FoHuIm ptsAtfls v gotovim. - Leto IX., št. 13. („JUTRO" xix., žt. ?»a> Ljubljana, ponedeljek 18. marca 1938 Opravuislvo ujunijana. Knafljeva d — Telefon St 3122 3123. 3124, 3125 1126 Inseraini oddelek: LJubljana, delen-Ourgova ul. — Tel 3492 m 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon St 2455. Podružnica Celie Kocenova ulica 2. — Telefon St 190 Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-g-artnerja. Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Cena 2 Din Uredništvo: LJubljana. Knafljeva ul. 5. Telefon 6t. 3122. 3123 3124. 3125 Ul 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« tznaja vsak ponedeljeK zjutraj. — Naroča se posebej m velja po pošti prejemana Din 4.- po raznaSal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg St. 7. Telefon St 2440. Celje. StrossmajrerJeva uL L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. MOČAN POTRES NA HRVATSKEM Včeraj opsMne so v hrvatskem Podravju močni potresni sunki povzročili mnogo škode — Potres so čutili tudi v Sloveniji Hrvatsko Pod ra vino, Med jI mu rje ln Prekmnrje ter tudi sam Zagreb je danes presenetil močan potres, kakršnega ne pomnijo že od usodepolnega potresa 1. 1880. Po dosedanjih še nepotrjenih poročilih je potres napravil zelo veliko škodo, ki gre v milijone, človeških žrtev pa, vsaj kolikor je dosedaj znano, k sreči ni bilo. Potresni sunki so bili izredno močni ln jih prištevajo v vrsto potresov osme stopnje, ki že povzročajo znatno škodo. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo središče potresa v Belogori pri Koprivnici, kjer je razdejanje tudi najhujše. Naiholj so trpele visoke stavbe, kakorcerkve, cerkveni stolpi, večje palače, pa tudi na drugih hičah je škoda zelo velika, ker je na mnoeih krajih zidovje tako popokalo, da bodo morali liiše najbrže popolnoma porušiti. O tej prirodni katastrofi smo prejeli naslednja poročila: Ves Z&grab na mgah Zagreb, 27 marca o Par minut potem, ko so zagrebške javne ure odbile poldan in ko se je meščanstvo po večini že vrnilo na svoje domove na kosilo, so nastali močni potresni sunki Prvi sunek je trajal par sekund m je bil tako močan, da so se zamajale vse hiše. Par sekund nato je sledil drugi, še močnejši sunek, ki je prepričal tudi one nejeverne Tomaže, ki dotlej še niso verjeli, da je nastal potres ln da se j:m zemlja pod nogami nevarno maje Drugi udarec je traial skoro 5 se-Kund in je izzval med prebivalstvom precejšnjo paniko. Ljudje, ki so se zbirali ©aš k obedu, so brez sukenj in plaščev zbežali na ulice in iskali zavetišča na širokih trgih Na nekaterih hišah je razpokalo zidovje. »skoro z vseh hiš pa je potres stresel nekaj opeke, a tudi omet se je krušil. V Za-kladni apoteki na Jelač čevem trgu je bil •potresni sunek tako močan, da se je razbila šipa na veliki izložbi, čeorav je bila poldrugi centimeter debela. Poklicati so morali easilce.da so daleč naokroe napravili kordon in preprečili nevarnost za pa-sante V Juriev^ki ulici št 15. v Gornjem gradu se je zrušil dimmk in je skoraj prišlo do hujše nesreče, ker je treščila opeka tik ob av+omobilu, ki je v tem trenutku privozil po ulici. Aparat! so se pokvarili Zagrebški geofizični zavod je danes seveda počival zaradi nedelje V času potresa ni b'lo nikogar tam Profesor Markovič je takoj po prvem potresnem sunku odbite! v zavod in začpl nref^pdovati potre-isomer Na dveh najbolj občutljivih aparatih je za rad" močn'K eirpVntr }TcimWa igla in že po prvem sunku nista ve? beležila nadaljnega razvoja potresa. Tudi na •s • v tretjem, manj občutljivem aparatu je ena igla izskočila tako da je potres beležila le še druga igla. Po ugotovitvah seizmografskega zavoda so aparati začeli belež.ti potres ob 12. uri 16 minut in 38 sekund Središče potresa je bilo po teh beležkah kakih 70 km severozapadno od Zagreba. Kakor se je pozneje ugotovilo je središče potresa med Belo goro in Kalnikom Potres je bil že zelo rnočan in spada med potrese 7 do 8. stopnje, ki povzročajo že občutno škodo. Strokovnjaki so ugotov:li da je potres posledica sesedanja zemeljskih plasti, ki je bilo tudi v Zagrebu zelo veliko Potres je trajal vse do .12 33 in je traial torej polnih 16 minut Potres je spremljalo zamolklo podzemno bobnenje. Rszt>wSpvi pnzsd Posebno močno so občutil5 in opazili potres v stanovanjih Slike so se gusale, pohištvo se je začelo tresti in premikati, po zidovju ie pokalo in škripalo, tako da je nastala splošna panika Ljudje so kakor pijani begali po stanovanjih in preko stopnišč hiteli na prosto Celo na ulicah se je čutilo, da se tla pod nogami ma-jejo Po kavarnah. gostilnah in drugih javnih lokalih je zavladalo razburjenje in gostje so kar pobeen:,i. tako da so imeli »plačilni« danes slab dan. V Glasbenem zavodu ie bil pravkar koncert Nenadoma so pevci sredi pesmi umolknili, kmalu za tem pa je nekdo zakričal: »Potres!« Nastal je krik in vik in vse je tiščalo proti izhodom Pravi čudež •je: da -zaradi na^ta^ eneče ni prišlo do kake večje nesreče Šele ko je potres popolnoma ponehal, so se liudje pomirili ter se vrnili v dvorano, nakar se je koncert nadaljeval do konca. Najhujše je bilo v Koprivnici Koprivirca, 27. marca. o. Danes ob 12.30 te je začulo v Koprivnici močno podzemsko bobnenje v smeri od zapada proti vzhodu, takoj nato pa je sledil valovit potres ki je trajal 5 sekund. Potres je izzval v Koprivnici in v vsej oko! c: pravcato paniko. Ljudje so preplašeni bežali na vse strani Hiše so se nevarno zamajale. Zdaj ni poslopja, ki bi ne bilo poškodovano. Najmanjša škoda, ki so jo mogli dosedaj ugotoviti je ta, aa so se zrušili dimniki in je popadala s strehe opeka. Toda večina hiš. stare in nove, kaze hude razpoke, tako da bodo nekatere morali porušit5. Skoro vsa javna poslopja spadajo med najbolj prizadete objekte. Najhujše je prizadeta frančiškanska cerkev, kier se je zrušil strop, severni stolp pa kaže pol metra široko razpoko. Tudi frančiškanski samostan je hudo poškodovan. Mestna hiša je tako poškodovana, da je vprašanje, al' jo bodo popravili ali rajši porušili in zgradili novo. V prvem nadstropju, kjer je mestna posvetovalnica, uradni prostori župana in glavnih uradov se je sesula cela prednja fronta 'n so več tisoč kg težki betonski komadi padli na ulico. K sreči v tem bilo nikogar na ulici, ker b. bile sicer smrtne žrtve neizbežne. Porušil se je tudi stolp z novo mesto aro. Na župni cerkvi in na župnišču je dobilo zidovje tako močne razpoke, da lahko človek pr de skozi. Zelo hudo je prizadeta tudi osnovna šola. ki so jo zgradili šele lani. Poslopje realne gimnazije je malone uničeno in je pouk do nadaljnjega odgoden. V pravoslavni cerkvi je razpoka! strop stolp pa se je tako nagnil da se bo naibrže vsak čas zrušil. Tudi na židovski sinagogi je zid razpokal na zapadni strani. Pri mestni elektrarn! se je zrušil 50 m visok! dimnik ter je poškodoval elektrarno tako. da so morali obratovanje nemudno ustaviti ter je mesto danes brez toka. Tudi d mn'ki števi!n'h opekarn v okolici so se sesuli Po izjavi šefa mestnega urada Ravnikaria znaša samo v Koprivnici škoda po prvih cenitvah 3 do 4 miliione d'n. Velika panika je nastala v koprivniški mestni bolnišnici. Bolniki so v strshu planil' iz postelj in zbežili na prosto Bolniki, ki se ne morelo siniti so v strahu pričakovali. kaj bo sledilo Z zidov se je rušil omet in pada! na posteljo, popokalo pa je tudi mnogo hiš. V krajih med Muro In Dravo Bjelovar. 27. marca o Ob močnem podzemskem grmenju je nastal kmalu popoldne močan potres. Najhujše je poškodovano poslopje sreskega načelstva, okrožno sodišče in mestna hiša. ki kažejo velike razpoke Tud: na zidovih Fihpovičeve vojašnice so nastale velike razpoke. V nekaterih ulicah so m-oraii zaprek premet, ker grozi nevarnost, da se nekatere hiše porušijo V mestni kapeli se je zrušil strop Varaždin. 27 marca o. Tudi tu se je potres zelo občutil Dva metra visok: kip sv Frančiška na stolpu frančiškanske cerkve se je najprvo zavrtel okrog svoje osi. nato pa se je hudo nagnil in se bo najbrž zrušil. čakovec, 27 marca o Potres je izzval V mestu in okolici precejšnjo paniko. Stolp frančiškanske cerkve se je nagnil in je vel.ki kip sv Frančiška treščil na zemljo. Murska Sobota, 27 marca o. Po vsem Prekmurju, zlasti v Murski Soboti, Dolnji Lendavi, pa tudi v Ljutomeru, Strigo-vi, in v vsem Medjimurju so občutili danes opoldne močan potres Porušilo se je mnogo dimn kov. s streh je padala opeka. Nekatere hiše kažejo razpoke. Človeških žrtev po dosedanjih vesteh ni bilo Križevci, 27 macca o Potres je bil tako močan, da so začeli zvonovi na 52 m visokem cerkvenem stolpu sami od sebe zvoniti n so zvonili ves čas. dokler je trajal potres Porušilo se je mnogo dimnikov, ulice pa šo polne strešne opeke in ometa. Najhujše je poškodovano poslopje sreskega načelstva. Potresni sunki v Sloveniji Ljubljana, 27. marca. Po nenavadno lepih dnevih zgodnje pomladi smo Ljubljančani kakor lani ta čas doživeli nenaden vremenski preokret V soboto zvečer se je pripravljalo k dežju in kmalu so začele debele kaplje, gnane od piša. trkati na okno Ko pa smo se davi prebudili, smo začudeni ugledali pobeljene strehe Z bližnjih gora. ki so zasnežene globoko v dolino je vel oster hlad Tu in tam je v teku dopoldneva še pomalem rosilo Ali kmalu je spet začelo so'nce Drod;rati =kozi oblake, snee je naelo kopnel da so popoldne ostale bele zaplate le Se po osoj- nih rebrih in vrtovih. Ob tako naglem nestanku snega ne bo trpelo cvetje, ki se je prav zadnje dni lepo razv:lo Zelenje se utegne še živahneje razbohotiti, saj je presušena zemlja že kar hlepela po moči, ki bi bila lahko le še izdatnejša Zemlja je hlastno vsrkala vase sneg in pota so bila kmalu spet posušena. Razen snega smo Ljubljančani imeli danes še drue obisk Ob 12 18 so se lahno zamajala tla Potresni val. k; je ime! usodne posledice v nekaterih hrvatski krajih je bil našim kratem k sreči le rahel opo Rahli potresni sunek se je v Ljubljani čutil največ v višj:h stavbah. Vznemiril pa je marsikoga, ki se je ravno vsedel h kosilu. Kratki, a močni sunki v Maribora Maribor, 27. marca. Danes med 12.15 in 12.17 