E. GANGL: Uvod v novo poglavje. isti čas, ko je Andrej Praprotnik ustanavljal ,,Učit. Tovariša", je t^4 bilo le skromno število onih, •jl ^ ki so se zvesto in vdano zbirali ob njem. Časi so bili težki. Materialno je bilo učiteljstvo potisnjeno na stopnjo popolne odvisnosti, moralno ni imelo nikjer zaslombe. Usoda sama mu je zbudila vero v lastno moč. Praprotnik zasluži, da ga zgodovina naših bojev in naporov stalno imenuje na prvem mestu: dal nam je zgled stanovsko zavednega delavca, ki jedajal pravec svoji bližnji okolici, ki je kazal pot nam — dedičem svoje zapuščine — in ki kaže smer naši mlajši generaciji, samozavestno stopajoči na naša mesta. Eno in edino sredstvo je veljalo v preteklosti, velja v sedanjosti in ostane v veljavi v bodočnosti: delo! Danes, ko praznuje naš list svojo šestdesetletno rojstno slavo, je narastel krog njegovih sotrudnikov in odjemalcev tako, da so ob našem glasilu zbrani domalega vsi, ki jim je samostojnost in neodvisnost stanu ideal inkisoprešinjeni z resnim stremljenjem, da se čimprej zlije vse učiteljstvd naše države v enotno in veliko celoto. Med začetkom in današnjim dnem — koliko truda! Naj ne ponavljam tega, kar je v današnjem listu dovolj jasno in izčrpno opisano! Poudariti pa je treba dejstvo, da je v ,,Učiteljskem Tovarišu" nagromadenega toliko duševnega dela, kolikor ga ne more pokazati noben drugi stan in kolikor bi ga ne proizvedel niti naš stan, ako bi ga tudi v najbridkejših časih in v najobupnejših razmerah ne vznašala vzornost umevanja poklicnih nalog, ki interese nravnih moči naroda postavljajo pred lastne dobrine! Uspehi tega dela bi bili brez dvoma večji in bogatejši, ako bi v ustvarjajoče moči slovenskegaučiteljstva malone brez prestanka ne treskale strele politiških strasti in strankarskih namenov. Nikomur, ki je med Slovenci javno deloval, ne moremo oporekati, da bi ne spoznaval in ne uvideval važnosti šolstva in našega stanu. Saj je vendar šola ogenj, ki iz sirove prirode oblikuje uinetniška dela, in učiteljski stan je tisti kovač v narodni prislovici, ki kuje srečo svojemu narodu. Napaka pa je bila, da so smatrali srečo naroda za istovetno s srečo stranke ter so torej s tega stališča pravilno sklepali, da mora učiteljstvo služiti stranki, ako hoče služiti narodu. In ravno tako naj se šola poniža na uslužno mesto odvisnosti in zunanjih vplivov, ako hoče biti deležna milosti in pospeševanja vladajočih krogov. Zato vidite, da se nismo v vseh dolgih letih v listu izogibali nobenemu vprašanju, ki je dvigalo valove bojev v naši javnosti, temveč smo si ogledali vsak pojav in ga ocenili s svojega stanovskega vidika, neprestano poudarjajoč, da je treba neodvisnosti, samostojnosti in stanovske edinosti nam samim, ako hočemo z lastno močjo svoj si:an potegniti iz nestanovskih viharjev in v polni meri koristiti narodu kot celoti in sebi kot učiteljstvu ^vojega naroda. Bili smo skoro neprestano v defenzivi. Razume se, da je mnogokrat dobivala naša odporna sila oblike strastne vneme, ki jo opravičuje bridko žaljena osebna in stanovska čast. Tudi nas niso prijeraali z rokavicami! Čim jasnejše smo kazali na svoje stanovske naloge, ki so zapisane v zakonu, a ki so še iskrenejše in globlje začrtane v stanovski naši zavednosti, tem jačje so nasprotne in nasprotujoče stranke in struje zabijale v naše telo zagozdo razdora in razcepljenosti, si prisvajale oblast nad nami, izrabljale sramotno gmotno stanje stanu in z morečo silo pritiskale na nas. Najprej doba nemškutarstva ter potem doba strankarskih bojev imata na vesti premnogo nezvestobo v narodnem in stanovskem oziru v vrstah slovenskega učiteljstva ! Sila razmer je zlomila že mnogoteri značaj, ki je moral po zapovedi samoohrane ukloniti svoj ponos v