemu ponudniku.
V lanskem letu smo imeli povprečno zaposlenih 60 delavcev. Večjih poškodb pri dolu ni bilo. Več nesreč se je pripetilo Pni prihodu in odhodu z dela, za kar pa vzroki niso bili vedno
nazčiščeni.
VII.	UREJANJE IN PROJEKTIVA
3mJžno jan je go zd o v
Untijanje gozdov se je vršilo v glavnem v' dveh gozdnogospodarskih enotah in sicer; obnovitvena urejanja v g.e. Straža-cPlice ter osnovno urejanje v g.e. Semič. Vzporedno, pred-vsem pred začetkom in po zaključku sezone terenskih del pa so s«e vršila dela na g.e. za katere načrti še niso v celoti zaključeni. To'so g.e. Žužomber-sever in Žužemberk-jug, Trav--"tale, Drvodalnik, Poljane, Soteska, Brezova reber,
.adoha, Gorjanci, Padež, 0točec-Struga, Hmeljnik in P-ndir-^vka. Zaradi zamude pri izdaji pravilnika o urejanju gozdov u zavlačujejo dela na načrtih za g.e. Poljane, Soteska, Bre-2ova reber, Radoha, Gorjanci, Padež0točec-Struga, Mirna in n jr°n°g, Ker ni možno izvršiti dokončnega prepisa in oddati '-rtov g.o., da bi po njih uravnavali gospodarjenje v gozdovih.
2a
'enote, ki so bile terensko obdelane v letu 1966, smo izde-na * karte in uredili površine ter jih oddali obratom. Za '"Prej pa je nujno tudi takojšnja nastavitev evidence gospo-n0enja. Potrebno bo tudi sprejeti ukrepe za pospešitev izde-načrtov, da ne bo več zastojev, kot so bili do sedaj. To Kožno urediti tako, da bi BS podjetja pri odobritvi štev za ureditvena dala postavil določene no so in- na kahvca.
M bilo vozano priznavanje realizacije. V teh pogojih bi bilo potrebno določiti za vsako enoto posebej rok oddaje načrta v odobritveni postopek.
2. Projektiranje gozdnih cest
V letu 1966 so bili izdelani projekti za naslednje gozdne
a) Novogradnje:
Krvavi kamen-Trdinov vrh	3.143,38	m
Miklerji-Vrhgora	•2835,58	m
Mrzle doline-Ambrožev ovinek	1.338,21	m
Ambroževa hiša~Šticelj	1.543,47	m
Primož-Skala	2.439,82	m
Resa-Rog	1.530,65	m
b) Rekonstrukcije:		
Mrzle doline-Ambrožev ovinek	1.018,50	m
Ambroževa hiša-Stricelj	658,02	m
Dolenjske Toplice-Dobrava	1.553,00	m
c) Razširitve:		
Primož-Skala	423,62	m
Skupaj je bilo v letu 1966 projektiranih:		
- novogradenj	12.831,11	m
- rekonstrukcij	3.196,52	m
- razširitev	423,62	m
Vsega skupaj:	16,451,25 m gozd.cž
Perspektivni program se v letu 1966 ni posebej izdeloval, obdelalo pa sd je gravitacijsko območje vsake projektirane gozdne ceste še pred začetkom trasiranja.
Pri sestavi predračunskih elaboratov za gradnjo cest povzročajo težave normativi za gradbena dela, ker so pomanjkljivi'

3.	Obračun
Izstavljanje situacij realizacije gozdnoureditvenih del in projektiranja gozdnih cest se je vršilo na osnovi cen, ki jih je odobril delavski svet podjetja.
lian
Reali zaci ja
stroški 56.463.562.-dohodki 61.896.960
57.272.708 S din 66.402.972 S din
Dohodki so se ustvarili od s
a)	urejanje D) projektiranje c) ostala realizacija
57.216.302 S din 9.080.835 S din . 105.835 S din
Obratna relija je bila planirana v višini 17.786.141 S din, stroški po letnem obračunu, ki bremenijo obratno režijo pa znašajo 19.918.142 S din, tako je prekoračena obratna režija za 2.232.001 S din.
Obračunavanje osebnih dohodkov za delavce obrata je bilo are jeno z internim pravilnikom o nagrajevanju,ki je urejal nagrajevanje po učinku. Merilo za učinek so bili normativi, Potrjeni od delavskega sveta podjetja. Fo pravilniku je bilo možno največ 20 % prekoračenje osnovnih postavk, če je Dil ugotovljen ustrezen učinek.
?ni projektiranju je bil ugotovljen povprečen učinek za celo leto 1966 24 $ nad normo, pri urejanju pa cca 10 ^
(za enoto Straža-Toplice 14 fi). Na osnovi ugotovljenih povprečnih prekoračenj norm se bodo normativi ustrezno ko-nigirali.
Obrat je organiziral v letu 1966 izdelavo katastrskih gospodarskih preglednih kart v M 1:5000 za območje GO Metlika in Grnomelj, za kar je bilo odobreno cca 3*000.000 S din investicij.
^ogovoril se je tudi za fitocenološko kartiranje gozdov za g.e. Tanča gora. Dela je izvajal Biro za gozdarsko načrto-Vanje. Skartiranih je bilo v letu 1966 6.263 ha gozdov.Fo PnaviinHii o urejanju gozdov bo potrebno postopoma skartirati Vse gozdove v območju.
? Vseh zadevah v okviru Obrata za gozdarsko načrtovanje O© razporejal in odločal obratni delavski svet.
VIII.	KOMERCIALA
Organizacija dela komercialne službe se ni bistveno spremenila od preteklega leta, pač p. se je delokrog nekoliko povečal, saj se je v letu 1966 k odpremni službi, ki posluje v sestavu komerciale priključilo še skladišče Novo mesto. Ustanovljeni so bili obrati za maloprodajo, ki poslujejo v okviru odpremnih skladišč.
Potek dela, kar zadeva ključne sortimente se ni spremenil, saj smo se tudi v tem letu dogovarjali z lesno industrijo in potrošniki celuloznega lesa o količinah dobav posameznim kupcem. Na podlagi dogovorov so bile sklenjene pogodbe, ki so v glavnem realizirane. Izjema je le pogodba z Novolesom, ki ni v celoti realizirana in iz katere se obveze prenesejo v letu 1967.
Vse pogodbe so bile sklenjene za letne dobave in z obrestno mero 10 %. Pridržali smo si pravico, da v primeru neplačila lahko odstopimo od pogodbe, vendar do tega ni prišlo, ker so kupci svoje obveze v glavnem izpolnjevali. Med najslabšimi plačniki Je bil "Konus" Slovenjske .Konjice, s katerim smo imeli tudi težave glede dobave hrastovega taninskeč lesa.
Realizacija v letu 1966
Če navedemo nekaj podatkov bomo takoj ugotovili, da je bila fakturirana realizacija v letu 1966 v primerjavi z letom 1965 nekoliko večja. Če primerjamo I. in II. polletje bomo ugotovili, da je v prvem polletju občutno porasla, medtem ko je v drugem, polletju nekoliko manjša.
Primerjava	podatkov;			
Mesec	V letu 1966	V letu 1965		Razlika
Januar	101.486.424	64.762.737	+	36.723,687
Pebruar	271.450„071	140.610.292	+	i3O.839.779
Marec	33i.403.i92	256.339.533	+	75.063.659
April	295.586.644	217.459.351	+	78.127,293
Maj	262.692.098	195.997.689	+	66.694.409
Juni j	249,119.313	217.499.166	+	21.620.147
Juli j	129.906.983	116.908.008	+	12.998.975
Avgist	i7O.i22.O83	i72.4i4.92i	-	2.292.838
September
Oktober
November
December
211.881.879 162.790^810 100.560.665 126.054.240
190.209.261
150.761.999
140.984.869
211.340.167
+	21.672.618
+ 12.028.811 _	40.424.204
-	85.285.927
SKUPAJ:	2.413.054.402	2.075.287.993	+ 337.766.409
ilustracijo naj navedemo še podatke o realizaciji v I. in II. polletju za leto 1965 in 1966.
1966	1965	Razlika
I« polletje	1.511.737.742 1.092.668.768 + 419.068.974
II.	polletje	901.316.660	982.619.225 -	81.302.565
Zgoraj navedeni potek realizacije je med drugim rezultat agodne zime, kar je imelo za posledico občutno večjo realizacijo v I. polletju.