smo občutili v Mariboru precej močne potresne sunke, ki so trajali k sreči le par sekund. Sunki so izzvali med Mariborčani razumljivo vznemirjenje. V stanovanjih, zlasti v višjih nadstropjih, se je pohištvo občutno zamajalo. Po zidovju je šlo neko čudno pokanje, kakor da bi se rušil zid. To eo čuli zlasti v visokih hišah, kjer so mnogi v strahu že mislili na beg iz stanovanj ter so se že zb rali po hodnikih in stopnjiščih. V nižjih hišah v središču mesta so potresne sunke sicer občutili, vendar pa ne tako močno, kakor v visokih stavbah. Ljudje so bili ravno pri obedu in so bili sunki ponekod tako močni, da se je s krožnikov razlila juha. V nekem stanovanju v palači Pokojninskega zavoda so se na nekem štediln;ku prevrnili celo lonci in je šlo kosilo po tleh. Po Mariboru krožijo najrazličnejše govorice o tem. kako so posamezniki čutili potres. Ponekod na periferiji, kjer so po ve-č ni pritlične hiše. pa potresa sploh niso čutili in so se nemalo čudili, ko so jim popoldne znanci iz mesta pripovedovali o svojem strahu. Tako močnega potresa v Mariboru že precejšnjo dobo ne pomnimo. V Celju po plohi potres Celje, 27. marca Sinoči, v poboto zvečer se je v Ce'ju vlila huda ploha, pomešana s sod.ro, v višjih legah pa je snež Io. Davi so bil hribi okoli Celja odeti s novim snegom, ozračje pa se je močne shla-dilo Danes ob 12.19 smo čutili v Celju tri lažje vodoravne potre»ne sunRe- Potres je trajal 5 sekund in ni povzročil nobene škode. Tudi v Ptuju Ptuj, 27. marca. X Danes ob 12.20 seje občutil v mestu in okolici precej močan po tres. V stanovanjih se je zamajalo pohištvo, v zidovju pa je nekam čudno hre-ščalo. Močnejše se je občutil potres v drugem nadstropju. Na stari vojašnici je popadalo s strehe nekaj opeke, tudi nekaj dimnikov je popokalo. Večje škode za enkrat ni. Tud; z okolice prihajajo poročila ,da se je potres zelo močno občutil. Posledice v ostalih krajih Fodravine Po poročilih iz raznih krajev Podravine se je potres najmočnejše občutil v srezih Koprivnica, Ludbreg in Djurdjevac. Največ škode je v koprivniškem n gjurgjev-skem srezu. V Koprivniških Bregih v Novem gradu podravskem. v Virju, Kloštru, Gjurgjevcu in Kataleni so se porušili zidovi posameznih h š. V Virju se je zrušila župna cerkev. Najprvo se je zamajal stolp, ki je padel na cerkev, tako da je ostal samo še kup razvalin. Hudo je poškodovana tudi župna cerkev v Novem gradu podravskem. To je bil naimočnejši potres, ki so ga dosedaj doživeli v Podravini. V Spodnji Po-dravini so občut li že pred 12. uro slabše potresne sunke z podzemskim bobnentem. Najhujše je bilo podzemsko bobnenje v kri-ževkem srezu. zlasti v Kloštru, kjer se je zde!o kakor da grmi ob najhujši nevihti. Tudi v Virovitic' se je potres še občutil, vendar pa tam ni napravil posebne škode. Zrušilo se ie le nekal dimnikov, na nekaterih h!šah pa je odpadel omet. Tudi v vojašnici konjen šVfea no'ka v Virovitici se je porušilo več dimnikov. Svečana otvoritev italijanske razstave Otvoritvi so prisostvovali najvišji odličniki — Knez namestnik o pomenu razstave Beograd, 27. marca p. Danes je bila na svečan način otvorjena razstava italijanskih portretov v muzeju kneza namestnika Pavla Svečanost:, ki se je pričela ob 11 dopoldne, sta osebno prisostvovala Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kr. namestnik dr Stankovič. navzoči so bili vsi člani vlade, predsedništvi obeh zbornic, celokupni diplomatsk; zbor, zastopnik italijanske vlade minister Alfieri, organizator razstave italijanski grof Volpi ter veliko število predstavnikov raznih kulturnih, znanstvenih in umetnostnih ustanov. Knez namestnik Pavle je bil sprejet z vsemi častmi. Po njegovem prihodu je pozdravil zbrane goste minister prosvete Magaraševič, ki je v daljšem govoru podčrtal pomen te razstave, ki je izraz prijateljstva in kulturnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Za njim je govoril italijanski minister Alfieri, ki je izrazil svoje zadovoljstvo, da ga je doletela sreča, da more prisostvovati otvoritvi te razstave, ki je bila prirejena na pobudo Nj Vis. kneza namestnika Obširno je govoril o priiatelj-skih odnošajih Italije in Jugoslavije, ki so eden najmočnejših stebrov miru v Evropi Nato le govoril še erof Volpi, nakar je Nj. Vis. knez namestnik s kratkim nagovorim otvoril razstavo rekoč: »Vem, da bom veren tolmač naše pre- stolnice in vse Jugoslavije, če izrazim na>-šo neizmerno hvaležnost Italiji za to ne-ocenljivo blago, ki nam ga je zaupala. Jugoslavija in Beograd bosta znala ceniti to plemenito kretnjo prijateljske Italije. Z velikim zadovoljstvom proglašam razstavo za otvorjeno..« Zbrani odličniki so si nato pod vodstvom organizatorjev ogledali bogato razstavo, ki je bila od opoldne dalje dostopna tudi občinstvu. Nj* Vis. knez namestnik Mussolini ju Beograd, 27 marca. AA. O priliki svečane otvoritve s-razstave italijanskega portreta skozi stoletja« v muzeju kneza Pavla, je Nj. Vis. knez namesnik poslal du-ccju sledečo pozdravno brzojavko: »Njegovi ekselenci Benittu Mussol niju, predsedniku vlade, — Rim. V trenutku svečane otvoritve »razstave italijanskega portreta skozi stoletja« v Beogradu sem srečen, da morem izraziti vaši ©ksleaci svojo toplo zahvalo za neprecenljive umetnine, ki nam jih je Italija blagohotno zaupala za to veliko umetniško in kulturno manifestacijo. To priicžnost porabljam tudi za to, da ponovim Vaši ekselenci svoje najiskrenejše želje za vašo osebno srečo in napredek vaše velike domovine. — Pavle a r.« Nov konflikt med Rusijo in Japonsko Japonska odklanja plačilo odškodnine za prevzeto vzhodno kitajsko železnico Moskva, 27. marca- b. r. Mandžurska Vlada je obvestila sovjetsko vlado, da ne bo več plačevala dogovorjenih obrokov v višini 6 mil jonov jenov polletno, kakor to določa pogodba o prodaji vzhodno-ki tajske železnice ki jo je prevzela Mandžurija. Sovjetska vlada je ostro protestirala pri maradžurski vlad' proti takemu kršenju obveznosti. Sovjetski poslanik v Tokiju je vložil tuctt pri japccuSki vladi oster protest, ker je Japonska prevaela jamstvo za točno izvrševanje finančnih obveznosti Mandžurije. Japonska je plačilo odklonila. Danes Je sovjetska vlada po svojih pcslanilkih v Tokiu in Mandžukuu vložila nove protestne note, v katerih groz z najostrejšimi represalijami. V diplomatskih krogih sodijo, da se je položaj med Tokijem in Moeikvo zaradi tega zw*va sejo poostri. „Vojna na Kitajskem se je šele začela44 Predsednik japonske vlade o položaju Tokio, 27. marca. AA. Ko je predsednik japonske vlade knez Konoje zapuščal parlament. je čestital narodu n njegovemu parlamentu, da je sprejel 86 zakonodajnih ukrepov, ki so bili potrebni zaradi vojne na Kitajskem. Čestital je tudi k dejstvu. da je parlament sprejel proračun, ki Je važnejši .kakor kater koli prejšnjih. Izjavil Je, da je z največjo pozornostjo spremljal resno razpravo o zakonu nacionalne mobilizacije in o kontroli električnih podjetij. V zvezi s tem je ometi 1, da nekateri smatrajo vojno na Kitajskem že za končano, toda vojna se je Se le začela. Vlada želi — j"e dejal knez Konoje — da sodeluje z vsem narodom, da doseže cilj te svete vojne. Zopet bombe na Barcelono Kljub številnim intervencijam frankovci še vedno bombardirajo nezaščitena mesta in vasi IO- | min, da podzemeljske sile ne mirujejo. 1 na lista JRZ. G&činske volitve Ljubljana. 27. marca. Danes so bile v mnogih občinah zaradi ponovne preli pičla, kakor se je pričakovalo vendar pa je š: vse no zraVa 70 o 6'o'kov. Lista JMS j? dobi a žiuvana in 11 odbornikov Peta JRZ 9 o'- bo;nikov. pocnalistična lista pa 3 odbornike. Uradno poročilo Beograd, 27. marca AA Pri današnjih občinskih volitvah v 49 občinah dravske banovine je dobila JRZ 39. opozicija 8, i v dveh občinah pa je zmaaala komnromis- j Barcelona, 27. marca A A Danes je šest trimotornih bombnih letal in šest trimo-tormh navadnih letal bombardiralo Barcelono Porušenih je bilo šest zgradb. Ubitih je bilo šest oseb, 15 pa ranjenih. Na aragonskem bojišču so sovražna letala bombardirala vasi Frangvu in Albaceto, Albaceto del Punta in Monzon. V vasi Frangvi je bilo porušenih 20 zgradb, 10 ljudi ubitih, 35 pa ranjenih Pri spopadu med letali nedaleč od Baldetorina je bilo sestreljenih 5 sovražn:h letal. Barcelona, 27 marca AA. Republikanska vlada v Barceloni demantira kategorično vesti, ki so jih objavili tuji časopisi in ki pravijo, da je Negrin zahteval od francoskega veleposlanika, naj Francija hitro pošlje vojni material v Barcelono. Barcelona, 27 marca AA. Ministrstvo za narodno obrambo sporoča. Na vzhodnem bojišču se je sovražniku posrečilo zavzeti Buharalos Ko je nadaljeval s prodiranjem, je nazadnje prišel v tak položaj, da smo morali i?prazn:ti vas Candasnos. Južno od Ebra sovražnik še vedno hudo pritiska. Izpraznili smo tudi Mas de la Matas. Agvavivo in Castellote Na estra-madurskem bojišču smo na odseku pri Ta-lavere zavzeli 4 va«i in ujeli 50 sovražnikov. Na andaluzijski fronti smo uspešno odbili napad pri Higuera del Calatrava. Na drugih bojiščih nič novega. Burgos, 27. marca AA. Turška vlada je dala svoj pristanek, da Julio Palnesia zavzame mesto predstavnika narodne vojske v Ankari, grška vlada pa je dala svoj pristanek za imenovanje Sebastiana Ro-meno Radogalesa v Atenah. Salamanca, 27. marca AA. Vrhovno poveljstvo nacionalističnih čet sporoča: Naše čete na aragonskem bojišču prodirajo naprej. Naše vojne sile operirajo na desnem krilu m so zavzele Santa Barbara, Pictardera, Pic Castillar, Harganto in nekatere druge višine. Našim četam na odseku Los Monegros se je posrečilo prodreti 32 km naprej in zavzeti Valfarto. Pe-nalbo in Gandashos. Drugi oddelek je prekoračil Gvadalope jugovzhodno od Caspe in zavzel tri griče. Ob tej priliki smo ujeli 300 sovražnikov. Na bojišču severno od Los Monegros smo zavzeli 12 vasi in več gričev. Prekoračili smo Alubijere in prispeli 3 km Južno od nie. Čete, ki so na levem krilu so zavzele 22 vasi in prispele do črte Labata, Casbas, Behue«ca-Am-gvez, Bespon, Antill on-Pertuza Prekoračili smo reko ATk®nade pri Pertuzl ter tu ujeli 800 sovražnikov. Mednarodni