boju za obstanek. Ne zaničujemo in ne preziramo sirotnikov, saj vemo, da je raed težkira najtezje — življenje! Toda razmere in tisti, ki so jih ustvarili in v njih paševali, so vredne obsodbe ! Moč nasilnikov je vedno slonela na krivici in grobovih, zato je vselej trajala le toliko časa, dokler se ni resnica in pravica neoskrunjeno zopet dvignila na svoj zmagoviti pohod! Priznajmo odkritosrčno: ni nemoralnega sredstva od podkupovanja do denunciacije, ki bi ga politikujoča javnost ne uporabila, da nas ugonobi. Resnica pa je, da našega stanu ni uničila doslej nobena sila in ga tudi v bodočnosti ne bo, ker Jugoslavija brez popolnoma samostojnega, moralno in materialno neodvisnega ter stanovsko zavednega in enotno organizovanega učiteljstva ne more živeti in še manj napredovati! Tega se moramo vedno zavedati! Ne kažemo na nikogar in ne izzivamo rekriminacij: kar je bilo, vsebodi pozabljeno in odpuščeno! A eno je treba naglasiti! V sili in potrebi ni ,,Učiteljski Tovariš" poznal niti strank niti strankarja, ampak je branil vsakega posameznika iz našega stanu, kadarkoli je pri njem iskal pomoči, ali kadar so ga hoteli nestvarni in sovražni vplivi in pojavi oškodovati na njegovih stanovskih in državljanskih pravicah in svoboščinah. Vseh šestdeset let — kakor en sam dan boja pod praporom resnice in pravice! In kdor je sarn aktivno deloval v najljutejših časih pri tem živahnem kresanju misli in nazorov sredi borbe za čast iu veljavo osebe in celote, ta mora priznati, da ni laži v tej trditvi! In če smo vedno naglašali pravice, nismo zanemarjali dolžnosti. Pravica je posledica dolžnosti, a dolžnost je sad pravice. Obe pa sta, prav umevani in izvrševani, bistveni in sestavni del stanovske in državljanske svobode. Ne priznavamo nikakih privilegijev in izjemnih stališč, temveč hočemo, da vse dobrine, ki jih proizvaja naš stan in z njim združena šola, enakomerho uživa ves narod, kakor je od nekdaj zahteva našega stanu, da bodi on — kakor vsak drugi stan — deležen v neskračeni meri vseh dobrin, ki izvirajo iz naroda in države. Demokrati smo! Iz naroda, zanj in zaradi njega ! Za domovino ! Za Jugoslavijo! Enakopravni med enakopravnimi! Korist naroda, moč in veličina doraovine — to je naša prva in najvišja službena inštanca! Prvi zakon in edina prisega! Ta nas druži vse, ki hočemo biti učitelji svojemu narodu! Vse drugo je postransko in zasebno! In nikoli ne bo čuti resnega in uvaževanja vrednega glasu iz jasne zavesti v težki šoli življenjskih in stanovskih borb izkušanega učitelja, da bi bili nestanovski interesi zanj merodajnejši, nego pa so naše skupne težnje: Zase vse in v neskrajšani meri, kar mi gre na temelju uzakonjenih in izvrševanih mojih pravic in dolžnosti; za domovino pa to, kar vzmorem in imam najlepšega in najboljšega v svojih nravnih in stvarnih -silah! Življenje nas je pahnilo v šolo socialnih disciplin, in ker smo nosilci kulture, nas je ta — izhajajoč od nas med široke plasti naroda — izobrazila v pravcu socializma, torej smatram učitelja demokrata za blagovestnika kulturnega socializma, ki se proliva od palače do koče in naravnava čudoblesko gladino večno gibliivega morja duševnih energij vsega naroda v nazorno sliko našega notranjega bogastva! In če dvignemo te dragocenosti duš kakor zaklade iz pravljičnih devetodeželnih globočin, razmahnemo v narodu vse njegove tvorne sile, da se s poletom njegove nravstvenosti dvigne tudi njegova materialna blaginja do neslutene višine! Ker je smoter nadvse vzvišen, morajo biti od njega posvečena sredstva vredna kulturnih ljudi! Kaj hočem: ali da pade name kletev domovine, ali da porosi moj grob njen blagoslov? Ne, bratje, črva nočem v srce; ampak vanje naj plane vesela in ponosna misel, da je prišla doba, ko moramo in hočemo živeti svojcem, ki so takisto osnova in del velikega Slovanstva! 