Izvoz
Izvoz je porastel v letu 1966 v primerjavi z letom 1965 za 37.315.637 S din.
Realizacija izvoza:	1966	1965
196.487.032	159.171.395
ZAHOD - Italija, ivica 99.895.151 VZHOD - Nemčija,Madžar.96.591.881
lovečanje izvoza je vsekakor pozitivno vplivalo na našo re-alizacijo, zlasti še, če primerjamo, da se je struktura s°rtimentov izvoza nekoliko spremenila, ker v letu 1966 ni bilo povpraševanja po izvozu hrastovih železniških pra-0°v, omejen pa je bil tudi izvoz drv za kurjavo tako na vzhodno kakor tudi zahodno področje.
povprečno dosežene cene za bukovo hlodovino in iglavce v e!u 1966 v primerjavi z letom 1965.
Hlodovina iglavcev:
Kvaliteta	1966	1965
F	■ —	4 i
I	—	1 io
K	11 /0	17 i■
I	33 1°	33 f
II	27 i	26 io
III	16 i	19 i
P	13	/0	—
Povprečna cena 18.	.894	18.494
Bukova hlodovina:		
Kvaliteta	1966	1965
F	10 %	11 i
L	17 i	20 i
K	8 1o	■7 i
I	28 i	32 i
II	25 i	24 i
III	12 i	' 6 i
Povprečna cena	19.192	14.525
;«iii' i
Povečanje povprečne cene pri bukovij/filodovini je rezultai spremembe cen v II. polletju 1965, ker v letu 1966 se prodajne cene za bukovo hlodovino niso spremenile.
V letu 1966 se je število reklamacij precej povečalo, zlasti pri nekaterih sortimentih kot so celulozni- les in drva za kurjavo. Papirles nas je v največji sezoni dobav obvestil, da tovarna celuloze v KršKem- za nedoločen Čas ni v stanju sprejemati celuloznega lesa listavcev. Kupec je takoj zaostril pogoje pri kvaliteti in tako je prišlo večkrat do rekla maci j, ki jih pred tem nismo poznali. Ker zaostritev kvalitetnih pogojev ni bistveno vplivala ra dobavo, nas je. Papirles obvestil, da se je znižala cena pri celuloznem lesa listavcev za 1.000 S din. Na znižanje cen nismo pristali in smo vse dobave fakturirali po cenah, ki so bile prvotno dogovorjene oz. katere je vsebovala pogodba.
Ker se je dobava bukove hlodovine potegnila do konca meseca / maja in deloma že v junij smo tudi pri dobavah bukove hlodovine imeli več reklamacij. Zlasti je kupec ugovarjal kvaliteti, ker je bilo blago prepozno dobavljeno.
'
Maloprodaja;
Obrati za maloprodajo so v letu 1966 bili ustanovljeni in poslujejo v sestavu ođpremne službe. Z realizacijo maloprodaje smo se nekoliko približali domaćemu potrošniku, istočasno pa je maloprodaja vplivala tudi ugodno na samo realizacijo, V bodoče bo potreta maloprodajo še povečati, tako, da se bo domači potrošnik lahko oskrbel saj z nekaterimi sortimenti kot z drvmi za kurjavo in z raznim gradbenim lesom. Maloprodajna -služba ni povečala stroškov poslovanja, ker to delo opravlja odpremna služba, to je število zaposlenih se z ustanovitvijo obratov za maloprodajo ni povečalo.
Spremembe cen:
V.letu 1966 se prodajne cene na domačem trgu niso spremenile. Do manjšega odstopanja pri prodajnih cenah je prišlo v izvozu. Izvozne cene so se nekoliko povečale, zlasti pri izvozu železniških pragov na Madžarsko.
Odkupne cene pa so se povečale z namenom, da bi to povečanje stimulativno vplivalo na individualne proizvajalce ter da bi se odkup gozdnih sortimentov v celoti povečal.
Nabava;
babava osnovnih sredstev, kakor tudi ostalega potrošnega materiala je potekala po predvidenem planu ter v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. V bodoče bo potrebno Pri nabavi še večjo doslednost, ker dobavitelji zahtevajo v večini primerov takojšnje plačilo, zato naj se nabava izvrši izključno preko komercialne službe, ker ima le-ta !ec možnosti kontaktiranja z dobavit-elji tako po vpra^
Sanju dobave kakor tudi cen in plačila.
J lotu 1966 smo imeli za svoje potrebe na razpolago dovolj dvižnih sredstev. K temu je, deloma pripomogel povečani zvoz, deloma pa pogodba, ki smo jo sklenili z Jugobanko, ^atera nam je dala na razpolago cca 10.000.000 deviznih lnarjev. Sredstva iz retencije pa smo deloma prihranili 2a nakup opreme v letu 1967, ker s temi sredstvi prosto razpolagamo in imamo pravico do odkupa kadar devizna sredstva potrebujemo o
X. STROŠKI POSLOVANJA V LETU 1966
Celotni stroški podjetja so Lili doseženi v primerjavi s planom 98 /. Podatek kaže na prvi pogled dokaj ugodno sliko in Li se po njem dalo zaključiti, da je podjetje pri svojem poslovanju znižalo stroške. Vendar pa se slika poslovanja Listveno spremeni, če stroške analiziramo po panogah in delovnih enotah ter jih primerjamo z doseženo količinsko proizvodnjo. Analiza stroškov nas privede do naslednjih ugotovitev:
1.	Stroški izkoriščanja gozdov v SIP sektorju so se v masi povečali za 21 /. Povečanje gre deloma na račun povečanja oLsega proizvodnje za 16 deloma pa za povečanje stroškov po proizvedenem m3. Povečanje mat. stroškov zaradi dviga pro-izvodnje je normalno, zaskrbljujoče pa je, da stroški po izdelanem m 3 naraščajo, kar povzroča, da se poslovni uspeh podjetja znižuje. Vzroki za povečevanje stroškov so predvsem
-	povečanje stroškov motornih žag (prekoračitev stroškov za
63/0,
-	povečanje stroškov izdelave
-	povečanje stroškov spravila in prevoza.
Primerjava stroškov po fazah proizvodnje in po delovnih enotah, pokaže, da so doseženi stroški in prekoračitev po delovnih enotah v toliki meri različne,, da se ne morejo opraviči ti z različnimi priročnimi pogoji.
2.	Stroški gojenja gozdov so v primerjavi s planskim v masi nižji za 11 %. Ce pa upoštevamo, da je plan po količini presežen potem je stanje strdškov v panogi še ugodnejše. Nekoliko manj ugodno sliko pa pokaže analiza stroškov po vrstah gozdnogojitvenih del po posameznih obratih, če primerjamo stroške za isto vrsto dela po gozdnih obratih, se'pokaže,
da nekateri obrati nenormalno odstopajo od ostalih - tudi 1OOr Vzroki za odstopanje so posledica deloma različnih naravnih pogojev, deloma pa so rezultat neupoštevanja normativov in pf" majhne' kontrole izvedbe in obračuna del.
3.	Stroški odkupa so doseženi z 85 f<>, Znižanje stroškov pri odkupu gre v celoti na račun znižanja odkupljenih količin. Vendar zniževanje stroškov na račun količine odkupljenih gozdnih sortimentov predstavlja za podjetje zniževanje dohodka v letu 1966 za 60.986.561,51 din.
4* Mehanizacija v letu 1966 ni izpolnila količinskega plana proizvodnje (83$)> med tem pa so stroški doseženi 97 $-no, kar pomeni, da so stroški mehanizacije v primerjavi z doseženim količinskim obsegom proizvodnje preseženi za 14 $«. Prekoračitve stroškov mehanizacije so v glavnem rezultat povečanih stroškov vzdrževanja strojev - popravilo - ki so pri nekaterih obratih tako visoka, da se ne morejo opravičiti 2 objektivnimi vzroki«
5^ Stroški drevesnic so se povečali v primerjavi s planiranimi za 22 fo. Preseganje stroškov je nastalo predvsem zato, ker se dela niso povsem plačevala po.spreje tih;normativih. Deloma je bil tak obračun del opravičen, zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki so ovirale:pravočasno opravljanje del. V celoti pa se prekoračevanje stroškov ne mere opravičiti z objektivnimi vzroki. To predvsem potrjuje dejstvo, da stroški drevesnic niso bili prekoračeni na GO Podturn, temveč so ob Planirani količini proizvodnje sadik celo nižji od planiranih.