šahovski turnir v Lodžu Lodfc, 27. marca. i. V 6. kolu mednarodnega Šahovskega turnirja se je ortodoksni damski gambit med Foltysom in Eliskase-sem končal remis. Stahlberg je v enaki igri sijajno premagal Sulika. Frydman je v sicilijanki premagal z napadom na kraljevsko krilo dr. Seitza. Petrov je izkoristil prednost v otvor tvi nasproti Regendzin-skemu in zmagal. Francoska partija Ger-stenfeld : Appel je bila v nejasnem položaju prekinjena. Enak Je položaj v preki- njeni igri med Steinerjem in Tartakower-jem. Najdorf je zaradi slabe Igre nasproti Menčikovi samo remiziral. Pire je v dam-skem gambitu nasproti Kolskemu že v otvoritvi dobil prednost in Je v sijajni končnici zmagal. V nadaljevanju prekinjenih partij Je Petrov premagal Menč kovo, Regedzinski : Steiner pa sta remizirala. Stanje po 6. kolu: Pire 5. Stahlberg 4, Gerstenfeld 3 ln pol (1). Frydman. Regedzinski 3 in pol. Ellskases 3 (1). Foltys. Petrov 3, Appel, Steiner. Tartakovver 2 in pol (1), Najdorf 2 in pol. Kolsld 2 (1), Sulik 2. Menčikova 1 ln pol, dr.SeiU L »JUTRO«, ponedeljska Izdaja Ponedeljek, 28. UL 1938 Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 27 marca Nedelja a naglo skopnelim snegom in rahlim potresnim sunkom je minila brez velikih dogodkov in brej prehudih nesreč. Dve zborovanji sta dopoldne pritegnili pozornost. V Kazim je bil zelo zadovoljivo obiskan sestanek nacionalistov, ki jim je predaval narodni poslanec Ante Kovač. V Delavski zbornici pa so se precej štev.btj pristaši socialist čnega gibanja zbrali k predavanju dr Zivka Topaloviča Oba sestanka sta potekla v najlepšem redu. Nedelja. poslednja v mesecu je bila spim prav mirna in dostojna, če odštejemo hrup med nogometnim občinstvom Smučarji so danes naenkrat dobili spet nekaj poguma, toda verjetno je. da bo njihovo veselje le kratkotrajno. Napad z orožjem v gostilni Nesreča je bila včeraj v Ljubljani in na deželi precej neprizanesljiva. V bolnišnici je moralo iskati pomoči več po lastni in po tuji krivdi poškodovan h ljudi. Iz Volčjega potoka pri Radomljah so pripeljali v bolnišnico brata Toneta in Ivana Cerarja, katerih eden je dobi! revolverski strel v nogo. drugi pa v prsi. Kako se je prav za prav zgod'la nesreča, še ni točno ugotovljeno ter orožniki zaenkrat še raziskujejo ozadje nesreče. Vaščani iz Volčjega potoka zatrjujejo, da ni res, da bi se bila brata v medsebojnem prepiru obstrelila z revolverji, ampak, da je strela oddal nanju neki Egidij Kav-č č, mizar in posestnik v Volčjem potoku. Kavčič ki baje ni popolnoma razsoden in je bil zaradi tega pred 6 leti v norišnici, se je v petek zvečer mudil v gostilni pri Antonu Cerarju, kjer se je v pogovor h zakasni) že precej daleč preko policijske ure. Ko ga je gostilničar nazadnje precej ostro pozval, da bi bil že čas, da se odpravi k počitku, se je Kavčič silno razburil. Iznenada je potegnil Iz žepa samokres in začel streljati. Tedaj je priskočil Ivan Cerar svojemu bratu na pomoč. Med bratoma in napadalcem se je razvila borba, v kateri sta bila oba brata tako hudo ranjena, da sta morala iskati v ljubljanski bolnišnici pomoči. Ljudstvo je nad Kavčičevem divjaškim ravnanjetm silno razburieno, ker zadnji čas to ni edin! primer, da se posamezni nenreračunljivi elementi v izrav-nanju medsebolnlh nasprotstev poslužujejo tako radikalnih metod. * Z avtom v drog Sinoči ob 22.20 je bila ljubljanska reševalna postaja pozvana na Celovško cesto, kjer se je neki avtomobil zaletel v železniški drog tramvajske napeljave. Pri karam-bolu se je hudo poškodoval lastnik avtomobila trgovski potn k Ivan Grbec. doma na Gosposvetski cesti. Grbec se je pripeljal v družbi z nekimi tovariši v smeri od Dravelj. Avtomobil je vodi) n<-ki M lan O., kuhar v neki ljublianski gostilni, ki pripoveduje. da je v snežnem metežu. ki je prav takrat zajel Ljubljano, vozil pred njim neki kolesar, ki ga je v brozg5 močno zanašalo. Hoteč se mu izogniti, je šofer okre-nil vozilo nekoliko na desno, toda na spolzkih tleh je avtomobil tako nesrečno zaneslo. da se je zaletel v električni drog s tako silo, da se je drog prelomil na dvoje. Grbec. k' je sedel poleg vozača, se je pri tem od razbitega stekla močno po rezal po glavi in po obrazu ter si tudi iznahnil desno nogo. Ostali potniki so po srečnem naključju ostali nepoškodovani. Otrosi, očetje in nož Na Doleniski cesti 12 sta se popoldne stebla dva soseda drT>ž'n«Va očeta, preveč zaverovana v vrline svoiih otrok. Kakor s^ to ra^o primeri so »e otroci v ieri sprli in steni' med sehoi Tn kakor Imaio otroci pri takih ramrt^ah že navado isVatl za-slombe in vsr«tva pri svoiih starSih tako se ie ze^iio tudi v tem primeru Otroci dveh dr>'fcin so v svoi prepir zanietU tudi svoia očeta k1 sta se pa 73 stvar svoie de-ce t^ko terneiiito zav^a. io ie pri tem e^en tzr»-io>1 piiin fAlb'n Nns5»"-1 nneteno irVunll. Pnseri mii i e n^n^reč nrizadeial z nnžerri nelrsH taVo V-rerVn zaključil ob 12.30 L>dlično uspelo skupščino, ki je potekla v bratskem krogi* te" veličastno. Zastopik upravt pouiuje Komisar se je lahko uveril. da je Sokolstvu organizacija reda ui discipline, ki deluje v okviru zakonov v korist kralja in ueduijtnc domovine Jugoslavije. Učinkovito predavanje o hrvatski politiki Današnje predavanje narodnega poslanca Ante Kovača v Kazini je pokazalo, kako željna je naša nacionalna omladina m z njo vred tudi starejš. pripadniki JNS tehtnih predavanj o aktualnih političnih ' problemih Jugoslavije. Velika dvorana Kazine se je že pred 11 ure domaia na-poin la in zbrani so toplo pozdravili predavatelja. ki ga je predstavil dr Bianko Alujevič. Ne samo Ljubljančani, marveč tudi številni okoličani so prišli poslušat predavatelja, ki se je namenil podati izčrpno sliko političnega gibanja na Hrvatskem Pripeljali so se nekateri znani naši politični možje z dežele, izmed naših vidnejših aktivnih poi;tikov sta prisostvovala predavanju narodna poslanca Rajko Turk in Slavko Mravlje in precej časa je bil prisoten tudi senator g. dr. Albert Kra-mer Na temperamenten in duhovit način je g Ante Kovač posegel daleč nazaj pred vojno in je zlasti orisal oportunistično politiko srbsko-hrvatske koalicije ter revolucionarno razgibanost takratne omladine, kateri ie predavatelj pripadal kot študent v Vinkovcih Obeležil ie obenem socialno ekonomski program bratov Radičev Dalje se le pomudil pri voinih dogodkih in pr posledicah volne politike Poudaril ie, kako je nacionalna mladina iskala DriHke. da v legionarsk;h vrstah z oro*iem pomaga pridobivati Jueoslaviio A ko se ie le-gionarsks mlad'«« po vobv vrnila v domovino žal n; doživela velikega prenoro-da katerega se ie nadeja marveč malenkostno nsrti->an*tvo Namesto ^kupnega preporodi tel j skega dela se je pričela stra- kralja. Jugoslovenski nacionalisti moramo zdaj bolj kakor kdajkoli vztrajati na svojem programu, za katerega ne moremo imeti ničesar pametnejšega, kakor veliko koncepcijo našega blagopokojnega Viteškega kralja. Bistra izvajanja so bila večkrat prekinjena z burnim odobravanjem In ko je govornik končal s pozivom k vztrajanju ob zavesti, da tudi na Hrvatskem utripa mnogo več jugoslovenskih src. kakor si to navadno mislimo, so poslušalci tzrazili svoje zadovoljstvo in navdušenje z dolgotrajnim pritrjevanjem, ki se je le še stopnjevalo. ko se je dr. Branko Alujevič zahvalil predavatelju za zanimivo predavanje. Poslušalci so se razšli z željo da bi se sl'čna predavanja vršila vse pogosteje. (Jniv. prof. Bazala v LJubljani V soboto je na povabilo F..o-oteice^a društva pripel v Ljubljano p.c s-.dnak Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti g. univ. prof. Albert BazaJa iz Za*rrtba. Prof. Bazala je znan Sloveocem ie iz svojega predvojne;.« delovanja pri nas, toda pozneje so bili ti stiki pr-skin ena. Danes, ko 15:01: na n a M m e j en oten in nnč Jiren-ški narod, je tem nujnej>> da tu Ii mi strnemo naše vrste, da se me. s^ ojn^ spoznavamo in spoštujemo Filo ofs^o društvo je zato povabilo prof. Baznio \> Zagreba ter Branislava Petron ^viča iz Beograda. k bo •piedaval v Lju'liani že enkrat prihodnji mesec. Prof. Ba7a!o ie pričajo v mi ob šestih nabito polna predavalnica našeea tzobražen-stva in študira »oče mladine Tem i pred i-vanVi fe b'ia »Sve* m živi j nje v prre'^-tivi vo'je« Na njemu gv»«t\effi način je univ. prof. Bazala z razumljivim in enwav-nim razlaganjem volil po*lu';aloe s labirinte naše®i psihičnega bif-'-"a ter nak '7/iJ najv«ržne.iV> 'ocenekt.ive gledanja ni svet. Obisk prof Razale v L*nb'jani j" bil vsekakor lep kuHnmi doarodek in želeti j-:, da tv n?tane OMiriljen. Lepi uspehi Ribarskega društva V soboto zvečer je polagal svoje vsakoletne račune odbor Riba skera diuštv^ v Ljufljani. Občni zbor ki se i6 vršfi p i Mi-kliou. je vodil predssdnil; R sto Pu^to-slemšek. Pozdiovil >e števftne navzoče čare. zlasti prijatelje, ki so prišli h Kranja ter pre 'se inika SLD dr Bevka Srontni se je um.lih čl. nov Rudolfa Zal^k-rja, Iv na Kende in Antona Beljaka Pmilari je. da je ve!jilo delovanje loseianjega odbora zlasti borbi za vseriba skii zakon, ki raj bi se či-m prej uzakonil: nadalje prizrdeva-nrm. da pride dnišl vo v peec-st 1 s^ h ribiških revrjev ter za čim ožije eod-Jov^nje z vsemi rifoaaakimi društvi v diaveki banovini. Odbor je alipovedal pogodbo z »Lovcem«. pri&krt)©! je društvu lokal v Mikli* oevem hotelu, v katerem j» urejenu tudi lepa knjižnica, ena na.jtx>ljših stPOKOvnih rikimkih knjižnic v državi sploh ka. je predvsem zasluga njenega knjižničarja goep. Alojza Sulgmja. Ustanovljena je lala zve?a ribaiskih društev iz ceie Slovenije in ta izdaja tudi svoje pia«i'o »Rabarsko-lovBki vestnik«. ka sa urejuje g. Janko Lokar. Pri boiha za vseribarak: zakon je d.uStvo podprla budi banovina in je po dveh des t-letjih čakanja bil končno v preteklem letu vseribaisici zakon oživoivorjcn ki v glavnem ustreza vsem mo ermitn zahteva-m unirtega ribarstva. Danet je drafttvo tu-ti ie lestnik diveh lepih revrnev. Borovr išMce in Grada^čice (revir Bukovce"). Z letogn d-m letom s ooa društvo v novo razdobje svojega razvoja. Izčrpno je poroča-l oa^o o težnjah in pri-7aievan'.ih doseianje uprave v vs?h teh lfi!ih tainik g. Pe-fr č Poročila sro pvi 15 5e blaga.V ik g. E/ro Tanois. knjržoičar g. A. SuIga A ki z vel :ko spre'nwtii in 1 »uhezni jo zbira v knjižnici re« prvovrstno st'o ovne liferafiuo te-r 2 s->odir iru-tva Zi Zverini oil or in zvezno 6' upSČinr> bi^ i^vol eni isiri delegati k"kor lar^k^a leta Vova unrava je ipsf«v!:ena v glavnem oak^fcn-kor lani: 7.3 tre pednika ie bil cogk eno snprt vzvo'1«!! 