0 tem smo sanjali v davnih letih, a ko doraste in dozori sedanji rod,  bo živel in deloval v prenovljenem in pomlajenem Slovanstvu, ki mu gradi eksistenčne pravice in pogoje sedanja doba. 0 tem ni nobenega dvoma. Pa če bi ne bilo ničesar in nikogar, da je moja domovina, to vem in tega se zavedam! In tudi to vem in tudi tega se zavedam, da ravno tako kakor tebe — tudi mene potrebuje domovina, da računa z menoj, da me hoče in mora imeti! Ves svet je zame najprej in samo v mejah Jugoslavije! Iz te javne in nezmotljive zavesti grmi neprestano v vse moje bistvo mogočni glas: Misli in deiaj zame i In ko bo delo opravljeno in bo konec tvojemu hi- ševanju, ukaži tistim, ki ostanejo za teboj: Misli in delaj za domovino! Ne ukazuj samo, ampak vzgajaj! Tako se od te dobe naprej začenja nov rod, ki se mu bosta delo in molitev kot veiiec žrtvovanja opletala okrog domovine in ki mu bo blaginja domovine smoter dela in namen molitve! In prepojeni s socialno izobrazbo — mi kulturni ljudje, učitelji demokraškega naroda: bomo li preobilico nravnih in stvarnih pridobitev zaklepali pred tujim svetom? Človek je človeku brat! Nikogar ne odganjamo od sebe, kdor prihaja s čistimi nameni in s poštenostjo v očeh! Oborožimo se, kakor kdo hoče in more in zna — pa se izkažimo v kulturnem tekmovanju s kulturnimi narodi, je li hoče živeti sosed poleg soseda ali pa sovrag poleg sovraga! Toda predvsem: domovino imam; hočem pa imeti vso in neokrnjeno, tudi tisti najdaljnji in zadnji del, koder so se ta čas utaborili ljudje, udarjeni s slepoto in silo nekulturnega imperializma! Najdaljnji in zadnji del? Ne! Ta je mojemu sreu najbližji in najprvi — in tak mora biti vsakemu srcu, ki ga vzgajam in v njem zažigam večno luč domoljubja in človečanstva! — Taka je moja glasna izpoved današnji dan, ko pišem te vrstice v tvoj spomin, moj ljubi »Tovariš", ki sva dolgo vrstc let živela tako tesno združena in tako zvesto navezana drug na drugega! Ti veš, da nisem nikoli vsiljeval nikomur svojih misli, pa jih tudi danes ne! Ti veš, moj mili pobratim, da ni nihče zaman potrkal na tvoja vrata, ampak da si vedno gladil in pripravljal pot našemu združenju in naši bratski stanovski vzajemnosti. Kdor stoji zunaj tvojega kroga, imej svoje prepričanje, svoje nazore, kakor mu jih je dalo življenje! Nihce mu jih ne jemlje, nihče mu jih ne očita! Kar da življenje, je tvoja stalna pridobitev, in moral bi se vzgojiti v senci terorizma, če bi siloma razdiral tvoj notranji svet! Vsak cvet dehti s svoiim vonjem in žari v svojih bojah — vsi se pa spletajo v en venec lepote in veličastva! Če pa mi, živi in slabi ljudje, ne moremo biti cvetovi — bodimo možje in bratje, ki se hotoma in zavestno združimo v eno telo, da bomo na njivi, ki je naša skupna last, skupaj orali in kopali v blaginjo svojega stanu — v lepoto in veličastvo domovine! Tako pa se začenja novo poglavje, ki ga naj opiše drugo pero ob pribodnjem jubileju! Uredniški programi ,,Uči- teljskega Tovariša" v dobi šestdesetih let. Da je ,,Uč. Tov." pazno sledil okolščinam novega časa, ie najboljši dokaz njegova redka starost, med slovenskim časopisjerrl, zakaj prepričani smo, da bi moral ,,Uč. Tov." že davno prenehati ter narediti prostor drugemu listu. če hi ne izpreminjal svojega programa po potrebah in razmerah današnjega časa, ki teži po napredku. ,,Uč. Tov." 1. 