^Stroški obratne režije so v masi prekoračeni za 3 $. Preko naeitev je nastala predvsem zaradi povečanja dopolnilnega prispevka za socialno zavarovanje, Vendar primerjava stroškov obratne režije xjo posameznih delovnih enotah pokaže, da so nekatere delovne enote presegle stroške celo za 24 $, medtem so ostali znižali splošne stroške. To variranje stroškov po elovnih enotah v primerjavi s planiranimi potrjuje ugotovitev, a so lahko tudi splošni stroški obratov nižji kot pa so realizirani «,
^lijPogređni in posredni stroški v primerjavi s planiranimi
Planirani	Realiz. $
stroški
Stroški Stroški Stroški Stroški Stroški Stroški Stroški 0tratna	313 SIP	428.4281823	522,146,710	121
	313 ZAS	757.644.385	646,927.459	85
	311	281,668.506	250,957,497	89
	mehanizacije	I35.924.498	132.228,. 782	97
	drevesnic tekočega vzdr.	51.216.996 54.319,808	62.391,4.58 48.883.596	12° 9o
	destilarne	8.414.400	6,935,082	82
	reži ja	499.395.800	514.630,055	103
	mater.del	920482.100	96.345.912	104
	osebni del	406.914.400	418.373--358	102
Upravna režija	203.682.879	192.306.863	94
Skladišča	79.518.057	85.049.631	105
Obrat za gozd.načrt.	38.677.421	36.397.041	94
Gradbeni obrat	139.992.400	125.876.922	89
SKUPAJ t	2.670.469.573	2.617.796.014	98
XI. FINANČNI POKAZATELJI
Podjetje je v poslovnem letu 1966 doseglo 33.227.667 N din celotnega dohodka, kar je za 25 več kot v letu 196 5 oziroma za 3 /o več kot je "bilo planirano. Neto produkt je povečan skoraj v enakem obsegu kot celotni dohodek, kar pomeni, da so stroški materiala in storitev (porabljena sredstva) narasli v enakem sorazmerju s povečanjem celotnega dohodka.
Sam dohodek pa je večji za 9 $ v primerjavi z letom 1965 oziroma za 1 /o nad planiranim. To pomeni, da je dohodek za leto 1966 v primerjavi s celotnim dohodkov in neto produktom relativno manjši za 15 fo. Do tega zmanjšanja je prišlo zaradi ogromnega povečanja stroškov, ki se krijejo iz neto produkta, saj so ti stroški v celoti večji od leta 1965 za 70 med njimi kot glavni s biološka amortizacija gozdov za 97 osebni izdatki, ki obremenjujejo poslovne stroške za 50 $ in dodatni prispevek za socialno zavarovanje za 99
Deličev dohodka na osebne dohodke in sklade je izvršena po sklepu delavskega sveta. Pri tem je bilo upoštevano načelo, da si podjetje zagotovi čimveč lastnih obratnih sredstev. Za obratna sredstva (poslovni sklad) je izločen znesek 480.208,93 N din, ta znesek pa je maksimalen glede na doseženi rezultat in nujne izločitve v druge sklade. Pri delitvi dohodka po pra^ vilniku o delitvi dohodka bi se sredstva za osebne dohodke povečala za 665.226,00 N din, kar pa bi predstavljalo za podjetje obremenitev v poslovanju zaradi nezadostnih obratnih sredstev. Pri tem je treba upoštevati, da se je v letu 1966 dvignilo ekonomičnost sredstev in produktivnost skupno za 18 <fo (K = 1,18). Skupni osebni dohodki iz delitve dohodka so večji od leta 1965 za 12 %. Mesečno povprečje stalno zaposlenih delavcev je znašalo v letu 1966 716,24 N din čistih osebnih dohodkov ter je za 15 večje od leta 1965, ko so znašali čisti mesečni osebni dohodki povprečno 624,89 N din.
Boleznine, izplačane v breme podjetja so povečane od 10,98 N din povprečno mesečno za delavca v letu 1965 na 14,34 F din V letu 1966 ali za 31
Izločena sredstva iz celotnega dohodka za biološko amortizacijo so V letu 1966 znašalas
za družbeni sektor 3,188.010,00 N din za zasebni sektor 1,501.027,15 N din
4,689.037,15 N din
Iz navedenih sredstev je moralo podjetje plačevati biološka vlaganja v gozdove v letu 1966 in poravnati obveznosti prevzetih občinskih gozdnih skladov v znesku 600,000,00 F din.
Ob zaključku poslovnega leta vsa ta dela niso bila pokrita tako, da bo moralo podjetje v letu 1967 pokriti izvršena dela Pni gozdnogojitvenih delih v višini 710.440,74 N din.
Investicije in biološka vlaganja v letu 1966 so znašala s
Investici je
Intenzivni nasadi iglavcev
Gozdnogojitvena dela Gozdnourejevalna dela
1,828.875,20 F din 598.893,86 F din 3,090.796,85 N din 572.163,02 N din
SKUPAJs	6,090,728,93 F din
Fizični obseg izvršenih gozdnogojitvenih del je prikazan v Pne jsnjem delu poročila.
Inimerjava podatkov o doseženem celotnem dohodku in dohodku er njini razdelitvi je razvidna iz priložene tabeles
- 5 6 --
V'celih N din
Pokazatelji finančnega uspeha

	leto	1965	leto	1966 Plan 1966 Ind. 3 s 2		, ul
1	2	3	/ T	5	3
1.Celotni dohodek	26.595-108	33-227.667	32 -149•5&5	125	10)
2.Materialni stroški	9-708.770	12.375.629	11-560.384	127	i(|
3•Amortizacija I.	921.572	I.OOI.294	1,040-972	109	Cjfc
4.Investicijsko vzdrž.	357-280	427.429	507.040	120	m
5.Netoprodukt	15-607.485	19.423.315	19,041 109	124	lC°-
6.Biološka amortiz.	2.358.712	4.645.744	4,326.108	197	1.0;
7.0seb.doh.ki brem.					
mater.stroške	653-762	981.105	1,235.372	150	f.
8.Obresti od kreditov	136.904	166.961	223.OOO	122	■7 r
9«Članarine	5-960	11.672	15*000	196	7'
10.Zavarovalne premije	64.612	87.205	99-906	13 5	6'
11.Obresti od poslov, sklada 289*998		281.112	320-000	97	d
12.Brugi ostali stroški	344.251	550.977	139.159	160	' 3I
13-Prometni davek	159-753	94.660	150.000	59	63
14. Dohodek	11.593.533	12.603.576	12,532-263	109	1 o-1
15.Oseb.doh.in prisp.	10,392.864	11,598.353	10,996.262	112	10&\
16.Ostanek doh.za skl.	1,200.669	1,005.220	1,536.000	■^r CC	0
17-Število zaposlenih	813	852	819	105	1 Qi
Osnovna sredstva;
V letu 1966 je bila izvršena revalorizacija osnovnih.sredstev po stanju 30.6.1966. Pri tem so bila osnovna sredstva povečana 1
Stanje 30.6.66	Realorizirano Indeks
povečanj0
1.	Gradbeni objekti 2.	Oprema 3.	Nedokončane invest.	12,460.161,48 3,024.985,58 3,726.792,99	19,365-637,83 3,486.710,10 4,288.019,15	155,4 115,3 115,1
SKUPAJ po nabavni vrednosti	19,201.940,05	27,140.367,08	141,3
Sedanja vrednost	9,847.648,03	12,510,578,78	127,0
Revalorizacija je bila izvršena za vsa osnovna sredstva razen gozdov, osnovne Srede, zemljišč in drugih pravic0
istrošenost osnovnih sredstev:	1965	1966
Gradbeni objekti	67 %	70 $
Delovne priprave	43 i°	47 °!°
Is gornjega je razvidno, da gospodari podjetje z zelo starimi gradbenimi objekti, saj so ti že odpisani za 70 <fo kljub nizkim amortizacijskim stopnjam. Iztrošenost delovnih Priprav je sicer nizka, vendar je potrebno upoštevati, da v tem odstotku nj/zajeta tehnična zastarelost delovnih priprav.