7 R.-nto Pu«toR'emiek, za po^ re'srdn:ka pa g. Ivan Bogataj. Naše "letališče DRAMA Začetek ob 20 uri Ponedeljek 28 marca zaprto. Torek 29 marca Bela bolezen. Red A OPERA Začetek oh 20 uri Ponedeljek 28 marca zaprto. Torek 29 marca lakohinec Red B. Sreda 30 marca Tosca Red Sreda. Četrtek 31 marca Seviljski brivec. Gostuje Ada Sari. Izven. Kongres Zveze medicincev v LJubljani in stanle naie medicinske fakultete V soboto *n nedeljo je Ml » Ljubljani kongres medicincev iz vse države, pridružili so se tudi tovariši iz Sofije. 2e v soboto so prispel v Ljubljano Številni delegati iz Beograda m Za.gr- ha, da se z ljubljanskimi tovariši pomenijo o skupnih težavah, o osnovnih vprašanjih, k danes najbolj teže medicince: to je nova medicinska uredba, izpopolnitev medicinske fakultete v Ljubljani n zdravstvena služba na deželi Nepopolna rruedieinska fakulteta la nepopolna bolnišnica v Ljubljani sta že dolgo rak-rana v našem kulturnem življenju. Uredba o medcinskh fakultetah z dne 18. junija 1937 določa za beograjsko medicinsko fakulteto 13 znanstvenih zavodov in 16 klinik, za zagrebško 11 institutov o 14 klinik, a za ljubljansko komaj 5 institutov! Zapostavljenost naše univerze je iz teh številk pač dovolj očitna. Vseh teh 5 inst;tutov je nameščenih v eni sami zrradb, kjer ao poleg tega secirni-ce in kjer so laboratoriji obenem predavalnice. Naša med'einska fakulteta J« po dvajsetih letih ctostoia Se vedno nepopolna, a ljubljanska bobršniea. k je v 40 letih obstoja frekvenco poveCala za petkrat, se je pri trm razširila za 10 postelj! Tuje države (Francija, CSR) so storile za našo medicinsko fakulteto več kakor naša dr- Od 1762 do 1809. je tmela Ljubljana ra-nocelniško šolo. to je b la medlcinsko-ki-rur5ka srednja šola ki je dala glavne učne moči medicinski fakultftl, ustanovljeni za časa ilirskega kraljestva. Iz te ranocelniSke Sole je zšla 1. 1848- ide*a slovenske univerze, toda š le 16. jul ja 1918 je bil sprejet zakon o univerzi kraljevine SHS v Ljubljani. S tem je bi'a ustanovljena tudi medicinska fakulteta začasno s Štirimi semestri. Nikdar pa ni bila medicinska fakulteta v Ljubljan niti po zakonu predvidena kot nepopolna. Izpopolnitev naj bi prišla na vrsto, fr m bosta kompletno opremljeni un verzi v Zagrebu in B ogradu. Namesto tega seje zgodilo oelo to, da je bila v 1. 1923/24 črtana z vsemi postavkami iz proračuna. Lani je bil konftno naklonjen kredit za anatomske predavalnice, vendar pa prenizek za popolno zgradnjo, V njem niso upoštevane: zatemnitev predavalnice, projekcija. ventilacija, oprema pripravljenega prostora in garderobe. Anatomska predavaln'ca je v dvorani prosekture, kjer se vrše izmenično prfdavanja n obdukcije, kar je skrajno nehigeniCno Secirnici sta premajhni in slabo opremljeni. Secira se na lesen h, s plcčevino obitih mizah Ventilacije ni. Histološkemu Inštitutu pri- manjkuje mikroskop. Zaradi poananjka-nja opreme in prostorov se vaje iz fizke ln biologije sploh ne morejo vršiti. Za predavanje fiziologije in hetologije rabijo prostore, ki službo obemm za vaje. V letošnji proračun je vnesel univerzi-tetski senat tudj postavko za zpopotoitev ljubljanske medicinske fakultete, — finančni minister pa je postavko zaradi pomanjkanja kreditov črtal! Slovenci mamo svojo zgooovinako, gospodarsko in kulturno tradicijo, zato tudi pravico do svoje najvišje znanstvene ustanove — univerze! V naši bolnišnici ni bilo od 1. 1896. do dan s nobene nove prizidave. z izjemo infekcijskega oddelka, kateremu so že ob prevratu zgradili prizidek za 10 postelj, kar predstavlja celotno razširjenje ljubljanske bolnišnice v 40 letih! Ker pa je število boln kov naraslo za 5krat, je posledica stanje, da skoraj na vsaki p^s e-Iji ležita dva bolnika; da so celo hodniki porabljeni za bolniške sobe n da je čas, potreben za zdravljenje, nedopustno skrajšan. Prazen je izgovor, da se v LJubljani ne tep'ača pcpolna medicinska fakulteta, za-! radi premalega števla slušateljev. Ce bi bila m diemska fafculteta popolna, bi se število študentov neprimerno povečalo. Zahteva popolne medicinske fakultete je pa upravičena tudi s socialnega stališča Dostop do študija morajo imet tudi socialno šibk jšl slovenski študentje. Oraž-nov dom je predvsem namenjen medicin-cem Nepopolna fakulteta ne more uspaš-no proučevati zdravstvenih razmer med na-roi:m in delati na njh izboljšanju. Ljubljanski medicinci 90 sestavili resolucijo, v kateri zahtevajo: 1. načelno priznanje 10 semestrov medic nski fakulteti v Ljubljani in takojšnjo otvoritev 5. in 6 semestra; 2. odobritev kreditov za razpis aačrtov ic pripravljalnih del za popolno fakulteto in kliniko; 3. odobritev kreditov za Izvedbo teh načrtov; 4. razpis štipendij za izšolanje slovenskih znanstvenikov, ki naj zased'jo stolico na izp»p3tnjen fakulteti; 5. gradnjo nove, zdravstvenim zahtevam časa odgovarjajoče bolnišnice v Ljubljani- Na občnem zboru, ki se Je zavlekel v nedeljo pozno čez poldne, so medicinci razpravljali o potrebnih korekturah neve medicinske uredbe, o službovanju na de~ žali, kafrrucr prihajajo mladi absolventi skoraj brez V3ake prakse ter se poleg tega morajo dve leti še berti za obstanek. Ker kažejo danes že tudi profesorji vedno več razumevanja za težave in težnje svojih študentov, imajo ti baš v njih jamstvo, da bedo v borbi za svoje osnovne pravice slej ali prej zmagat. Uspešno poslovanje Podpornega društva državnih in banovinskih nameščencev hovita separatistična gonja Predavatelj je nato zanimivo orisal Radičevo razgibanost vse do njegovega vstopa v vlado in naposled ao njegovega tragičnega Konca Sledil je šesti januar, s kater.m je Viteški kralj započel svojo vehko koncepcijo nacionalne koncentracije Sesti januar je izredno ugodno vplival na hrvatsko selja-štvo. ki nikakor ni želelo vrnitve na stara pota marveč je pod vodstvom Viteškega kralja zadovoljno pričakovalo nove, regenerirane demokracije. Na Hrvatskem se danes mnogo hohštaplira z bivšo diktaturo, toda ravno Viteški kralj Aleksander je z ukinitvijo plemenskih zastav, z razkosanjem bivše kraljevine Srbije na tr: banovine in s poklonitvijo novih vojnih zastav ter s pogostimi obiski svoje druge prestolnice, belega Zagreba, pokazal toliko ljubezni do enotne domovine, da je danes več kakor cinizem če se med separatisti govori o namen h srbizi-rania za časa diktature Danes vemo. da je Viteški kralj Aleksander padel kot žrtev konsolidacije Jugoslavije, kot žrtev velikega mednarodnega komplota ki mu uedinjevanie slovanskega naroda nikakor ni šlo v račun. O tem. kar se je na bojnih poliib storilo za Jugoslavijo in kar je bilo o nlej sklenieno na mirovni konferenci, ne damo odiočati mi. ki smo se za Jugoslavijo borili Ne damo. da bi se hrvatsko vpraša-nie reševalo brez Srbov in Slovencev Veliki časi 7ahtevaio velike lindi Ako kdal-kolv ie danes čas da Hrvati poka*e1o ali prav ooimuieio svole državliBn^k«1 naloge. Hočemo eno državo, en narod, enega Obiave Ljubljanska sokolska društva in odbor JČL ponovno vabijo vse sokolsko članstvo, d8 se drev- ob 21 udeleži v polnem številu predavanja o Češkoslovaški republiki s filmi v dvorani kina Matice Na sporedu je tudi film IX vsesokol^kega zleta v Pragi 1932. Vstop prost. Nabavite s vstopnice že darfes pri blagajni kina Maiit-e Pokažimo drevi 1 veliko udeležbo svoje bratske simpatije češkoslovaškemu na:odu. ki preživ-lia težke ure Zdravo! Nov grob V Kolenčevi ulic: 4 v Celju je umrla v nedeljo zjutraj v starosti 75 let ga Ruža Cizlova. roj. Begottijeva, soproga zaslužnega nacionalnega in sokolskega delavca ter bivšega trgovca in kavarnarja g. Josipa Cizla Pok o na .e bila vzorna, odločno narodna žens in srčno dobra mati. Pogreb bo t torek 29. t. m ob 16. iz mrtvaške veže na mestnem pokopališču v Celju Pokojni bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! | Podružnica CMD v Mostah priredi drevi ob 20. uri v dvorani šole Moste predavanje »Koroška v sliki in besedi«. Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Fellacher Julij. Ker je tema sedaj zelo aktualna vabimo vse. Vstop prost' Predavanje o Poljanski dolini Drevi bo na sporedu nacionalne ure v radiu predavanje »Romantika Poljarske dolme« Predaval bo g. Joža Bekš. ki je že marsikaj mičnega napisa' o Poljanski dolint v »Jutru« Opozarjamo na zanimiv.) predavanje, katero bo ljubljanska postaja oddajala da-| nes ob 19.30. Pod predsedstvom g Janka Dolžana je bil dopoldne v magistratni posvetovalnici 8. redni občni zbor Podpornega društva državnih in banovinskih namešcencev. Društveno delovanje v pretekli poslovni dobi sta podrobno očrtaia tajnik Viktor Markič in blagajnik Viktor Bischot Po začetnih težkočah prvih let je steklo društveno poslovanje v normalen tir in se tako more društvo postaviti z veliko solidnostjo socialne zaščite državnih in banovinskih uslužbencev tako glede po-smrtninskega kakor bolniškega zavarovanja Društvena imovina je v teku let dosegla 800 000 din, letošnji prirastek pa znaša 100.000 din. S solidno gmotno osnovo je bilo društvu omogočeno, da je zadoščalo potrebam svojega članstva, ki je na zborovanju glasno izjavilo svoje zadovoljstvo nad umnim upravljanjem društve ne imovine in tekočih zadev. V preteklem letu je število članstva zabeležilo nov prirastek Skupno šteje da- 1 nes podporno društvo 1394 redn h in 123 izrednih članov in članic. Tudi število članstva v bolniškem skladu, ki tvori poseben odsek društva, je naraslo in šteje skupno 955 članov Glavno društveno poslovanje je bilo osredotočeno v odseku bolniškega sklada in v odseku za posojila. S tem. da je društvo dajalo svojim članom posojila se je izognilo nevarnosti, da bi | niegova Imovina v času krize