1899, št. 1. Če se ozremo nekoliko > /.kodovino ,,Uč. Tov.", zapazimo, da je izvrševal svoj program vedno po potrebah časa. V prvi dobi svojega obstanka se je boril naš list le za narodno šolstvo, kakršno si je želela tedanja konkordatska doba, puščal je pa popolnoma v netnar izboljšanje gmotnega stanja učiteljstva. Zato je imel pa tudi nad polovico naročnikov — duhovnikov, a prav malo učiteljev. Pozneje je razširil ,,Uč. Tov." svoj program v toliko, da se ni potezal izključno le za šolstvo, kakršno so si želeli duhovski krosi, ampak se je postavil na stališče novega šolskega zakona. S tem korakom je izgubil ,,Uč. Tov." simpatije duhovnikov, pridobil ie pa za to več naročnikov med učiteljstvom. Leta 1896 se je pa postavil ,,Uč. Tov." izključno le na učiteljsko stališče, ne oziraje se na druge stanove. To je bil najvažnejši prevrat v ,,Tovariševem"  življenju. Duhovščina ga ie zapu- stila popolnoma in skoraj bi bilo  kmalu po njem, da se ni začelo učiteljstvo ob enajsti uri zavedati. ,,Uč. Tov." 1. 1900, št. 30. Prvi uredniški program je napisal ..Učiteliskemu Tovarišu" Andrej Prap r o t n i k takoj v prvi številki lista leta 1861. Glasil se je tako-le: Častiti prijatelji,*nili bratje! Tukaj je naš šolski glasnik ,,Učit. Tovariš", katerega smo že davnn in žel.ino pričakovali. — Obsijalo ga je že zlato solnce novega leta, in srčno želimo, da bi ga tudi oblivali liubeznivi žarki naših bratov, prijateliev in vseh domoljubnih Slovencev! — Rodile so ga okolščine noveea časa in bog; daj, da bi mu tudi ugodne bile in ga živile! — Nobena vednost ne sega tako globoko v človeško življenje kakor nauk o izrejanju. Šolska odreja stvari po učiteljih naš prihodnji narod, in učiteljska služba postaja tedaj vedno bolj imenitna in težavna. Učenik velikokrat potrebuje, da bi mu kdo svetoval, razjasnjeval in pomagal, pa tudi da bi ?a tolažil in snodbujal pri njegovem trudnem deiu. Kie bi iskal priden učenik potnoči? Kje drueod. kakor v tem, da se pogpvarja s svojimi izkušenimi brati in tovariši in da bere dobre spise, kateri mu govore o obdelovaniu niegovega obširrfega polja in inu kažejo. kako bi lahko svo.ie učence naravnost in nemtidnma vodil do pravesra namena in kako bi se sploh obnašai. da bi s časom vedno nanrcdoval in bogatel v svojem dušnem in teiesnem stanu. ..Učiteiiski Tnvariš" ie prevzel to težavno siužbo. da bo /aiemai iz mnosrih studencev šolskih izknšeni in potem rnsil rodovitne kaplje na naše šolsko polje. Oovoril bo: 1. O nametnem in uspešnem obdelovanju šole in odreje, o koristnem ravnaniu s šnlskimi knjieami. o učiteljskih zborih in sploh o napredovanju šole in učenikov. 2. o cerkvenem in šolskem petju, 3. o učiteljski književnosti in bo tudi prinašal 4. cerkvene in šolske pesmi, kratke povesti za mladost, primerne životopise, zgodovinske in prirodne drobtinice, 5. šolske novice, popise itd., dobra dela domoljubov, izreke in spodbudnice za učenike in mladost, 6. vse, kar bo zadevalo društvo v pomoč učiteljskim vdovam in sirotam na Kranjskem, 7. vse premembe v učiteljskem stanu. izpraznjene službe, imenovanja, prestavljanja itd. in 8. v nemški prilogi vse n o v e p o s t a v e (amtliche Erlasse, Normalien), ki učenike in šole v ljubljanski škofiji zadevajo. Vse to bomo natanko izpolnjevali. ako nam bodo le tudi naši mili bratje, spoštovani šolski prijatelji in domoljubi na Slovenskem pomagali, kar jih zdaj prav lepo in iz globočine svojega srca prosimo. — Za vsako lepo drobtinico bomo zelo. zelo hvaležni: saj vsi vemo, da — ..združena moč je zlat obroč", ki nam stvari in hrani dela naša. Naša prva in zadnja misel pa naj bo: ,.Vse na slavo Boga in na srečo našemu narodu!" S takimi kratkimi pa prisrčnimi vošŁili poidi mladi ..Učiteljski Tovariš" po vseh slovenskih selih. pozdravljai vse naše brate učitelje, vse šolske prijateiie in vse mile domoljube, in ljubeznivo se tovarišuj z njimi! Z Boscom! V Ljubljani. na novega leta dan 1861. Uredništvo. Matej Močnik ob nastnnn svo- iesra nredovanja ni izdal podrobne?a pro- frama notranie ureditve ..Učiteljske^n Tovariša". pač je izrazil v letniku 1873 svoje načelno stališče. V nrvi številki pi§e  pod naslovom ..Naša pot" nastopno: ..Na-  vada je. da v novem letu časopisi razkla-  dajo svoje misli, katere jih navdajajo, in da kažejo pota po katerih bodo hodili. — Hvala Bogu! našemu ,Tovarišu' vsega tega ni treba. Kdor hoče naš list poznati, naj bere vse njegove tečaje, in po tem potu, kakor je /Tovariš' hodil do sedaj, hodil bode tudi v prihodnje, ker je trdno prepričan, da to je ravna pot proti vrhuncu šolskim namenom. ,Toyariš' živi narodni šoli na verski podlagi in meni, da se ne moti. Da /Tovariš' živi narodni šoli, tega nam ni treba dokazovati. saj si ljudske šole drugače misliti ne more. nego narodne. ,Tovarišu' se rado očita, da ne dela na podlagi šolskih postav ter da ne napreduje z duhom časa, dokazati pa se mu vendar tega ne more, ker že dolgo pred rojstvom nove šolske postave delal je ,Tovariš' za zboljšanje šol in vsikdar resno opazoval trud in pravične zahteve sedanjega časa; tudi se je vedno potegoval za to. da naj se učiteljem že skoro zboljša njihov žalostni ma- terijalni stan. Za metlo pa ,To- variš' nikomur ne bode; odvisen bode pa tudi v prihodnje kakor do sedaj — od svojega prepričanja in' od svoje vesti. Druga odvisnost mu do sedaj ni bila znana in je tudi v prihodnje poznal ne bode." Močnik je naletel med učitelistvom na odpor in že po prvem letu uredovanja, koncem leta 1873, se je moral braniti: ..Tudi prihodnje leto misli .Tov.' nadalje- vati svojo trnjevo pot. Od leta 1869., ko smo dobili nove šolske postave, so se učitelji začeli gibati. premikati in nreseljevati ter se še dn sedai niso upokojili. — V takih okoliščinah. v tako nemirnih časih uredovati šolski list je silno težavno. Ako se enim prikupimo, zarrterimo se drugim; ako se vsem hočenm prikupiti, pa rrikomur ne vstrežemo. — — Dvanajst let je bil ,Tov.' edini šnlski list na Kranjskem: budil in vnemal ter združeval ie učitelje. — A to nekaterim ni M0 všeč. razrušiti so hoteli slogo učiteljsko. podreti z enim hipom, kar smo v 1? tenn postavili. Tudi slovenskim bratom Tiismo vstregli, bili smo jim preveč klerikalni, ker smo zagovarjali versko in krščansko od- gojo. In v tem vprašanju pa ka- kor šolski list ne bo seeal v prepire, kateri nastajajo med duhovniki in učitelji zavoljo manj važnih reči. =-— — — Slovenskim Šolam je pač veČ koristno, ako jim prinašamo šolskega blaga v domačem jeziku tudi v pičli meri, kakor bi jim kazali bogate tuje izdelke. To so bila od nekdaj naša načela in tembolj so sedaj, ko se ljudje semintja begajo in drug zoper drugega hujskajo, da bi človek res posled- niič ne vedel, kaj bi, kaj bi ne! Do- sihmal, pa posebno v najnovejšjh časih, .Tovariš' svojemu uredniku ni drugega koristil, nego da mu je pridobil nekoliko .pridevkov'. — Pa to podpisanega ne plaši; če hoče poizkusiti za naprej, ker je založnik blage volje obljubil še prevzeti založništvo." Med učitellstvom Močnikov program in njegovo stališče nista našla mnogo zaslombe. Ze leta 1879 prizna Močnik sam to v prvi številki, kjer pravi: ,,Listi se imenujejo glasilo ,stranke', ako pa stranka preneha in izpremeni svoja načela, listi ali nehajo ali plašč po vetru obračajo. Stranka, ki je zastopa naš list, mnogobrojna ni, a živi pa še."  Proti ,,Učitel|skemu Tovarišu" so se nstanovili razni šolski listi. tn Močnik piše o tem v 24. Številki leti 1879: ,,SedaJ dobhno novih, celo slovenskih šolskih listov na izbiranje. — Zaupanje v božjo pomoč ter nanašaje se na skušeno domoliubje, utrjeno znanost teh sodelavcev, podvrže se podpisani (Močnik) zopet težavnemu, toda potrebnemu poslu, natnreč uredovanju slovenskega šolskega časopisa v konservativnem duhu."  