7 letu 1966 so bila revalorizirana tudi sredstva skupne porabe, kateri vrednost je z revalorizacijo 30.6,1966 povečana Za 28,5 i° ali od 1,996.693,00 h din na 2,565.104,00 F din,
Za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami je podjetje osnovalo JEseben obrat v okviru podjetja. Ta obrat v letu 1966 ni imel posebnih organov samoupravljanja, pa tudi njegovo pošlo-vanje ni bilo organizirano. V sestavu podjetja je bilo ob koncu leta 62 stanovanj v vrednosti 2,153-556,10 F din« Realizacija obrata je znašala 66.957,08 N din. Sredstva amortizacije stanovanjskih hiš za leto 1966 znašajo 21.128,09 F d'n in gredo v sklad skupne porabe podjetja. Neizkoriščena sred-stva investicijskega vzdrževanja ob koncu leta znašajo 27.046,36, tekočega pa 10.525,38 N din.
Obratna
sredstva:
^ovprečno razpoložljiva obratna sredstva v letu 1966 so zna sala 5,029.664,40 R din ter so bila večja od leta 1965 za 36; zvečanje je bilo nujno zaradi velikih zalog nedokončane pro-zvodnje, zalog materiala in drobnega inventarja ter zaradi vslike vezave sredstev, vloženih v gozdnogojitvena dela« Povprečen koeficient obračanja obratnih sredstev v letu 1966 bil 6,5 ter je v primerjavi z letom 1965 znižan za 8,5^, ar P°meni, da je bilo gospodarjenje z obratnimi sredstvi slabo, likvidnost podjetja se je poslabšala, vezana obratna sredstva so neupravičeno narasla 1° stanj
]e se
za približno 500.000,00 F cli bo v letu 1967 izboljšalo, v kolikor se bodo ob-
O ^ ov_. UU V	U UL J_ KJ [ 1 n UU 1 J Du J-U ^ v rvAjj—niu kj ^ kj ■*/
rati držali letnega načrta pri izvajanju gozdnogojitvenih in Ursditvanih del ter drugih postavljenih normativov
xX5c
SKLEPI ORGANOV UPRAVLJANJA
'Delavski svet Gozdnega gospodarstva Novo mesto je na seji
dne 11. februarja 1967 razpravljal in sklepal o naslednjih
zadevah:
1.	Potrdil je zaključni račun za leto 1966. Pri tem je obravnaval poročilo inventurnih komisij. Iz poročila ugotovimo, da je po inventurnem stanju za 96.63i.O69 din materiala, po knjižnem stanju pa je vrednost materiala za 96.334.967 S din. Ugotovljeni so viški za 1.033.847 S din in primanjkljaj za 737.745 S din. Prikazani viški so nastali zaradi preklasifikacije gozdnih sortimentov. Primanjkljaj pa je nastal zaradi preimenovanja nekaterih rezervnih delov in nepravilne evidence
z avtomobilskimi gumami, ter tatvin (cement ter drugi drobni inventar). Delavski svet je za nastali primanjkljaj, ki je nastal po krivdi posameznega delavca ali skupine delavcev, obremenil te ljudi. Diskusija je bila tudi o gospodarjenju v letu 1966 in ker je o tej tematiki več napisanega v poslovnem poročilu, je tu ne bomo obravnavali.
2.	Potrdil je zaključni .račun počitniškega doma.
3.	Računovodja je seznanil delavski svet o izvršeni revalorizaciji osnovnih sredstev.
4.	Določil je amortizacijsko stopnjo za osnovna sredstva, h katerim spadajo tudi gozdovi SIP.
5.	Zavrnil je pritožbo Fabjan Jožeta, ki jo je vložil zoper sklep obratnega delavskega sveta, kateri ga je izključil iz delovne skupnosti zaradi samovoljne zapustitve dela.
6.	'Za rekonstrukcijo ceste,Trebnje-Fokronog je odobril prispevek v znesku 3 milj. S din.
7.	Sprejel je sklep, da prevzame gozdove in gozdna zemljišča v državljanski lastnini v gospodarjenje na področju občine Umbnje, ki po odloku spadajo pod gozdnogospodarsko območje Brežice.
Na 7. redni seji dne 6. marca pa je delavski svet razpravljal
in sklepal o naslednjem:
1* Potrdil oloračun uspeha poslovanja po delovnih enotah in
v tej zvezi sprejel naslednje sklepe:
a)	delovna skupnost,posebno pa še odgovorni tovariši morajo izpolnjevati sklepe, ki jih sprejme delavski svet in svoje delo prilagajati internim predpisom, če so ti neprimerni pa morajo zahtevati spremembo o
b)	Utrditi osebno odgovornost. Delavec naj na delovnem mestu odgovarja za delo za katerega je po poslovniku zadolžen.
c)	Službe morajo izdelati ukrepe za nadaljnje delo. Pravo žasno morajo opozarjati na pomanjkljivosti in napake, še posebno morajo za to skrbeti obratovni knjigovodje.
5) Komerciala naj prilagodi službo tržnim razmeram. V kolikor ni bilo potrebno doslej iskati tega, bo to prisiljena storiti od danes naprej. Gozdnemu.gospodarstvu ni vseeno, kako so predani posamezni gozdni sortimenti. zato mora komerciala iskati trg, na drugi strani pa pravočasno seznanjati proizvajalce kaj m kakšne sor-timente naj trenutno ali dolgoročno izdelujejo.
2* Sprejel je predlog dopolnitev pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in sicer:
a) delavcu, ki koristi, redni letni dopust pripada nadomestilo osebnega dohodka, ki ustreza povprečnemu osebnemu dohodku, ki ga je imel v zadnjem letu.
"b) Delavec, ki koristi izredni dopust ima pravico do oseb nega dohodka v višini osnove določene v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov,
c) Delavcu pripada nadomestilo osebnega dohodka v višini, povprečnega urnega, dnevnega ali mesečnega osebnega dohodka za preteklo leto za prvih 30 dni odsotnosti z dela zaradi naslednjih bolezni:
-	100. io od prej navedene osnove, če 'je nastopila, nezmožnost za delo zaradi nesreče pri delu, poklicne bolezni in zdravljenja kile,
-	80 <f0 od osnove, Če je delavec nezmožen za dalo zaradi bolezni, medicinskih preiskav in če nastopi nesreča na poti z dela in na delo.
-	70 a/o od osnove, če se ponesreči izven delovnega mesta in izven poti na delo in z dela in če neguje obolelega družinskega člana.
Nadomestilo gre delavcem v celoti, če je pred nastopom bolezni zaposlen nepretrgoma 9 mesecev ali s presledki v zadnjih' dveh letih 18 mesecev, v kolikor teh pogojev nima, se nadomestilo zmanjša za 20 tfc. Delavski svet je pooblastil plansko analitsko službo in računovodstvo, da pripravijo predlog sprememb pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.
3.	Sprejel je predlog sprememb pravilnika o varstvu pri delu, Spremembe bodo objavljene v Dolenjskem gozdarju.
4.	Potrdil je spremembo normativa za gojenje gozdov, drevesničarstva, urejanja in projektiranja gozdnih cest.
5.	Potrdil je gozdnogospodarske načrte za gospodarski enoti Pendirjevka-Kobile in Hmeljnik«
6.	Zavrnil je zahtevo po ustanovitvi gozdnih obratov v Zagradcu in Šentjerneju.
7.	Razpisal volitve v delavski svet.
8.	Odobril nakup stanovanja v Trebnjem. Pogoj pa je da dobimo posojilo na banki.
9.	Odobril financiranje strokovnega šolstva in sicer gozdarskemu šolskemu centru v Postojni bomo dali 0.60 % od izplačanih osebnih dohodkov, v medobčinski šolski sklad pa 0.40
10.	Sprejel je sklep o spremembi 25. člena pravilnika o delovnr-razmerjih, ki določa delovni čas. Po tem predlogu bo delovni čas za voznike motornih vozil, ki prevažajo les, nakladalce kamionov in vagonov ter delavcev, katerih delo je vezano na prevoz in nakladanje, tak:
november	7 ur	februar	9	ur	junij	8	ur
december	-	7 ur	marec	9	ur	julij	8	ur
januar	7 ur	april	9	ur	avgust	8	ur
		maj	9	ur	september	8	ur
					oktober	8	ur
11.	Spremeni se tudi 47. člen pravilnika o delovnih razmerjih* Po tem sklepu pripada delavki porodniški dopust 105 dni.
Upravni odbor je na seji dne 9.2.1967 razpravljal in sklepal o naslednjem:
1.	Revalorizacija osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe. Upravni odbor .priporoča delavskemu svetu, da zniža amortiazacijo za 20 od povprečne amortizacije, ki je določena z revalorizacijo, za naslednja osnovna sredstva; ceste, gozdarska gospodarska poslopja, kamioni in traktorji in za .uvozno opremo.