zamrznila. I Poleg posmrtnin. podpor iz bovškega sklada in posoiil pa je društvo podelie-va'o svolim članicam tudi porodn ške podpore Kolikor ie moglo ie ustreglo članom in č'an:ram tud' s podporami za specialna Tdravlienia Od iuliia lani ie mižalo tudi obrtno mero ra pomolila od 8 na 7*'n od iannaria t. 1 pa celo na 6°'o. V /seh odrek;h bil po poročilu blagajnika prerei močan prom^ Na predlog revizorja Mirka Cesnika je bila celotnemu odboru posebno pa še tajniku in blagajniku za natančno poslovanje izglasovana razrešnica s pohvalo. Pri volitvah novega odbora je bil na splosno željo zborovalcev ponovno izvoljen stan odbor pod predsedstvom Janka Dolžana. V njem ostanejo podpredsednik Anton Lokar, tajnik Viktor Markič, blagajnik Viktor Bischof, odborniki: Matko Klavora, Ferdo Kokot in Janez Poje, kot nadzornika pa Mirko Cesnik in Albin Zajec. Za namestnika sta bila na novo izvoljena Pogač ar in Mavrovič. Med samostojnimi predlog: je bila soglasno izglasovana tudi delna sprememba pravilnika bolniškega sklada. Najvažnejša sprememba je v pooblastilu, da sme odbor v Interesu članstva izključevati iz društva vse tiste, ki vstopajo vanj z nepoštenimi nameni, da bi izkoriščali društveno blagajno, sme pa izključiti tudi take. ki pokažejo šele kasneje podobno tendenco. Odobrene so bile nadalje nekatere spremembe v odseku za zobozdravniška dela. Ta bo poslej posloval kot samostojen odsek podpornega društva in ne več kot pododsek bolniškega sklada. Med slučainostmi so nekateri zborovalci iznesli pritožbe proti zdravn kom teniškega sklada, ki se za člane često !e malomarno pobrigajo, ko jim predložijo izkaznico bolniškega sklada. Na pobudo zbo rovalcev se bo odbor terneiiito pobrigal za vse podobne primere, vsi člani pa ima-io do'"nost, da odbor podprejo na ta način. da mu vsako malomarnost nemudno javiio. Na kralu zborovanja je odbor priporočil svoiim članom, naj po^k^be, da bodo društvu pridobili nove člane. Dc 30 iuniia t. 1 bodo ;meli na novo n^glaše-n! član-' ugodno«*, da se bo od niih pobirala 7ni??na pristopnina in sicer do 45. trfar0<-ti 40 din. 7a otroke do 21. leta starosti pa samo 10 din. Bivši mornarji so se organizirali j Po dolgoletnem prizadevanju je končno uspelo, da so se bivši mornarji organizirali Pod predsedstvom Lojzeta Bavdeka je bil v soboto zvečer v salonu pri Slamlču ustanovni občni zbor Združenja b vših mornarjev, ki Je bil zelo dobro obiskan. Po poročilu pripravljalnega odbora, ki ga je podal Bogo Kollmann. so bila soglasno sprejeta pravila Združenja, ki bo imelo sedež v Ljubljani, njegov delokrog pa bo obsegal območje dravske banovine. O namenu združenja je »Jutro« že v petek iz-črpneje poročalo. Podrobno Je razložil osnovni namen društva in njegove glavne smernice za delo Adolf Ralek, ki Je pov-daril, da hoče organizacija prispevati k življenju našega naroda tradicije jugoslovenskih mornarjev, ki ao s svojo krvjo odkupili naše morje. Tem tradicijam se nočejo izneveriti in vsakogar hočejo spominjati. kako težko se Je rodila naša svoboda. Samostojnost bodo vedno ln proti vsakomur bran il, izogibali pa se bodo vsake strankarske politike ta skrbeli za to. da bodo prizadevanja organizacije ostala nad strankami. Ob spoznanju, da zavisi napredek naše države v nem ali meri od morja, se bodo pobrigali, da bo morje cenjeno in po vzdignjeno na tisto višino, ki jo zasluži. Z ustanovitvijo združenja mornarjev bo dobila organ'zacMa JS. ki zelo uspešno zastopa pomorsko obrambno stališče sorodno organi zacilo. ki bo po svojih močeh po^ pri a stremljenje prve. | X debati, ki ae Je razvila po sprejetju pravil, so se nekateri zborovalci zavzemali za to, da bi si nova organizacija nauela tudi naiogo sociame zaščite svojega članstva. Zborovalci, ki so se zavzemali za socialno primes društvenega prizadevanja, so se opirali predvsem na dejstvo, da marsikateri bivši mornarji težko najdejo zaposlitve v strokah, za katere so se izšOiali in izvežbali v mornarici. Vzroka ni morda Iskati v nesposobnosti prizadetih, pač pa v tem, da se za svoje usposobljenosti ne morejo izkazati z izpričevali. Mornarji pc odhodu iz mornarice ne dob.vajo nobenih spričeval. Večina zborovalcev pa se je po temeljiti debati izrekla proti vsaki socialni primesi v društvenem delovanju, ker je zastopala mnenje, da organ.zacija tej nalogi ne bi mogla biti kos. Med volitvami za centralno upravo so bili izvoljeni za predsednika Vekoslav Bav-dek, za podpredsednika Rudolf Strus, za prvega tajnika Detela, za drugega tajnika Bezjak. V odbor: Ražem, Bižalj, Svetek, Belič, Inkret, Mihelifi, Drnovšek, Seunig, Ahčan ta Leben. V nadzorni odbor: Kna-pič, Hebat in Moser. Za namestnike pa: Kollmatm, Kordelič, Žirovnik in Rosen-vvlrth. Med slučajnostmi je bil prebran tudi dopis iz Maribora, v katerem so poročali bivši mariborski mornarji, da so pripravljali podobno organizacijo. Da bi pa ne cepili delovnih moči ta ker bi šla njihova orga-nlzac ja itak za sorodnimi cilji, so se mariborski mornarji odločili, da se bodo priključili aevi ljubljanski organizaciji. »JUTRO«, ponedeljska izdaja 3 Pafcedeljefc, 28. IH. 1938 ^guUiena Git&a §a na)cene}so točko Kljub boljši igri je Ljubljana dosegla proti Jedinstvu samo remis — BSK se je i zmago nad Haškom krepko usidrat na prvem mestu Današnja trinajsta nedelja v liga-škem tekmovanju je bila v znamenju dveh odločilnih tekem, za prvo in zadnje mesto. Akterji v teh tekmah so nastopili v Zagrebu in Ljubljani. BSK je slavil ceneno zmago nad jesenskim prvakom Haškom in si s tem najbrže že priboril naslov letošnjega državnega prvaka Kajti nasprotniki, ki ga čakajo še zdaj, mu najbrže ne bodo mogli več preveč omajati tega prestola »Derbv<* za zadnje mesto }e bil v Ljubljani, kjer je Jedinstvo prav po sreči rešilo morda naibolj važno točko v spomladanskem deht tekmovanja Prognoze efede kandidata za izpad iz lige so težke, toda najbrže se bo vse gesvkalo tako, da bosta obe enajstorici f Ljubljana in Jedinstvo) do konca tekmovanja pospravljali vse razpoložljive ničle, potem pa bo vse odvisno od tega, kdo se bo z manjšimi rezultati rešil iz srečanj z velikimi nasprotniki pred niima Točke Da so bile zanju prav verjetno danes na razpolago zadnje! Ostalo je poteklo precej »po programu«. Gradjanski si je podkrepil postojanko na 111 mestu z zmago nad Hajdukom. Bask je odpravil četrtoplasi-rano Slavijo iz Sarajeva in se pomaknil zato kar za dve mesti navzgor, Jugoslavija pa se je sigurno odtrgala od zadnjih treh slabičev v tej konkurenci. Prihodnjo nedeljo ligaškega sporeda ne bo, ker čaka našo državno nogometno reprezentanco revanžna izbirna tekma za svetovno prvenstvo s Poljsko v Beogradu. Naslednja tabela bo veljala torej za 14 dni, do vključno 10 aprila: BSK ---- ~ Hašk Gradjanski Bask Hajduk Slavija Jugoslavija Ljubljana Jedinstvo Concordia V naslednjem naša poročila: 13 10 2 1 40:16 22 13 9 1 3 29:15 19 13 8 2 3 41:17 18 13 6 1 6 25:23 13 13 4 4 5 24:28 12 13 5 2 6 15:19 12 13 4 3 6 17:16 11 13 2 4 7 14:26 8 13 3 2 8 8:25 8 13 3 1 9 17:45 7 IJjjMfana : Jedinstvo 2 : 2 (2 : 1) Ljubljana. 27 marca. Precej občinstva se je /brilo tudi na tekmo z Jedmstvom Morda ni bilo toliko p-H-ačn' četrte beograisko moštvo, ki do sedaj v I lubljani še ni zaigralo Zanimala ie predvsem nova formacija ljubi lanskega moštva o kater ie zadnje dni toliko govorilo Vreme ie bilo po viharni in »nežni noči za nogomet naravnost prav lepo. teren odličen. Poset okoli 2000 ljudi, Jki so odhajali z igrišča z mešanim! občutki Po koncu so si nekateri dali pretiranega duška nejevolji; že dolgo ni bilo na ljubi lanskem igrišču bučnejšega izražanja negodovanja, tudi tokrat bi bilo ostalo prav aha udar ca Pogačnik je ves čas igral nesigjmo. in če je po eni stran' drža' nekaj težiih žog, mu je po drug: marš katera lažja stvar izpadla ;z rok; ob prvem golu pa ni niti re agirat. dasi ni bila izključen* ubramtev nezgode Srednja vrsta je delala v splošnem dobro, v začetku drugepa polčasa tudi odlično. Vodišek prav dobro zamenja R>nclja Pupo je na trenotke morda neko':ko zaostajal '.a svojo običajno formo bil pa ie gotovo b-».'iš- centerhaif na terenu Slapar ju gre zamera, da je stalno zanemarjal Pa šanskega. k' ie bi brez dvoma naimočnejši nasprotnikom napadalec, seveda mu gre v z'.o tudi nezgoda z druo-m zgoditkom. ki gre vsa na njegov račun Napadalna vrsta po-menja osvežitev moštva Vidni sta bili obe krili, vsako po svoje prodorni, z Vovkom na sredi, ki je dvakrat zelo lepo pretvoril Od zvez se ni pru" znašel Cankar, dočim je bil Čebohin počasen ir> nekam boječ. Celoten efekt rake napadalne petorice pa je bil, da smo videli vsaj nekaj igre v napadu, da ie napad pritegnil situacijo tudi nase in razbremenil obrambo. Sčasoma bo gotovo boljše! Neka] o Jedinstvu Gost;e so prvič nastopni v Ljubljani in potrdili glas ki je še1 pred njimi da so izrazito borbeno moštvo trdo in deloma tudi robato Ni ve!ik'h kapacitet v tem ansamblu, ali kot celota padejo močno na tehuuco s svojo silovitostjo, s svojim od- ločnim startom tn 9 smislom za skupno igro Slab dokaz za ljubljansko obrambo je dejstvo, da je Jedinstvo 25% svojega izkupička goiov izbilo prav v te» teknr z Ljubljano. Dobra jim je obramba, v kateri je vratar lovil zanesljivo, desni branilec pa startal s tako odločnostjo, če je reševal turi- že brezupne situacije. Njegov manjši drug na levem mestu je bil v odboju zanesljiv in natančen. V srednji vrsti ima Jedinstvo odličnega igralca na levem mestu; Zvekan se ie tiščal Laha kot prilepljen m le malokrat mu je utegnil pobegniti Lončarevič je bil zelo priden in zelo požrtvovalen, v čemer ni zaostajal niti njegov drug na desnem krilcu, ki je pa imel svoje križe z razpoloženim Erberjem. V napadu je igrai zelo vidno vlogo Pašanski, morda tudi nekaj po Slaparjevi zaslugi, zelo prevdarno je vodi! svoj napad stari Sekulič. ki je tudi hladnokrvno izkoristil edino priliko ki 9e mu je nudila. Spojki sta bili večji del v »W«-ju. kar je menda Jedinstvu že prirojen sistem igra. Kako Je prišlo dosti Začetna nervoza je omogočila Jedinstvu prvi uspeh V 4 min. se Arandjelovič ne-ugnano prebije skozi vrste ljubljanske obrambe tn tvega strel iz precejšnje razdalje, ki gre za čudo mimo Pogačnika, ne da bi mignil s prstom. Počasi se tudi belo-zeleni umirijo, kar ne velja za obrambo, ki takoj po golu komaj reši v kot; napad pa začne razvijati smiselne poteze V 9 min. strelja Pupo prosti stre' pred go!, Vovk nastavi glavo in ie je žoga v mreži. 