Dosedaj je bil ,,Učit. Tov." neodvisen šolski list. S tem letom je postal društveno glasilo ,,Stov. učit. društva v LjubIjani" in je moral zastopati v prvi vrsti smer društva. AndreJ Zumerje priobčil svoj uredniški program v 1. številki »Učiteljskega Tovariša" leta 1890. Pod naslovom »Čestitim svojim podpornikom in prijateljem" pravi med drugim: ,,V dosego svojih namer bo ,,UčitelJski Tovariš" odslej: 1. Priobčeval uvodne članke o stvareh, ki so v zvezi z napredkom ljudskega šolstva in v dotiki z izboljšanjem duševnega in gmotnega stanja in ugleda našega ljudskošolskega učiteljstva; razprave pedagogično-didaktične vsebine; članke o metodičnem obravnavanju ljudskošolskih predmetov; poučila o uradnem poslovanju šolskih voditeljev in učiteljev sploh. Znanstvene razprave bo priobčeval le tedaj, če so v zvezi z ljudskim šolstvom in njega učiteljstvom. 2. Skrbel bo za pravilno objavo novih šolskih zakonov, dalje za objavo raznih ukazov in razpisov c. kr. šolskih oblastev. Kadar nanese potreba, pojasnjeval bo take zakone in ukaze s posebnimi članki. 3. V raznih d o p i s I h bo podajal verno sliko o življenju in delovanju na Ijudskošolskem polju po vseh pokrajinah naše domovine. Zlasti bo obračal svojo pažnjo na vsestranski razvoj u č i t e 1 j skih društev. 4. V književnem obzorji bo na kratko ocenjeval knjige in razprave, katere zanimajo našo ljudsko šolo ali učiteljstvo. 5. V svojem ,,Vestniku" bo razglašal vse osebne premembe v našem učiteljstvu ter objavljal razne novice in raznoterostl iz domačega in tujega šolstva. 6. Na zadnji strani bo tiskal tudi vse uradne razpise izpraznjenih služb, kateri se mu dajo pravočasno na znanje. To je ob kratkem naš program! Tega hočemo izvrševati z mirno, stvarno pisavo m z objektivno sodbo. Za osebne prepire in polemike ni prostora v našem listu! Nobene osebe, nobenega stanu ne bo izzival, toda odločno branil na podstavi obsto)ečih šolskih zakonov napredek našega šolstva tn ugled našega učiteljstva, V prvi vrsti vabimo drage svoje učiteljske sodruge in tudi slovenske učiteljice, da nas podpirajo vsak po svoU močl; saj je n]im list v prvi vrsti namenjen. Vabimo pa tudi vse druee omikanc stanove, katerih je skrb in brtea za napredek narodneea našesra šolstva, da nas podpiraio z obilno naročbo. V Ljubljani, 18. grudna 1889. • V naslednjih letih ni prmesel ,,Tov." izrečnega programa, temveč je svojo *mer označevat le v novoietnih Številkah in deloma ob koncu leta. Že v tej dobi se k razvil po vsebinl popolnoma v stanovsko-poUti5ki list. V tem času se je preosnovala Zaveza slovenskih učiteHskfh dni§tev v Zavezo Jueoslovanskih učiteljsklh društev. ..Učit. Tovariš" je postal nfe Klasilo in se izpremenil v stanovsko-poHt«ki Hst tudi oficialno. V tem zmislu prinaša tudi v 1. štev. 1900 programatičen članek pod naslovom ,,Naš program" izpod peresa tedanjih urednikov Jakoba Dimnika in Engelberta Gangla, ki se deloma glasi:  ,,Učit. Tov." bo zastopal in- j terese avstr. jugoslovanskega učiteljstva; zavoljo tega bo pa tudi objavljal spise v slovenskem in hrvatskem jeziku. S tem uresiTičimo in oživotvorimo oni prekrasni ideal, ki navdušuje vsakega pravega Slovana — namreč združenje in približanje južno-slovanskegaavstrijskega naroda. A preidimo k podrobnemu programu ,,Učit. Tov.": 1. ,,Učit. Tov." bo objavljal uvodne članke, tičoče se strogo šolsko-politiških | dnevnih vprašanj, n. pr. o napredku učiteljstva in šol, o boju za šolo, o stališču šol in učiteljstva, o organizaciji, o nadaljnji njegovi izobrazbi itd. — pa ne samo kranjskega, štajerskega, primorskega ali goriškega, temveč tudi hrvatskega. dalie slovanskega ter sploh vesoljnega učiteljstva. S tem upamo koristiti učiteljstvu, zastopanem v naši Zavezi, da mu ne bo potreba naročati §e kopice raznih nemških učiteljskih listov. 