Vsa druga osnovna sredstva se revalorizirajo po sprejetih predpisih.
2* Razpravljal je o količinskem planu in planu investicij.
V tej zvezi priporoča delavskemu svetu, da sprejme sklep tako, da bosta plan investicij in količinski plan postavljena v višini razpoložljivih finančnih sredstev. Zaradi tega predlaga znižanje plana in sicer:
1* Zniža se plan pogozdovanja za 20 ha
2.	Nabavili ne bomo računskega stroja 3* Nabavili bomo samo en stroj za kopanje jam
4* Odstopimo od nakupa oseb.avtomobila 5. Letos ne bomo gradili ceste
-	Sredgorski križ-Ribnik
-	Nemec
-	Zavetišče v Jelendolu
-	Garaže v Črnomlju
3* Razpravljal je o odkupu in v tej zvezi sprejel sklep, la se tovariši, ki delajo na področju odkupa z vso resast jo lotijo tega dela. Od blagovne proizvodnje je v Veliki meri odvisna realizacija plana gozdnogojitvenih del. Irav zato ne smemo dopustiti, da se les izvaža iz gozda nekontrolirano drugim kupcem, še manj pa, da se tehnični les izdeluje v drva.
85.600,00 18.000 ,00
10.000.00
36.000,00
45.500 ,00 5.000,00 2.000 ,00 2.560 ,00
Rožniku osebnega avtomobila Kobe Nilošu je upravni odbor odobril v skladu s pravilnikom o motornih vozilih 70.000 S din nagrade za prevoženih 100.000 kg brez večjih pophavil.
Reševal je prošnje za odpis gozdne takse,

62
TEKMOVALI SMO ZA BRIGOV POKAL
Zopet smo se zbrali gozdarji in lesarji na tekmovanju za Fricov pokal v Srmošnjicah. Letos je Lilo to že zgodaj -■15. januarja. S tem je Lila uradno odprta zimska sezona v Dolenjskem zimskošportnem centru. V lepem vremenu se je prijavilo za tekmovanje dvajset smučarjev iz vseh gozdnih oLratov razen iz Podturna in Metlike.
Tekmovali smo v dveh tekih. Obe progi je postavil Peric Andrej na spodnjem delu smučišča. V prvem teku je najbolje vozil lanski zmagovalec Janez Rustja. V drugem teku pa je Serini z odlično vožnjo nadoknadil zamujeno s prve vožnje in zmagal tudi v končni razvrstitvi. Kljub lahki progi je Lilo veliko padcev, odstopov in diskvalifikacij.
Vrstni red je sledeč:
1.	Serini Alojz, GG Uprava	0°, 56, Iv.
2.	Rustja Janez, GG Uprava	0;56,3
3.	Ing.Rott Jože, Novoles	1;00,3
4.	Ing.Mlakar Damjan,GO Trebnje	1,00,4
5.	Ing.Japelj Boštjan,GO Straža	1;03,8
6.	Golež Janko, Novoles	1;05,4'
7.	Šebenik Janez,GO 'rmošnjice	lj07,7
8.	Bukovec Janez, GO Trebnje	1,12,3
9.	Ing. štor Adolf, GO Straža	1,13,1
10.	Ing.Kure Jože, GG Uprava	1,28,4
11.	Weis Jože,GO CmoleLj	1,4 5,6
Diskvalificiranih je bilo devet tekmovalcev. Ekipno pa je vrstni red takle:
1.	GG Uprava (Serini, Rustja)	1,52,4
2.	Novoles (Rott, Golež)	2;05,7
3.	GO Trebnje (Mlakar,Bukovec)	2;12,7
4.	GO Straža(Japelj,"tor)	2;16,9
Prvih deset je prejelo skromna priznanja. Po objavi rezultatov je bil tudi občni zbor Smučarskega društva "Rog"*.
Ing.Japelj Boštjan
xXx
- 63 -
PRIKLJU'lTGV GOZDNOGOSPODARSKE’ DNO TE "KRKA" H GG NOVO MESTO
.
Z uveljavitvijo novega republiškega zakona o gozdovih, je til severozahodni podaljšek suhokranjskih gozdov, ki so jih taksatorji zajeli v gozdno gospodarsko enoto Krka, prMjučen Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto.
Meja enote poteka po katastrskih mejah tako, da ne oblikuje najboljše gravitacijske enote. Južna meja začenja na Jesenovem hribu in poteka po grebenih in grapah preko Korinjskih hribov tako, da izpusti 106 ha Javke, ki v celoti pripadajo KGP Kočevju, čeprav ležijo v štirih katastrskih občinah oziroma v dveh gozdnogospodarskih območjih. Dalje poteka meja Proti severu po področju .Romarja in Randol, kjer se meja spusti skoraj v ravni črti na izvir reke Krke in izliv Višnjice, ki je mejni potok vse do Kompolj, od koder meja vi-JNga po parcelah k.o. Doba proti lodborštu.VZhodna meja 'teče od Pokojnice čez Trnuški grič na Kremenjak mimo Valične vasi do Zagradca oziroma Višenj.
V geomcrfološkem pogledu je gospodarska enota na prehodu iz dinarske zgradbe v alpsko zgradbo posavskega hribovja. Prevladuje apnenec. Relief ima izrazit kraški značaj, ki ga pov-darjajo kraška polja, kraške jame in reka z značilnim, močnim kraškim izvirom.
nganizacijsko■ je enota pripadala gozdnemu obratu pri Agro-_°rcioinatu v Grosupljem, kar je bilo do odstopitve v nasproten z; načeli novega republiškega zakona o gozdovih.
Politično-teritorialnem pogledu leži enota v območju občine nosuplje, ki je pretežno agrarna in zaostala. Površine zemljiš-1Jl kategorij, ki jih izk zuje katastev v letu 1965 so za to enoto naslednje:
gozdovi	3.865 ha	42,1 io
njive	1.759 ha	19,2 1o
travniki in		
vrtovi	2.015 ha	22,0 io
pašniki	1.306 ha	14,4 f
ost.zemlj.	212 ha	2,3 1o
SKUPAJ:	9.157 ha 100 /o
ejansko stanje je zaradi zaraščanja opuščenih pašnikov pre-e drugačno, saj je po ureditvi gozdov 945 ha gozdne povr-ne več, kot jo izkazuje kataster, lastniška struktura goz-0v je naslednja;

-	državljanski gozdovi
-	gozdovi SLP-II
-	gozdovi SLP-I
-	gozdne poti
4.496,37 ha
53,60 ha 248,96 ha 2,46 ha
4.801,39 ha
Slabše zaraščeni pašniki z redkim grmovjem so predvideni za melioracijo. Takih površin je največ v k.o. Ambrus, k.o. Višnje, k.o. Vel. Globoko, itd. Skupaj je za melioracijo predvideno 569 ha takih pašnikov. Značilni so za to pokrajino tudi devastirani gozdovi z nizkimi in slabimi lesnimi zalogami, ki so v posesti 1366 lastnikov. Povprečno pride 3-3 ha goz.dne površina ngŠLastnika, povprečna velikost parcele pa je 0.9 ha. To močno otežkoča racionalno gospodarjenje z gozdovi.
Gozdovi SIP - I in- SIP - II so raztreseni med zasebnimi gozdovi in predstavljajo v glavnem labilne enote, razen enote "Gozdek", ki je stabilna enota v k.o. Krka. Z vsemi SLP-1 površinami je gospodarilo GG Ljubljana. SIP - II gozdovi so v lasti kmetijske zadruge v Ivančni gorici in Agrokombinata Grosuplje. Odvajanje SIP - II površin je nesmiselno in proti načelom sodobnega gospodarjenja z gozdovi.
Ugodni klimatski in edafski faktorji so izoblikovali v našem področju v nižjih predelih predvsem gozdno združbo gradna in belega gabra, v višjem predelu pa bukve s hrastom in bukve s tev jem. Združbi gradna in belega gabra je močno primešana smreka, tako, da tvori tudi čiste sestoje. Ta združba se vleče severno od reke Krke do Kremenjaka. Gospodarsko so ti gozdovi najpomembnejši, saj so glavni vir blagovne proizvodnje. Gozdovi zapadno od K-rke sc močno degenerirani. V bližini naselij se v tem predalu posebno močno izvaja steljar-jen je, ki ima za posledico zelo oslabljene gozdove.