1:1. V odprti igri ima najprej Jedinstvo nekaj terenske premoči, v 18 mm ima Simič edinstveno priliko, ko ie Žitniku na tleh pobegnil, toda iz naibiižje razdalje pošlje v aut. Pogačnik popravi v 24 min svoj prejšnji malheur, Sekuličevo bombe iz čistega položaja krasno drži Potem ima Cankar v 2S min. krasno stvar, toda Vujovič neverjetno reže in reši V naslednji minuti zopet napad Lj., Lah se lepo prebne skoro do črte. pametno poda pred gol. odbojni udarec prestnže Pupo. ki predloži Čebohmu. ta servira Vov-ku in že je žoga nedržno pod prečko, 2:1 za Ljubljano! In že ima L j krasno priliko za tretji zgoditek m za zmago: Cankar je sijajno predložil Lahu, ta na center odkoder ga je Vovk postavil na čisto tik pred golom; mesto stopmga s plasirano žogo je seveda Lah tvegal volley ki je šel pod oblake Se eno priliko ima Lj. tokrat servira Lahu Vovk in ta pošlje čez Ni šlo! V drugem delu igre ie začetek ves v znamenju ofenzive domačih belo-zelenih Vrstijo se krasne prilike pred golom Jedinstva toda vedno se najde še v poslednjem <>dstotku sekunde ovira, če druga ne. pa podboj ali prečka Ta ofenziva traje nekih 20 minut, potem so moč' miadih liubljan-■tkih napadalcev pri kraju. V 28 min je situacija pred golom Lj., Slapar slabo prime žogo in hoče z driblingom popraviti, žogo zgubi proti Simiču ta predloži Se-icuiiču ki jo pošlje pod prečko. 2:2 in rezultat je postavljen Odslej igra Jedinstvo silno previdno, Lj nasprot' izgubi glavo, izvede nekaj rošad napada zaman in nudi v 42. min ceio nasprotniku priliko za zmago: Simič jt sam pred Pogačnikom, ki reši položaj s tveganim posegom pod noge. ln s tem je že konec. Slab sodnik Sodnik g Bažant iz Zagreba n? bil kos nalogi Presojal je fcuie v začetniškem stilu obe krili Jedinstva sta izdatno izkoristi-1 njegovo šibkost v presoji ofsidov S svojo nerodnostjo je razburil igralce in spravil pubhko iz ravnotežja Skratka: hvala lepa za take sodnike BSK: HaŠklTl (1:0) Zagreb, 27 marca Današnjem« »derbvjn« mej BSK in Haškom je prisostvovalo okolij 12.000 g'e aicev. Čeprav j« imel Hašk več al igre, je zmaj« spravil e koristnejšo igro BSK. Njegovo moiMvo pa 6icer ni zapustilo najbo'j£ega vtisa, ker je igralo precei stobo in je zmagalo v glavnem zato ker je zadelo na tako naivnega nasprotnika. Vodstvo je ' osegel BSK v 34. min Božo-vič je poslal žogo pred vrate in bi bila Sla v out. toda Moša jo je že v izgubljeni poziciji ujel z glavo im poslal v m^-o. V Iragem polčasu je BSK v 35 min povita) v hrbet, odkoder &e £ o^bBa nai*j v mrežo. Hašk je ho!el to pojjraviti, kar ee mu je re« tu dri pcerečilo 4 minute pozneje. Iz gneče pred beograjskimi vrati je Kacijan presenetil nasprotnega vratarja in zabil častni go! za Hašk. Tekmo je sodil stali jarek i sodnik Matteo preoej slabo, ker je v prvem polčasu po nepotrebnem ustavlja! igro, po odmoru pa je sploh delal hude napake. Gradjanski: Hajduk 3:2(2:1) V drugi tekmi je Gradjanski Igral proti pomlajenemu moštvu Ha'duka. Dočim je Gradjanski zaigra! prav dobro, so Hajdu-kovci bili v glavnem le požrtvovalni. Najboljše moči so imeli domači v branilcu Htiglu. krilcu Kokotovi?u in napadalcih Lešniku ter Antolkoviču. O Spličanih se mora reči, da so igrali precej boljše kakor nedeljo prej proti Concordiji. toda današnji nasprotnik je bil zanje vendarle premočan. Vodstvo je G. dosegel v 7. min. iz kombinacije Antolkovič—\Volfl. V 23. min. je bil v napadu Hajduk. Muljačič je dal žogo pred vrata G., kjer jo ie prestregel mali Radovanovič in oddal dobro plasiranemu Jukiču. ki je preseneti! Glaseria in izravnal 1:1. V 30 min. sta v akciji Antolkovič in Lešnik; slednji strelja med obema branilcema v zelo težko poziciji in poviša na 2:1. Že minuto pozneje napadata Lešnik in Smeliček, med katerima slednji ustreli bombo. Zoga se odbije od droga. Lešnik je na mestu in pošlje z glavo mimo vratarja. To je bil rezultat prvega polčasa (3:1). V drugem polčasu je zanimiv« 15 minuta. v kateri med napadom Hajduka Cesarec z roko zadrži žogo. Sodnik je popolnoma pravilno prisodil enajstmetrovko. Med Haj-dukovci nastane spor. kdo jo bo streljal in slednjič je eksekutor mali Ive, ki res tudi dobro zadene med drogove. Tekmo je sodil beograjski sodnik ing. Mika Popovič dobro in objektivno. Bask: Slavija 2:0 (2 SO) Beograd, 27. marea Na igrišču Jugoslavije je bil danes dvojni ligaški spore 1, za katerega 6« je zbralo oko. li 6.000 gJedaicev. V prvi tekmi je Bask igral prati earajev- | KINO MATICA - PODMORNICA D-l dri SlavijL U takoj t 2. min. je Tomaže vič lepo podal Sariču. ki je e plaši; anim strelom dosegel vodstvo u Bask. l>o 10 mia. so bili <*oinači neto ie v premoči, toda Slavija ee ie dobro branila. Potem pa je vzela igro v roke Siavija in je bila do konoa poi-cu^a tudi ▼ premoči, pri tem pa je igrala skrajno nekorisuio. V 44. min. je Bcsk imel drugič priložnost za strel io jo je tudi «z-korstil po Sanču tei dosegel 2:0. Po odmoru je bila Slavija &e vedno tdo dobra to i a uspeh je bil de bolj problematičen zaradi tega, ker ao se Baskovoi umaknila v obramta in samo driaii rezultat. Tudi v tem delu igre so bila Sarajevčani bolj& posebno v polju, toda preo golom go imeli samo enega strelca — Kajliča, ki ai imel »reče. Tekmo je dobro sodil zagrebški sodnik Mlinarič. Jugoslavija: Concordia S: 1 (2: 1) V prvem polčasu je bila Concordia bo1]-£i nasprotnik io >e imel nien napad več prilik 7a dosego rezultata- pa jih ni znal izkoristiti. V 12. min je ustrelil Jazbec mimo pobeglega Spasida neubranljivo v vrata ter dosegel varstvo. Napad C. je odličen v polju. toda pred golom brez strelca. Premoč domačih je prišla do izraza šele v 31. m'»i. ko je srednji napadalec Aea Petrovič % lepim golom izravnal 1:1. Po tem solu se je Concordia vrgla zopet na napadanje, toda tudi domači so bili zmerom bolj nevarni. A ca Petrovič poviša tik pred koncem po krivdi vratarja Podhraškega rezultat an 2:1 V drugem delu začne Jugoslavija takoj zelo energično in Concordia nikakor ne more pnti do sane. Z'aj so domači pooolni gospodarji na polju, pa puščajoče ma.n* katero Šanso neizkoriščeno. V 17. min. dobi Perlič žogo in plasira neubranljivo tretji gol. M«!o pozneje prisodi sodnik neupravičeno enn.iat-metrovko proti Zagrebčanom, ki jo realizira Petrovič in poviša na 4:1. Slednjnč k v 41. min. zooet pri žogi Petrovič, ki strelja, žoc« se odbije in jo nato «vm še eokrat z glavo pošlje v mrežo ter postavi končni rezultat. Tekmo je sodil g. Momirovič i« Novega Sada precej slabo. o«t»fe nogometne tekne DUNAJ: Prvenst.: Austria : Simmering 3:2 Admira : Rapid 2:1, FAC : Wacker 3:2. Sportkfub : Vienna 1:0, Favoritner AC : FC Wien 3:1 RIM: Prvenstvo: Lario : Napoli 0:0, Botog-na : Triestina 0~0, Totino : Fiorentina 2:1, Milan : Lucchese 4:0, Atalanta : Bari 0:0, Genova : Livorno 10. Juventus • Roma 0:0, Liguria : Ambrmiana 3:1. PRAGA: Prvenstvo: Viktoeija-PIzen : ži-denice 1:1, Slavia : Pardubice 4:3, Steska Ostrava : SK Plzen 2:2, Viktorija Žižkov : Bratislava 4:3, Nachod : Hladno 1.-0. Maribor vodi še dalje Včeraj fe bilo odigrano E kolo finalnih tekem za prvenstvo LNP, v katerih so jmagall favoriti Maribor, ČSR In Hermes V II. kolu finalnih tekem za prvenstvo ljubljanskega podsaveza so bile danes spet odigrane tri tekme, v katerih so zmagali prav za prav kar samo favoriti. V Mariboru je dobil obe točki Maribor, ki zdaj krepko vodi, v Čakovcu so že po tradiciji zmagali domačini nad Železničarjem in se vsidrali na naslednje mesto v tabeli, v Celju pa je ljubljanski Hermes spravil precej efektno zmago nad SK Celjem. Do prihodnje nedelje je slika prven* stvene tabele v tem tekmovanju naslednja: 2 2 o 2 2 2 2 2 1 0 0 0 o 0 1 1 o o o o 0 1 2 7 5.-0 5:3 6:3 5:6 1:6 0:4 Maribor ČSK Hermes Železničar Kranj Celje Maribor : Kranj 4 t O (2 : O) Maribor, 27 marca. V tekmovanju za prvenstvo LNP ie bila danes v Mariboru na sporedu tekma med Kranjem in Mariborom, ki so jo odigrali na stadionu SK Železničarja. Za enaistori-co iz gorenjske metropole, ki je to pot prvič nastopila v Mariboru, jc vladalo izredno veliko zanimanje in se *e zbralo na igrišču nad 800 gledalcev, ki so bili priča zanimive ter ogorčene borbe za točke. Kranjčani »o sicer tekmo izgubili, toda njihov prvi nastop v Mariboru je zapustil prav dober vtis, ker so se predstavili kot razmeroma dobro moštvo, ki je predvsem precej borbeno. Kranjčani so nastopili t vsemi svojimi silami samo v prvih polovicah vsakega polčasa, proti koncu obeh polovic pa so bili pri kraju Njihov napad je igra! preveč raztrgano te* ni znal izkoristiti niti najbolj sigurnih pozicij. Maribor je danes nastopil v nekoliko spremenjeni postavi ter je pokazal mnogo boljšo igro kakor nede'jo prej prot Celju. Zlasti napadalna vrsta je spet dobila svojo prodornost ter je danes tudi mnogo streljala, in sicer iz vsa*e poz.cije, kar ie imelo za poslcdico, da so morali nasprotniki štirikrat pobirati žogo iz mreže V tem napadu je bila zlasti dobra desna stran, odkoder je gostom stalno pretila nevarnost Krilska vrsta se je mnogo trudila ter je svoj posel opravila dovolj v redu. prav tako tudi ožja obramba, ki ;e imela sicer težko stališče. Na trenutke sta biia branilca sicer nesiguma, vendar Kranjčani teh napak niso znali izrabit.. V polju moštvo ni bilo na višku, ker je prevzelo visoko igro gostov, s katero se ni mog'o uveljaviti. Šele potem, ko so se spet vrnili k nizkim pri-zemnim kombinacijam, se je situacija pre-drugačila in je bil nasprotnik proti taki igri brez prave moči na 2:0. Gol je padel do malomarnosti vra- 'g1"« ie b'la ves 638 ze,° m»p«ta ter tipič-tarja Žeaeee, ki k> streljal žogo iz gola Modi no prvenstvena. Goli so padli v 28. mm. po PriverSrn ter v 31 min po Vodebu, v drugi polovici pa sta bila uspešna Vodeb v 31. in Miloš v 33 min. Tekmo je sodil g. Reinprecht iz Celja v splošnem dobro. V predtekmi so junlorji Maribora porazili junior je Železničarja s 2.