2. Prinašal bo odredbe raznih šolskih oblasti s primerno kritiko — ako bo treba — da oblastva zvedo, kako Je učiteljstvo zadovoljno z njimi; zakaj to je potrebno, ker mnogokrat se kak ukaz jako lepo čita na papirju, a drugače izvršuje v praksi. Zavoljo tega prosimo vse svoje so- I mišljenike, da nam takoj javijo vse one I odredbe, ki jih izdajo posamezni deželni, { okrajni \n krajni šolski sveti, zakaj Ie na j ta način nam bo mogoče vzdržati to ru- ! briko lista na površini časovnega toka. i 3. Dalje bo list prinašal kratke dru- štvene dopise. V tem slučaju prosimo prav lepo vse načelnike okrajnih učitelj- skih društev, da nam kratko in pravo- časno poročajo o vsakem zborovanju dru- štva, ker le na ta način bomo dobill pravo sliko o učiteljskih zborovanjih. Pripomni- mo, da naj se pri teh poročilih opušča vse ono, kar ni stvarnega, kar jeosebnega — to naj se doma poravna — in opusti naj se tudl vse ono ,,nepotrebno zažiganje kadila", zakaj dobra stvar se sama hvali. V tem delu se bo tudi objavljal nekak pregled učiteljskega gibanja drugih neslovanskih dežel, oziroma držav. Za to smo pridobili že nekaj vrlih sotrudnikov. 4. Objavljal bo ,,Učit. Tov." dalje kratke posnetke državnega zbora — avstrijskega v prvi, raznih drugih držav v drugi vrsti — o šolskih debatah. 5. Obelodanjal bo list slednjič vse razpise učiteljskih služb avstr.-slovanskojužnega ozemlja. 6. ,.Listek" s» bo polnil z razno drobnjavo učiteljskega duševnega dela in prinašal bo tudi potrebno duhovite članke in kritike naših neprijateljev v našo zabavo. 7. Zavitek bo prinašal zahvale, Imenik raznih darovalcev za konvikt, za to in ono ustanovo in razna oznanila. To je ob kratkem naš program. # Veliki preobrati, ki so na obzorju, postavljajo tudi nas pred novo stališče in provzročajo neobhodno revizijo in razširjanje naših programov v samem temelju naših načel, stopajo pred nas sigurno, kakor tudi mogočno pod vplivom svetovnega preobrata idej in temeljev družbe. Naša nacionalna stremljenja imajo smisla samo še z ozirom na notranjo konsolidacijo in na zunaj le z ozirom na one dele Šolstva, učiteljstva in naroda, ki nam je ostal odtrgan od našega glavnega in samostojnega dela naroda. Najmarkantnejši potezi bodočnosti sta socializacija in demokratizacija bodoče družbe in vsega družabnega življepja. Socializirati se mora vse naše šolstvo do najvišjega in demokratizirati se morajo vse šolske korporacije in uprava, vse naše stanovsko življenje; tako da bo zasnovana naša šolska uprava na najširših temeljih demokracije. Individualizem se mora umakniti socializmu: plod prve^a — liberalna načela — ki so vladala v preteklosti, so bila le prehodna doba v vzgoji človeštva, ki se morajo umakniti zmagujočim načelom socializma; aristokracija mora priznati vodilno silo premoči — demokratizmu. Kdor noče — pade! Naš najnevarnejši nasprotnik je oni, ki se danes odeva s plaščem demokratizma in skriva jedro svojega pravega naziranja in ki odeva le našo šolsko upravo in stanovsko-pravno razmerje s plaščem demokratizma, v bistvu pa pušča obliko neizpremenjeno od prejšnjih časov. Demokradji odgovarjajoča bo naša šolska uprava šele tedaj, kadar se bo v vseh šolskih korporacijah zrcalila res prava volja in misel staršev, ki pošiljajo otroke v šolo, in pravi izraz misli učitetjstva, ki deco vzgaja. Avtonomija šolstva Je pri nas še ideal, ki zahteva do izvedbe še mnogo bojev! Demokratizacija in avtonomija šolstva bo izvedena šele tedaj, ko bodo vsi predstojniki šolskih zastopov izraz volje prebivalstva — voljeni možje, in vsi predstojniki učiteljstva od njega samega izbrani in postavljeni možje, ter zastopniki interesiranih skupin v šolskih korporacijah enako vsem