Razmerje drevesnih vrst za celo gospodarsko enoto je zelo neugodno, saj je iglavcev le 28 Irecejšen delež listavcev odpade na hrast (34 i°) in ostale listavce, ki jih je 11 Med ostalimi listavci je največ belega gabra, ki tvori ponekod tudi čiste sestoje, Le-te so kmetje izločili predvsem za pridobivanje stelje in drv. V takim sestojih se rada pomlaja smreka, vendar pa jo kmetje namensko uničujejo, da ne bi ovirala grabljenja.
Struktura lesnih zalog je tuđi neugodna, saj je v razširjenem debelinskem razredu 10-30 cm 69 1° lesne mase, v razširjenem deb.razredu 30-50 cm pa 30 $ lesne zaloge in le 1 $ lesne zaloge predstavljajo drevesa nad 50 cm prsnega premera. To razmerje velja za kmečke gozdove, ki so bili premerjeni s Poslno premerbo. Če pa bi upoštevali tudi cenitve bi bila struktura še bolj neugodna. V SLP-1 gozdovih je stanje boljše, vendar v celoti skoraj ne vpliva na strukturo, ki Velja za g.g. enoto, ker je teh gozdov malo.
lovprečna lesna zaloga na ha znaša 123 m3 (34 m3 igl. in 89 m3 listavcev). Analogno temu so nizki prirastki- 2,7 m3/ha (°*9 m3 iglavcev in 1.8 m31istavcev). Letni etat znaša 1.6 ni 3/ha (0.4 m3 iglavcev in 1.2 m3 listavcev). Tudi za SLP - 1 so podatki podobni, razen za stabilno enoto"Gozdek", kjer je lesna zaloga 304 m3/ha in za nekatere manjše SLP-1 površine, k eugodna je tudi struktura prirastka. V deb.razredu 10-30 cm prirašča 75 , 30-50 cm 24 in le 1 / na drevju nad 50 cm Premera. V strukturi ni večjih razlik med iglavci in listavci.
1 k.o. ValiČna vas je 6 ha varovalnih gozdov, kjer se izkoriščajo le slučajni pripadki. Na 1207 ha je lesna zaloga ocenjena. To so predvsem grmišča, gošče in tanjši drogovnjaki.
rred reorganizacijo je bila enota pod revirnim vodstvom z delovodskimi okoliši, razen k.o. Lob in k.o, lodboršt, ki sta pripadali pod revir Ivančna gorica. S pripojitvijo je lila izvršena tudi reorganizacija terena. Ker je zasedba bivših delovodij (sedaj začasnih pomočnikov revirnih gozdarjev) prevelika, je teren: razdeljen v dva revirja z revir-nifti gozdarjem, ki dela z dvema pomožnima revirnima goz arjema. iersonalna zasedba je z,ožirom na nizek etat, oziroma na maj-n° blagovno proizvodnji1velika.
°h sami reorganizaciji se je pokazalo, da se bo več delov-nih mest ukinilo. Nesorazmerno je bil po teritorialnem jerin-°ipu razdeljen tudi ostali kader. Ker je sedež obrata v Straži, °ddaljen od središča Krke 32 km, je na Krki izpostava z uradnimi urami ob torkih in petkih. Tu se rešujejo naknadne proš-nde^in odobrava les za domačo uporabo po predhodno vloženi Pnosnji, številki gradbenega dovoljenja m dokumentaciji, ozi-roina specifikaciji lesa.
^/Iji problemi so se pojavili v.obračunavan ju biološke amor-izacije nekmetom, ker so kriteriji za kmeta-nekmeta drugačni, jih tretira GG Ljubljana, oziroma KGP Kočevje. Prav tako de občinski odlok o količini lesa za domačo uporabo v neso-
razmerju z odloki drugih občin, Proglem se odraža v prekupčevanju z lesom, ki kmetom po odloku pripada. Agrokombinat ima še registracijo za odkup in prodajo lesa na negozdnih zemljiščih, oziroma za les, s katerim kmetje razpolagajo po odloku. Na terenu propagirajo z višjo ceno, vsaj za višino biološke amortizacije, kar neugodno vpliva na naš odkup.
Stanje gozdnega sklada koncem 1966 je za celotno občino Grosuplje nerešeno. Izkazali so 35 milijonov S din zaostanka.
Na naše gozdove odpade okrog 5 milj. S din terjatev do kmetov, oziroma lastnikov gozdov. Po analizi terjatev smo ugotovili, da je "številčni" prikaz netočen, ker so se držali "teritorialnega" principa, ki ne more ustrezati dejanskemu stanju, ker imajo lastniki gozdove tudi v treh gozdno gospodarskih območjih. Vsote so izkazane na osebe, ki jih ni, ali pa so celo plačale vse obveznosti, oziroma so bile oproščene gozdnega sklada, oprostitve pa niso bile upoštevane.
Pri izvajanju gozdnogospodarskega načrta se moramo ozreti še na naloge, ki jih moramo izvršiti, če hočemo doseči gospodarski cilj. Take naloge so;
-	postopno dvigniti lesno zalogo (v 30 letih je treba doseči 200 m3 iglavcev in listavcev na ha gozda),
-	povečati delež iglavcev.in plemenitih listavcev (delež iglav-cev bomo povečali z vnašanjem smreke in macesna v čiste listnate sestoje, delež plemenitih listavcev pa bomo povečali pri čiščenju oziroma redčenju bukovih gošč in drogov-
njakov),
-	namensko vlagati biološko amortizacijo v gozdove (v prejšnji^ letih so se ta sredstva večkrat vlagala v popravila vaških poti, elektrifikacijo vasi, itd.)
-	izvesti melioracije,
-
-	preprečiti nadaljno devastacijo gozdov zaradi prekomernega steljarjenja,
-	izvajati premeno v ekonomsko utemeljenih gozdovih (monokultuf0
Naloga organov upravljanja podjetja pa je, da dokončno izoblikujejo organizacijsko obliko te gospodarske enote z dovolj moc" ni no zasedbo kadra, ki bo kos nalogam, ki mu jih bo nalagala družJ

Ing.Jernej Piškur
VIII. 3 ..TUBI I "'KO PRVENSTVO GOZDARJEV, LESARJEV^ IP LOVCEV V SMUČANJU
Osmič smo se zbrali smučar ji-gozdarji na tradicionalno tekmovanje.' Tokrat je bilo to na smučiščih ob Celjski koči. Prireditelj je bila celjska sekcija EIT-a gozdarstva in lesne .industrije. Tako tradicija ni bila prekinjena, kar doka-zuje, da ima športno udejstvovanje mnogo prijateljev v kolektivih gozdne, lesnopredelovalne in lovske stroke.
Pose ono pa je razveseljivo to, da tu ne gre za vrhunske športne dosežke, ampak tudi za tovariško srečanje, za izmenjavo strokovnih mnenj in za razvedrilo. To je še posebej Pomembno, ker zahteva današnji čas-čas družbene reforme, še posebej veliko napora in sposobnosti. Športno udejstvovanje Z(3iuženo z razvedrilom pa ima tudi velik rekreativen pomen.
1-vilna udeležba — preko 200 udeležencev — in znana imena vrhunskih smučarjev daje temu tekmovanju še poseben značaj in
povsem preraslo tekmovanje sindikatov in ga zato upravičeno nekateri imenujejo državno prvenstvo v malem. Označeno de celo v'vseh zveznih smučarskih koledarjih.
-i	Tenjsko so j.etos zastopale ekipe GG Novo mesto,. Novo —
es Novo mesto, EGP Kočevje in Inlesa iz Ribnice.
Tekme so se .začele pravzaprav Že v črmošnjicah na Pricovem toTralU’-ki kil0 hkrati izbirno tekmovanje za republiške -jŠ me5 Ker pa Serini in Rustja nista odpotovala, so zastopa-nase podjetje Mlakar, Knez in Japelj. Vodja ekipe je bil ainr ln že večkratni vodja Šebenik Janez in Čmošnji. Ekipo volesa so sestavljali Fott, Golež in Aš.