-0. ČSK s Železničar 3 ! 2 (210) Čakovec, 27. marca. Prvenstvena tekma med Čakovcem in Železničarjem na terenu ČSK je prinesla domačemu moštvu zasluženo zmago. Cakovčani so imeli svoje najboljše moči ▼ obrambi in napadu, medtem ko krilska vrsta ni zadovoljila. Domačini 90 imeli seveda tudi prednost domačega igrišča ia domačega občinstva. Pri Železničarjih je popolnoma odpovedal napad, zlasti njegova desna stran, ki je imela dovolj prilike za realiziranje, pa njeni akterji niso znali izkoristiti nobene priložnosti Precej je učinkovalo na formo moštva tudi to. da je btl vratar že v začetku igre precej bleziran in je le s težavo sodeloval v tej teški igri. Goli za domačine bo padali f 6 ia 25 min. prvega polčasa, ter v 4 mm. drugega polčasa. tako da so domačini vodili že s 3.-0, potem pa so se lotili posla tudi gostje, ki so v 10 in 27 min znižali razliko na 3:2. Tekmo je sodil g. Veble iz Celja zelo dobro. Hermes s Celje 3 10 (2 s O) Celje, 27 marca. Današnji finalni tekmi za prvenstvo LNP na Glaziji. v kateri s< Celjani nastopili proti Hermežanom, je prisostvovalo okoli 400 gledalcev. Gos.,j so zasluženo zmagali, ker »o nastopili z lepo povezano enajstorico, ki je s smotrno igro prekašala domače. Posebno vidna je bila ta premoč v tehničnem pogledu Najboljši del moštva je imel Hermes » ož; obrambi. Ceijski napad je igral zelo raztrgano. Krilak. vrst« je bila preveč defenzivna ia precej nesiguren je bil tudi vratar. Hermežani »o takoj ▼ začetku začeli s hitrim tempom in uprizorili nekaj nevarnih napadov, ki pa jih je razčistila celjska obramba. V prvih 20 minutah, so imeli domači dve lepi priložnosti, gostje pa eno, za dosego rezultata pa ni bilo pravih strelcev. V 22. min. je Ferjan iz neposredne bližine zabil vodilni gol za Hermeža.ie. Igra je nato valovila sem ter tja brez rezultata v števi-vah. Selc v zadnji minuti pred koncem je Ferjan iz lepega predlozka sigurno ustrelil drugi gol za 8«rjc barvo 2:0 za H. Po odmoru se je *l>ka nekoliko spremenila. Celjani so prešli v ofenzivo in bili prvih 15 minut celo » lahni premoči. V 13. min. je diktiral sodnik enajstmetrovko proti goste»m. toda izvrstno razpoloženi Rožič je bil fia mesta. Miauto kasneje je Her- mes zastrelja! sigurno pozicvio Zdaj je »ploh prevzel zopet vodi no vlogo na terenu in začne hudo napadati. Celjani so se pozneje še enkrat znašli, pa brez uspeha. V 34 min. je nato Kveder r lepim strelom Le 20 m daljave postavil korčni re/.uitat. Domači so se potem še mnogo trudili, da bi dosegli vsaj častni gol, pa jim niti to ni uspelo. Tekma je bila živahna in napeta in v splošien. tudi fair. S»»dil je g. Kopič iz Marbora, ki je bil objektiven, vendar nekoliko nesiguren v svojih odiočitvah. SU*i:a ur Maribora proti Jugoslaviji ni nastopila. Slovana ni bilo • • • Jesenice. 27 marca Danes je Ma na igrišče tukajšnjega Bra;sfva določena 7aostala prvenstvena tekma iz ljubljanske skupine I. razreia med Bratstvom in ljubljanskim Slovanom Pub-blika je prišla, domači eo nastopili. Slovana pa ni bilo. . Sodnik je odjiiskaJ. Po prav.lih je v elitnih primerih 3:0 par forfait za moštvo, ki je nastopilo. Bomo ei-tali v »SI. Vestniku LNP«! Cross-c32is2try v Marl&on? Maribor, 27. marca. Tukajšnji Železničar je namerava! danes izvesti tekmovanje v cross countryju za prvenstvo Maribora, pa je prejel v zadnjem hipu obvestilo Zveze slovtnsk h lahkoat-letskih klubov iz Ljubljane, da na tem tekmovanju neverificirani tekmovalci ne smejo nastopiti. Zaradi tega je Železničar to prireditev spremenil v tekmovanje z& klubsko prvenstvo, na katerem so nastopili samo atleti Železničarja in Maratona za naslove klubskih prvakov. Klubski prvaki so pos*a!i: Junior ji B: (2000 m). Kramaršič (Ž.) 6:51 in Klančnik (Maraton) 6:31. Juniorji C: (2.500 m): Rotner (Žel) 8:10. Seniorji: (5 km): Zupan (Žel.) 17:54-2 in S to jašek (Maraton) 17:18.4. Hud karambol dveh motocikfistov Ljubljana. 27. marca, V blimi tovarne za klej sta nocoj trčila dva motociklista. Josip Gosar, uradniOc v tovarni Indus, stanujoč na Sv. Petra cesti 78-, se je pripeljal na svojem motornem kolesu s Posavja. V teimi je tik pred tovarno za klej zavozil vanj dijak Jože Mihelič s Tyrševe ceste 40.. la je vezil kakor zatrjuje, s evojim malim motornim kolesom v obratni smeri. Krivdo zavračata drug na drugega. Pri udarcu sta se motorni kolesi popolnoma zvili, da najbrže ne bosta več za rabo, oba vozača pa sta dobila hude praske po glavi in životu« Gosarja so reševalci odpeljali v šlajmer-jev dom, Miheičiča pa v splošno botaš-Btoo. Promet med Poljsko in Litvo o bi? ovij sit Varšava, 27. marca. h. Pogajanja, ld 3? se včeraj pričela med Litvo in Poljsko v Avgustovem glede obnove železniškega, poštnega in telefonskega prometa, so bile danes končane. Sprejeti sklepi stopijo takoj v veljavo in bo promet takoj obnovljen. Progo, ki je v daljavi več kilometrov demontirana, so začeli zopet obnavlja«. Prvi vlak iz Poljske v Litvo bo odpeljal najbrže že 1. aprila. V Varšavo so tudi že prispeli prvi litovski novinarji. Vojvoda Windsorski na francoski Rivieri Niča, 27. marca AA. Havas. Vojvodam vojvdiinja Whii soiska sta 6noči do?pelo v Antiibee ter se nrstanila v Grand-hotelu, kjer jb bival tudi Llovd George. Pariz se pripravlja za protiletalsko obrambo Pariz, 27. marca. AA. Dopoldne je bila v predsedništvu ministrskega sveta konferenca, ki ji je predsedoval minister Aurio! in na kateri so razpravljali o vprašanju pasivne protiletalske obrambe v pari^ci oblasti. Sklenjeno je b;lo, da se takoj otvori kredit 200 milijonov frankov, ki naj se uporabi za to, da dobi prebivalstvo potrebne plinske maske. Poleg tega je bil odobren tudi kredit 135 milijonov za zgraditev varnostnih naprav za podzemsko železnico ia kredit 100 milijonov za boljšo ureditev raznih skrivališč pred napadi iz zraka. Stavka v Citroenovih tovarnah Pariz. 27. marca. o. V okol ci Pariza w zlasti v podjetjih, ki spadajo v področje vojne industrije, levičarji zopet pričeli 9 stavkami. Doslej so ustav li delo v treh tovairnah letal ter v velikih tovarnah avtomobilske tvrdke Citroen. Delavci so zasedli podjetje in tudi uradništvu zabranili dostop. Policija se drži popolnoma pasivno in ni doelej n kjer intervenirala. Delavci naglaSajo, da hočejo na ta način deseii podaljšanje obstoječih kolektivnih pogodh, vendar pa vlada splošno prepričanje, da so te stavke delo komunistov, ki hečejo povaročti težave Blumovi vladi, da bi tako izzvali zmrdo tn lahko v kalnem ribarili V vladnih krogih zatrjujejo, da se bo vlada poslužila tudi najostrejSih sankcij, da zagetovi nemoteno delo oboroževalne industrije. Polovična voznina Beograd, 27. marca. AA. Prometni minJ-9tsr je odobril polovično voznino na državnih železnicah obrlnikom. ki se bodo udeležili skuplčine Zveze obrtnih društev Ljubljana. Ta skupščina bo v LaSkem pri Celju od 13. do 16. maja. Prav tako je dovoljena polovična voznina deligalom, ki se bodo udeležili čkuiižčine evangelske mladine. 24 aprila v Novem ftelu pri Vinkovcih. Popu&t volja od 22. do 29. aprila. »JUTRO«, ponedeljska Izdaja « 4 Ponedeljek, 28-1TL 1938 Z vulkani kramlja Dr. Frank Perret, specialist za raziska vanje ognjenikov »Mož, ki kramlja z vulkani« so imenova- j !i prebivalci otoka Mart'nique Američana dr Franka A. Perreta. specialista za raziskovanje ognjenih gora, ki raziskuje ta čas ognjeniške pojave na omenjenem otoku. Perret je potomec učenjaške družine iz Connecticuta in je užival najboljšo znanstveno in tehnično vzgojo, ki si jo je mogoče misliti. Bil je namreč skoraj od svojih otroških let asistent velikega Thomasa Alve Edisona. Ob njem se je poglabljal v najzanimivejše probleme elektrike, toda njegovo zanimanje se je počasi obračalo k vulkanom. Strahovita katastrofa Mont a Pe-leja je biLa prva, ki je zbudila njegovo pozornost. 30 000 ljudi je našlo smrt ob tedanjem izbruhu tega vulkana. Kmalu je poznal samo ta smoter, da bi ognjenikom iztrgal njihove skrivnosti in da bi človeštvo rešil njihove nevarnosti. Dela! je spočetka brez uspeha na Mont Pele-ju. potem pa z drugimi slovitimi vulkano-!ogi na Vezuvu. Njegova monografija o tem italijanskem ognjeniku ga je napravila namah slavnega Potem je sledilo trideset let težkega dela. Kjerkoli se je zgodila vulkanska katastrofa, povsod je prišel dr. Perret na prizorišče. Raziskoval je muhavost in divjaške pod- vige Vezuva prav tako kakor Strombolija, Etne, Kilaueje na Havajih in Sakurašime na Japonskem. Celo med svetovno vojno, ko je pripadal ameriškemu Rdečemu križu v Italiji, je nadaljeval svoje raziskovanje. Končno pa se je vendarle specializiral na Mont Pele na Martiniku, svoji »prvi ljubezni«. Že devet let živi stalno na tem otoku. Njemu se mora prebivalstvo zahvaliti, da se je izseljevanje bojazljivih, ki je pretilo izprazniti otok, končno ustavilo, njemu se mora zahvaliti tudi za dragocene nasvete o vrtnarjenju in vinogradništvu na rodovitnih vulkanskih tleh. Predvsem pa se morajo Martiničani zahvaliti slovitemu učenjaku za občutek skoraj popolne sigurnosti. »Ognjenik obravnavam kakor bolnika,« pravi dr. Perret sam. »Prisluškujem mu, opazujem ga stalno, spoznavam simptome, ki se pojavljajo pred napadom. In ker vem. da tega bolnika nikoli ne Dom mogel ozdraviti, porabim pač vse svoje moči za to. da obvarujem okolico pred njim.« Dr. Perret je v svoji stroki dosegel res občudovanja vredne uspehe. Z zamotanim sistemom mikrofonov m seizmogralov ",n s proučevanjem lunarnih ter astronomskih pojavov pred vulkanskimi izbruhi je mogel že ponovno Martiničane obvarovati hudega zla. Njegove izsledke upošteva danes ves svet. Dva otroka je hotela zaklati Sarajevo. 