drugim izbrani in izvoljeni na podlagi splošne in enake volilne pravice v vse zakonodajne in avtonomne šolske zastope. Učiteljstvo lahko mirno gleda na nove zmagovalne ideje in jih pozdravlja kot zaželjene znake nove dobe, ker z njimi nima ničesar izgubiti! Novi preobrati družbe se bolj krijejo s stremljenji učiteljstva, kakor so se krila z njega dosedanjimi poti, po katerih je bilo učiteljstvo prisiljeno hoditi, a ni hodilo iz prepričanja do prave stanovske politike. Mesto učiteljstva že davno ni bilo več med načeli, za katerih praporom Je hodilo; njega notranje prepričanje se že davno ni ne v mislih in ne v delu skladalo s temi načeli; po svojem poklicu so že stremljenja druga, pota in delo je paralelno s proletariatom in tudi smoter je isti: boj za materialno in pravno politiko svojega stanu. Mesto učiteljstva je bilo že davno med proletariatom! Razrednega boja se nismo dovoljno zavedali in ni bilo zadostne razredne zavesti med nami, zato toliko zmot v naši preteklosti! In že kot stan se lahko v celoti prištevamo eni razredni skupini socialnega razredovanja človeške družbe, in ta se zove: proletariat! Naše delo in borba je z njim enaka in smoter skupen! Naš smoter je šola, odgovarjajoča socialnemu razvijanju človeštva in potom nje preustroj družbe v socialistiškem duhu na podlagi modernih nazorov vede; naš boj je odgovarjajoče zadostno gmotno in pravno stanje, ki nam naj ga da nova družba. To, kar nam ni dala in pripoznala na dosedaj vladajoČih temeljih zasnovana ta in druga družba. na) nam pripozna nova družba na podlagi načela socialne pravičnosti in eksistenčnega prava, odgovarjajočega važnost socialnega dela in socialni stopnji učiteljstva. Duševno in telesno delo se tudi združujeta v pojmu — proletariat, v kateri pojm sodi že po svoji družabni poziciji in delu tudi učiteljstvo; evolucijski preobrat družbe potom šole, ki yodi do revolucije nazorov, in revolucijski preobrat družbe potom bojev za obstanek proti izkoriščajočemu kapitalizmu so le različna pota k istim smotrom. Dosedanja družba, ki se izkuša zopet konsolidirati v stare oblike absolutizma in birokratizma^ se mora razbiti, ker je krivična in nasprotujoča pravim načelom demokracije — bodočnost mora biti zasnovana na ravnopravnosti vseh članov družbe in na najširši podlagi izraza volje prizadetih slojev. Evolucija, ki je hodila svojo naravno pot razvoja tudi v zgodovinskih fazah psihe učiteljskega stanu, se je vselej zrcalila v glasilu učiteljstva. S premembami uredništva je zvezan vedno tok časa in novo raz-dofcje. Razvoj Hčiteljskega stanu, njega emancipacija in samoosvojitev ni še dovršena in je še vedno v razvoju. Tako vidimo tudi glavno nalogo ,,Učit. Tov.". da zasleduje na svetovnem pozoriščfcti glavni smeri gibanja med učiteljstvom drugih narodov in držav ter nam služi v tem pogledu kot informativen list. S tem se približujemo tisti toliko obsojani internacionali proletariata z ozirom na strokovno gibanje, postavljamo se popolnoma na materialistiško stališče, ker smo prepričanja, da le s trdnim in dobro situiranim učiteljstvom bo trdna in dobra 5ola! Kakor se posamezne stroke proletariata vežejo in svetovno zasleduje gibanje svoje stroke pri drugih narodih, tako mora tudi učiteljstvo internacionalno zasledovati gibanje stami in stroke pri tujih narodih in v tujih državah. Enega nasprottiika pa imamo skupnega s svetovnim proletariatom učiteljstva — to je izkoriščajočl kapitaiizem, pa najsi ima to ali ono obliko! Temu glavnemu načelu so podvrženi vsi drugi smotri bodočnosti, držeč se tudi pri tem razvojne teorije: nlč ni stalnega, vse se razvija in ]e dobro le toliko časa, dokler se ne preživi, potem je novo dobro toliko Časa. da v razvoju ne propade. Ivan Dim n i k. ! •jlt