°m° S ',J'i2oti" že v petek zjutraj. V celju smo si ure-k i Prenočišče in jo takoj mahnili na 15 km oddaljeno Celjsko si * Tu so že inenirali udeleženci tekmovanja. Ogledali smo Piogo in novo vlečnico, ki so jo pravkar dograjevali in str-2p POskusno obratovala. Sneg je bil zelo leden in kar s pro**- Sm° gledali ledeno strmino pod kočo. Pod kočo je bila so S Se	strma’ na ri^eJ Pa le malo snega, zaradi česar
nSd^3ak ^e5er polivali progo z vodo, da bi ostal led vsaj do se • ‘Je~do tskem* Zvečer smo se vrnili v "Celeio" in začelo Je obujanje spominov na prejšnja tekmovanja in šolska leta.
Zvečer je bilo tudi žrebanje startnih številk. Imeli smo precej slabe številke, najboljša 59 in najslabša 137. S precejšnjim strahom smo šli spat, deloma zaradi proge, deloma pa zaradi neugodnega žreba.
V	soboto je bilo tekmovanje tekačev. Novomeščanov ni bilo na startu, kot že tudi prejšnja leta ne. Prej ni bilo denarja za opremo,' letos pa je denar naenkrat bil, opreme pa v nobeni trgovini ne. Za drugo leto pa moramo že v jeseni poskrbeti zanjo.
Tekači so pretekli progo 10 km, tekačice pa 5 km. Mi smo še trenirali in upali, da bo sneg obstal, čeprav je popoldan naenkrat pritisnila odjuga, in je sneg vidno kopnel. Ob petih popoldne je bila spodnja strmina že kopna. V nedeljo smo bili ob desetih že vsi na štartu. Proga je bila na žalost (ali pa na našo srečo) skrajšana za l/3- Najprej so tekmovala dekleta, nekaj sto metrov višje pa moški. Drug za drugim so se spuščali po progi lakota, Klinar, logar, Ilesec, Slokar, Forti*1 in še drugi znani tekmovalci. Nam je bilo vedno bolj tesno pri srcu. No, po eni uri smo bili končno na vrsti.
Zmagal je Peter lakota pred Klinarjem in Piescem.
V	drugi starostni grupi je zmagal Tinček Mulej.
Dolenjci smo se uvrstili v "zlato sredino".
Po končanih tekmah smo se zbrali pred Celjsko kočo, kjer so objavili rezultate, razdelili pokale in priznanj::., nato pa so nas povabili na skromno pogostitev.
Ko smo odhajali smo si želeli s "Na svidenje na devetem prvenstvu zelene bratovščine!".
Ing.Japelj Boštjan
xXx
- 60 -
VENILI SMO OBISK SLOVAŠKIM LESARJEM
(nadaljevanje)
V sredo 7. septembra smo pričeli z najbolj zanimivim in s strokovnega gledišča najbolj poučnim delom ekskurzije. Dopoldne smo zakrožili z avtobusom po bližnji okolici. Obiskali smo gozdarsko solo v Banski štiavnici, oziroma njen prekrasni arboretum. Od direktorja šole, ki nam je bil za vodiča in nas je popeljal skozi park, ki obdaja eolsko zgradbo, smo izvedeli mnoge zanimivosti. V prostorih sedanje srednje gozdarske sole je včasih bila prvoustanovijena gozdarska fakulteta v srednji Evropi. Strokovnjaki iz te šole so odhajali v vse predele tedanje Avstrije in marsikoga je zaneslo tudi v naše kraje.
Arboretum je bil pravzaprav zelo majhen, zlasti v primerjavi 2 našim v Volčjem potoku, Fslokje pa bi lahko človek našel "toliko posebnosti, redkih drevesnih in grmovnih vrst ter form. Celo Novolesarji so z zanimanjem gledali in poslušali, kaj Je povedal vodič. Tako smo na primer videli poleg drevesnih vrst in form, ki jih lahko najdeš pri nas v Volčjem potoku ali botaničnem vrtu v Ljubljani še s kačasto smreko (Picea excelsa var.virgata), katere vejice so bile sestavljene iz Poganjkov podobnih vršnim poganjkom tega drevja, visečo bukev vlagus silvatika var.pendula) s pobešenimi vejami, lesko dre-vesaste vzrasti (Corylus colurna), gaber z listi podobnimi nastovim (Catpinus betulus-quercifolia), tiso piramidalne ob-. e (Taxus boccata forma piramidalis), hrast piramidalne ob-lke, atlantsko cedro (Jedrus atlantica, forma glauca), visečo Tezo (Betula verucosa laciniata), jelko žalujko (Abies alba v^t.pendula) itd.
"~ar "težko smo se poslovili od arboretuma.
~° krajšem postanku še v samem mestu, kjer je naš dolgi avto-.as’ V2lujal veliko pozornost, smo krenili v Antol. V tem kraju ^ v nekdanji graščini gozdarski in lovski muzej. Dolgo smo ^ aH?.da se je od nekod aojavil čuvaj muzeja s ključi. In
žal, da smo ga počakali. Grad je bil v obliki čet-z velikim dvoriščem v sredini. Zbirke so bile na^!-10*1 PTOstorih. Fred-vstopom v sobane smo morali natakniti
čevlje natikače,, da ne bi umazali debelih preprog in parketa.
^ajprej smo vstopili v lovski muzej. Toliko lovskih trofej-in paeenih živali verjetno ne bom videl nikoli več. Naši kolegi
nam bilo VeTokotnika
lovci so bili cisto iz sebe. Vse stene soban so bile^okrašene z rogovi najlepših primerkov visoke divjadi. Iz sobe sobo so se vrstile večje zanimivosti. Fnogo eksponatov je bilo tudi v vitrinah. Vsi predmeti so bili opremljeni s podnapisi in pojasnili, tako, da si takoj vedel kaj predstavljajo. V eni sobi smo videli prekrasno zbirko lovskega orožja. Od čisto primitivnega s~- polnjenjem od spodaj do novejšega orožja.
Iz lovskega dela muzeja smo krenili v prostore, kjer je bila razstavljena stanovanjska oprema. Videli smo najstarejše pohištvo, predvsem spalnice, katere je včasih uporabljala grajska gospoda. Zlasti postelje so bile zelo razkošne in udobne. Primerki v prvih šobah so imeli nad seboj še baldahin. Najbolj so prijale očesu omare in pisalne igize v stilu Biedermeier. Vsaka soba je bila tudi .nalepljena s tapetami druge barve. Res čudovito. Lepše opremljene sobe s starim pohištvom sem videl do-sedaj le v gradu Miramar pri Trstu. Bolj smo se bližali novejšemu pohištvu, bolj je to postajalo nižje in enostavnejše. Nisem se mogel znebiti vtisa, da so naši predniki spali veliko bolj udobno kot danes mi. Zlasti, Če še upoštevamo, da ljudje postajajo po rasti vedno večji, pohištvo in prostor v katerem bivajo, pa se manjša. Posebnost te zbirke pohištva je bila pisalna miza, katere vrednost se v našem denarju ceni ha nekaj 10 milj. din. Bila je iz slonove kosti, okovana s srebrom, v njo pa je bilo .vdelano tudi razno drugo kamenje.
V spodnjih prostorih gradu je bilo razstavljeno gozdarsko orodje' tako ročno kot motorne žage. Zbirka je obsegala primerke prvega orodja, ki se je uporabljalo v gozdarstvu do najnovejšega. Posebnost so bile prve motorne žage zlasti tipa Stihi. Kako velike, težke in okorne so bile. Prav neverjetno je, da so lahk0 z njimi sploh delali.
Polni globokih vtisov smo zapustili muzej, marsikdo z željo, da bi še kdaj prišel v te prostore, ter bolj počasi in natančno še enkrat pogledal zbirko. e dolgo smo se med vožnjo v avtobusu pogovarjali o muzeju in o tem, kako je škoda, da večine podobnih gradov iz doline gradov ob Krki ni več. Najlepše med njimi Žužemberški, Soteski in Hmeljnik. je vzela vojna vihra.
Res je škoda, .da se ne reši in zaščiti vsaj tisto kar je še ostalo.
Iz Anto la, ki nosi ime po istoimenskih fevdalcih, smo se odpeljali v žamovice. Tu smo imeli • kosilo, popoldne pa je bil ogled tovarne "Preglejka". Razdelili smo se v več manjših skupin in krenili po obširnih prostorih posameznih obratov.