27. marca V petek zvečer je stopal podnarednik Ulja Divjak v Sarajevu po Hercegovaški ulici, ko je naenkrat začul nad seboj žensko vpitje. Pogledal je kvišku in je ob oknu uzrl neznano žensko, ki )e v levici držala otroka, v desnici pa nož. Očitno ie bilo, da hoče lastnega otroka zaklati Ne da bi dosti pomišljal, je podnarednik Ili-ja Divjak pohitel v tršo in po stopnicah, planil je v sobo in zadržal brezumno mater. da ni zagrešila strahovitega zločina. Tisti čas je šel po ulici tudi Krsta Perko-\nč. ki ga je podnarednik D:vjak poklical v stanovanje Obenem je bila alarmirana policija, ki je brezumni materi napovedala aretacija Pri zaslišanju je mati izpovedala, da se piše Anka Pavlovič in da živi v divjem zakonu z delavcem Mehom Spahičem Na vprašanje, kaj je hotela početi z nožem nad otrokom, je mirno priznala, da se je odločila zaklati svojo 9-mesečno hčerkico Emilijo; ki je prišla na svet kot plod ljubezni s Spahičem. Takisto je hotela mati zaklati tudi svojega 2-letnega sina Tomi-slava Zadnje čase je popolnoma obupala, ker jo je neporočeni mož začel zanemarjati Nikakor ji ni hotel dajati denarja za najpotrebnejše Stradala je s svoiima dvema otrokoma. Ce ne bi bil podnarednik Ilija Divjak v poslednjem trenutku nastopi! tako odločno, bi se bila izvršila velika tragedija. Smrtna nesreča eiinca pri nogometu Virovitica, 27. marca Pport zahteva tudi pri nas večkrat smrtne žrtve. Nedavno so listi poročali o smrtni žrtvi boksanja v Beogradu. Zdaj pa je nastala smrtna nesreča pri igranju nogometa v Virovitici. Na vlrovitiškem igrali-šču je v soboto popoldne igral poleg drugih 16-letni Franjo Petrovič, sin uglednega tesarskega mojstra. Sodeloval je pri treningu virovitiškega »Gradjanskesra«. kateremu je pripadal kot juniorski član. Bil je silno vnet za igro. Ni še popolnoma pojasnjeno, zakaj se je Franio Petrovič v diru za žogo naenkrat spodtaknil. Tik ob dveh soigralcih je padel na glavo, šele čez nekaj sekund se je dvignil. Toda komaj je prestop-'! par korakov, se je znova zgrudil in obležal. Navzlic močni razigranosti so tovariši onazili niegov ponovni padec in so mu prihitel' na pomoč. Bilo je žal vse zaman. Zdravnik ie mogel samo ugotoviti, da se je Frsnlu Petroviču zlomila hrbtenica. Nekai minut po nesreči je fant izdihnil. Strahovito je nesreča po-trla starše ko so jim prioeUali sina mrtvega domov. Sai je bil Franio edinec in bi v dveh mesecih postal krolaškl pomočnik Nesreča je vzbudila v vsei Vrovitici. še prav posebno v vrstah športnikov, globoko obžalovanje. Vlomilca Valentinčiča še iščejo Višnja gora, 27. marca Citateljem so znani številni grehi vlomilske družbe bratov Jakopinov iz Stične in Valentinčiča iz Kresnic. Ti trije roko-mavhi so vlamljali po Dolenjskem in v Zasavju. Medtem ko sta brata Lojze in Tone Jakopin že nekaj časa zaprta, se po deželi še vedno potika Valentinčič, ki je med vlomilci znan pod imenom »Kresničan«. Kakor je ugotovljeno, so vsi trije vlom lei oddajali nakradeno robo po raznih vaseh, najrajši po kmetijah v hribskih krajih. Orožniki iz štange so nedavno na službenem obhodu v svojem okolišu ugotovili, da imajo nekateri prebivalci skritega zaselka Unajnarje pod Jančami znatno množino oblek, perila in obutve sumljivega izvora. Preiskava je dognala da izvira to iz Va-lentinčevega plena in deloma iz zaloge bratov Jakopinov. Plan je zdaj shranjen na orožniški postaji v štangi, iščejo se lastniki. Orožniki so nadalje ugotovili, da so bili vlomilci na delu na Prežganjem, v hribih med Litijo in Višnjo goro. V času, ko sta bila tamkajšnji šolski upravitelj Bogo Jereb in učitelj ca Anica Grudnova z doma. so prišli vlomilci skozi zadnja vrata v šolo in so odnesli vse. kar je imelo kaj cene. Upravitelj Jereb je oškodovan za 2000 din, učiteljica Grudnova pa za 3000 d.n. Njej so izpraznili vse omare, še posteljnino so ji odnesli. Vso nakradeno robo so potem prodali hribovcem za majhne denarje. Orožniki so dognali, da so tudi tu bili na delu brata Jakopina in Valentinčič. Ista trojica je nadalje vlomila pri kmetu Berčonu v Gozdu pri štangi. Sredi noč; so vdrli v Berčonov svinjak in so neverjetno spretno zaklali najbolj rejeno svinjo. Glavo in noge so vrgli v bližnji potok. Meso so v naslednjih dneh povžili, slan no pa so odnesli v neko vas blizu Ljubljane, kjer so jo dobro prodali. Orožniki so vztrajno na delu da najdejo Valentinčiča, ki se menda ne bo mogel več dolgo skrivati. PRED SODEČEM Sodnik: -^Obtoženec je torej rekel, da je toži tel j Ocv irk slepar in nepridiprav. Ali je to res?« Priča: »R s je že, toda da bi bil obtoženec to rekel, nisem slišal« Nedelja v Maribora Mar.oor, 27. mor ca V noči na nedeljo so 6e vremenske prilike nenadno spremenile. Vsipalo se je deževje, v višjih legah je prehajalo v sne« m davi &o se Mariborčani zdramili v mrzlem, hladnem jutru," v katerem ee je polagoma (Kodirajoče son&e le s težavo spet uveljavljalo. Na Pohorju in na Kozjaku je zapadlo procej &:ega ter je brila v dolino precej mrzla t*!pa. Mariborčani, ki eo že odlagali površnike, so 6€ dair.es morali zopet zateči k toplejšemu o' Iačilu. Snoči okoli 19. ure je zave! preko Maribora precej oster veter. Ob bregu je oelo podrl pot. ki je zac.mel ni zasebnioo Alojzijo Jodlovo ko je slučajno šla mimo in so ji mor; ti i pasantje pomagati, da ie lahko snet vstala. Maribor je še ve no v živahno razgibani se-zoni občnih zborov ter društvenega iiv-Ljanja. MARIBORSKI HIŠNI POSESTNIKI so ee zbrali dopoL.ne P" Orlu. Obfoi zbor je vodil zaslužni in dolgoletni predsednik g. Otmar Meglic, ki je oi isai e ploden položaj, v katerem se nahajajo hišni po-estni^i. Omenjal je. da je davčna obremenitev hišnih posestnikov v Mariboru večja k kor v Lju'lj3ni. Socialni davek je sicei potreben, vendar bi bilo primerneje da bi mesting občina pro 1&U svoje oe> onesno stanovanje e hiše v Smetaro^ ulici ter n«a ta na in prišla do sredstev, ki bi uh lahko uporabila Dri socialnem skrbstvu. Hišnim posest, t om grozi 10% cerkvena doklada. Upiavno sodišče v Celju je priznalo prirastka im kot nezakonito. Občino se je sicer pritožila p oti te i razsodbi na Držav ni svet, vendar pi dokončne inzsodbe do-le-j še ni. S-ledi i sta poročili tajnika dr. Marina in bbgajirika Maksa Merčuna. O bor je nastopal povsod za zaščito in koristi hišne presti bod:si splošnega. N>d si lokalne?« pomena. PreVedna n-renje oHVtka za vzdrževanje z/radh od 2"-> na ft% rotr^Ho vpčie^a vrVvTja pri m«t-ni oHgini W Tzd-i.tVi so zrw.5n.l: 29 800. dohodki ?oooo din, premoženj? čruStva znaša 120 400 din. OTVORITEV SLIKARSKE RAZSTAVE Dopoldne ob 11. je bila v Kazini tloves- no otvorjen a umetnostna razet;va Doreta Klemenčiča. K otvoritvi eo prispeli številni mari.boski kultur: a delavci in pelstavniki z. mestnim županom dr. Juvancm na če u. Tople fozdravne besede je eprerovjrU profesor Branko Rudolf, ki je podčitava.1 osnovno orto modernega realizma, ki obeležuje umetniško ustvarjanj Doreta Klen en-č.iča. Ta realizem je zrasel iz domačih tal ter prevladujejo vplivi domače p irede in pokrajine. Dore Klemenčč V; razstavil 59 del med katerimi prevladujejo olji, akvareli im perorisbe. Nedvomno bo lepa razstava privabila manhotrke Prijatelje likovne umetnosti in domačega slikarstva. ZBOROVANJE ČEVLJARJEV PRI GAMBRINU Pri Gambrinu je bil dopodne občni zbor Združenja čevljarskih mojstrov. _ Dolgoletni predsednik g. Krajcer j: polal izčrpno poročilo. Združenje štev 232 članov, ki zaposlujejo 104 pomočnike in 6b vajencev. Bla-gajtrniško poročilo je podal Štefan Godec. Prejemki so znašali 21.61d95 < in. bditki 21.406.84 din. Proračun ukazu.;« 34.230.25 dinarjev dohodkov in prav toliko izd.-tkov. Za nadzorni odbor r poroča g. Franc Greif. Volitev upravnega odbota letos n bilo. pač pa. je bila i?volana sled-ča pomočniška izpitna kom'6'jar Jakob Koies predsednik, Anton K ajcer. Štefan Golen, Jo*'no D gša, .Josip K res al. Franc Pleč-ko ir Franc N- u-berg. Na ovčnem zboiu je bilo tudi govora o šušmarstvu ter se ie obravn-v h tudn vprašanje izdelave om.-iiOTa cenika čevljarskih iz/elkov za vso dravske banovino. Občni zbor so pozdravili mesfni obrtni referent dr. Serekov:č. zastopnik z,lx>rn:c° za TOI e. Sojč rr. Novak pa z,a Okrožni oiboT nbrtnišk'h udruž°n.j. V živahni debaM so razprav1!1!? št.-vLlni trovorniki o kon''urln Leopold Slamič. Iz tukajšnje bolnišnice je 25- ] letna Helena B., ki se je Pi naloeru tukaj- | en je policije zdravila na derm itološkem oddelku. — Pri Kaniriici je strmoglavil s kolesa 40!etni delavec Franc Jaiodič iz. Kam- i nice in si stri ključnico. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico. Adventisti so mu prevzeli ženo Slavonski Brod, 27. marca V naši državi imamo nairazličneiše verske pripadnike, med katerimi so advent sti prav posebno goreči. Njihov vpliv na posamezne ljudi je zelo močan, o čemer priča razprava, ki se Je vršila to soboto pred sodiščem v Slavonskem Brodu. Zadeva je naslednja: Krojač Aleksander Banaš je tožil adven-t;sta Ivana Novosela in Dragotina Gariča, da sta mu s svojo vero popolnoma zastrupila ženo Ano. Ana se je vsa vdala načelom adventističnega verovanja in ni nič več za zakon. Ne priznava več cerkvene poroke, ne briga se za predpise katoliške cerkve, nikakor noče uživati jed 1, začinjenih s svinjsko mastjo. Aleksander Eanaš je zato pred sodiščem zahteval, da oblastva takoj razženo adventistično sekto, ki šteje v Brodu kakih 30 fanatičnih vernikov. Razen tega je Banaš zahteval, da mu Garič in Novosel plačata 20.000 din odškodnine zaradi motenja zakona. Sodnik je zaslišal Banaševo ženo. kakor tudi oba obtoženca. Vsi trije so mirno izpovedali. da se sleherno soboto sestajajo in skupno čitajo Sveto pismo, po katerem se strogo ravnajo. Obtoženci so trd"li. da si je Aleksander Banaš v ljubosumnosti marsikaj izmislil. Sodišče se je postavilo na stališče, da zadeva ne spada pod '"a-zenski paragraf, ker ni mogoče nikogar kaznovat', če se izdaia za adventista in če živi po zahtevah svetega pisma. Ruska matica je zbsrsvala Ljubljana, 27 marca V hotelu Tivoli je imela >iancs popoldne svoj redni občni zbor Ruska Matica P.ed-sedovul je uir.iv. prof. inž. V. Ni'itin. Nj. Vel. kralju Petru je bila olpcslana vda-nootna brzojivka nakar js imel pie'eednik Matice prof. Spektorski lep sli'a odboru dina raTešriica. T'd^lan je bil po "tJuua« Adoll ttibnikar. - Za Narodno tiskarno (L d. kol Uakarnarja Fran Jeran. - Za inaerainl del je odgovoren Alojz Novak, - Vsi v Ljubljani. t