Tako je naša skupina najprej videla obrat za proizvodnjo iver-nih plošč. Iz iverk so proizvajali montažne gradbene elemente. Obrat je bil novejši in z majhnim številom zaposlenih delavcev.
71 -
Nadaljnji obrat je bila parke-tarna. Naso pozornost ja vzbudila velika stopnja- mehanizacije in izurjenost delavk pri strojih* Ves proizvodni proces izdelav- parketa je potekal ob tekočem traku. Odpadek je znižan na minimum. Tako izkoristijo tudi najmanjše deščice in jih lepijo na podlogo iz tkanine kvadratne oblike. S tem poenostavijo tudi pakiranje in samo polaganje parketa.. Položi se ga skupaj s podlogo.
V hali, kjer so bili montirani polnojarmeniki nismo opazili nič posebnega. Pač pa je bilo krlišče vzorno urejeno. Hlodovina prihaja v žagalnico po transporterjih.
Ired obratom, kjer luščijo hlodovino in proizvajajo vezane Plošče, smo se zopet vsi skupaj zbrali. Ugotavljali smo prednosti mostnega žerjava pred tistim, ki ga imajo v Fovolesu na Kombinatu, žerjav se je zelo hitro gibal po tirih in pre-peljeval hlodovino po krlišeu. Parilne jame so bile naenkrat, napolnjene z luščenci. V sami tovarni pa proces proizvodnje ni kil tako posrečeno urejen kot v Fovolesu. Večkrat so bili zastoji, ko so eni delavci čakali na druge. Naši kolegi iz Povolesa so to glasno komentirali in primerjali z ureditvijo Pni njih. Podrobnosti proizvodnje vezanih plošč ne bi opisoval, ker je podobna proizvodnji v kombinatu v Straži. Tega pa si je gotovo že vsak od nas ogledal.
1° ogledu tovarne smo se vrnili v Sklene Teplice. Zvečer smo ponovno prišli v Žarnovice, kjer so nam v prostorih obratne menze pripravili poslovilni večer. Ko smo vstopili v dvorano So nas že vsi čakali, orkester pa nam je zaigral dobrodošlico.
Slovakov je bilo pri šotnih tudi'prečej tistih, ki so bili iakrat pri nas na Dolenjskem. Ob polnih mizah smo obujali spojine na lepo preživele dni. Kmalu smo se čisto pomešali med ®eboj. žnkrat si sedel tu , enkrat tam, povsod so te vabili, ^kratka lep tovariški večer. Nekaterim našim pa trgovska ži-lca ni dala miru in•se jim je to zdela tudi zadnja prilika, a Pretopijo v krone dežne plašče. Ure so ob petju in zdra-vicah hitro tekle in pozno zvečer smo se vrnili v Teplice
Počivat.
Ing. Slavko Klančičar

72 -
, POTOVANJE- V SEV.iENO ITALIJO (nadaljevanje)
Nasadi zelenega bora-, cisti ali z malo primesjo macesna in zel. duglazije, ki smo jih videli v Ternavassu so lepi, vitalni- z velikim, višinskim prirastkom. Štiri, pet metrov visoka drevesa so sedaj v vrstah videti ze gosta, pa tudi med vrstami je vse manj prostega prostora, zato že po nekaj letih ni več mogoča konsocijaci ja- s kmetijskimi kulturami, Vse bolj prevladuje mnenje, da med iglavci, ki močno površinsko razširjajo korenine sploh ni primerno gojiti poljščin. Drugače je pri topolo, ki korenini v globino tal.
Nasadi so lepi in dobro obetajo. Od naših prvih nasadov. (Zer-javin, Mlake) so dve do tri leta starejši. Težko je razčleni--ti prednost tamkajšnjih nasadov pred našimi na prednost, zaradi starosti in na prednost zaradi dobre priprave tal, dognojevanja in selekcije sadik. Stroški osnovanja na 1 ha znašajo 300,000 - 450.000 lir, največji so tam, kjer je potrebna priprava tal. Od 450.000 lir porabijo za čiščenje tal 20-30 fc, za nabavo in transport pa slabo polovico. Za kopanje jam (strojno) porabijo 33.000-79.000 lir. Če k temu prištejemo še 1 - 1.5 milijona lir za nakup 1 ha zemljišča, ugotovimo, da je snovanje nasadov razmeroma drago. Za nego nasadov predvidevajo porabiti do 30.000 lir/ha letno. Računajo, da se jim bo vloženo delo izplačalo pri prir stku 10-15 m3/ha.
Zanimalo nas je, kako je z bojaznijo pred monokulturami iglavcev. Na vprašanje smo dobili tak odgovor: Ne osnavljamo zelo velikih nasadov. -Največji so kompleksi s 50 - 60.000 sadikami. Vzgajati je ' treba proti boleznim odporne sadike. Predvideti moramo vse nevarnosti in organizirati potrebno varstvo pred boleznimi. Tudi v kmetijstvu se ne bojimo monokultur, temveč jih z uspehom gojimo.
V	okolici gradu Ternavasso je na 40 ha površine razširjen sestoj zelenega bora, v katerem nabira jo'seme. Sestoj je nastal s prirodno nasemenitvijo iz 10 dreves zelenega bora, ki so jih tu zasadili 1. 1830. Sestoj, je sedaj star 50 let, povprečni starostni prirastek pa dosega 12 m3/ha. Stroški zbiranj3, za 1 kg semena znašajo okrog 2.300 lir.
V	inštitutu pozorno proučujejo tudi vse nevarnosti, ki prete nasadom od raznih bolezni in škodljivih insektov. Za zeleni bor najnevarnejša je mehurjasta rja (Cronartium ribicola). Bolezen je endemična (udomačena) v Fiemonskih Alpah na Finus cembra (tudi 5-igličasti bor) in ribezu,- kjer pa ne povzroča velike škode, ker okuži le posamezne veje. Čeprav je bil žele*11
bor prinesen v Evropo ge 1705 leta so znane prve okužbe s Cr.r. šele 1. 1854 na baltiškem področju, ko je bil zasajen na področju P cembre in ribeza. Bolezen se je petem razširila po vsej severni zvropi, z okuženimi sadikami iz nemških drevesnic pa je v začetku tega stoletja prišla v Ameriko, kjer Ge povzročila ogromno škodo, V Italiji so mehurjasto rjo prvič opazili 1.1904, vendar le na ribezu. 3e ne davno so jo našli budi na enem od odraslih sestojev, potem ko so pazljivo raziskali več nasadov zelenega bora. številnejše okužbe so našli v tistih drevesnicah, v katerih so zasadili sadike uvožene iz Nemčije. Smatrajo, da so do sedaj ovirale razširitev te nevarne bolezni v Piemontu sledeče okoliščine: majhno število uvoženih sadik, mala razširjenost ribeza in klimatske razmere, bi niso vedno ugodne za razvoj popolnega cikla. Vlaga in toplota sta pri tem zelo pomembni. V Ameriki, na jugu Wisconsina so na primer ugotovili, da se mehurjasta rja ne more razviti zaradi pomanjkanja vlage poleti v času, ko se tvorijo teleu-dospore in basidiospore. Za tvorbo in kaljenje spor ter za okužbo na boru je potrebna vsaj 48 ur temperatura pod 20 C in z vlago zasičen zrak. Ob koncu poletja so v dolini Pada take ra zine-re le redkokdaj, pa je verjetno vzrok, da se bolezen ni razši-rila. Da bi se ubranili nevarne bolezni je potrebno: a) prepovedati uvoz sadik iz okuženih področij, b) ločiti ribez in ze~ leni bor vsakega na svoje področje ter c) ne zasajati zelenega bora v višja alpska področja, kjer je mehurjasta rja udomačena bolezen na ribezu in P. cambra.
lnsekti v nasadih zelenega bora v Italiji doslej še niso povzročili večje škode, vendar strokovnjaki proučujejo škodljivce,
1 bi lahko postali nevarni, lo so Dioryctria splendidella, ^vetria buoliana, Pissodes strobi, Pineus pini in Thaumetopoea bibyocampa.
xXx
Ja. P.
ČESTITKE
Vrednistvo Dolenjskega gozdarja čestita voznikom motornih °2H? "tovarišem
KOBE MILOŠU KLOBČAR IVANU BAN JOŽETU ČEBRON CVETU in KENDA PRINCU
2a Prejeta priznanja "VZORNI VOZNIK" in jim želi še naprej
"SREČNO VOŽNJO"

/