43    ------
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 16. Z ozirom na odgovor na 9. vprašanje v zatfujem listu vprašam : Na kakšen način je dajati po zimi čebelam vode? (J. W. v H. na Gorenjskem.)
Odgovor: Čebelam se daje po zimi pijače lahko na več načinov, in sicer: Z vodo napojena goba se vtakne med satovje in, če je vreme ugodno, tudi v žrelca prazen sat se napolni z vodo; steklenička, napolnjena z vodo in dobro zamašena z gobo, obesi se poveznena v panj in iz nje potem počasi kaplje voda.
Vprašanje 17. Imam prav dobro, 7 let staro kravo katera med molzenjem silno brca. To razvado ima pa šele kaki dve leti, poprej je bila prav pohlevna. Ali je kaka pomoč zoper to razvado ? (J. S. v Ch. na Bavarskem.)
Odgovor: Kravi se zabrani brcanje med molžo s tem le jako priprostim sredstvom: Pred molžo se ji dvigne in v kolenu vpogne ena sprednja noga, ter čez koleno potem tako natakne kak obroč (tudi jermen ali vrv), da ne more noge raztegniti. Navadno imajo lesen in s cunjo povit obroč, ki je tako velik, da ravno gre čez koleno. Vsled tega stoji potem Krava le na treh nogah in ni v stanu, z drugo zadnjo nogo brcati. Ako se to sredstvo nekaj tednov rabi, opusti krava svojo razvado. Da je pa krava pričela šele pozneje brcati, prihaja od tod, ker je bila kedaj na vimenu bolna in jo je molzenje bolelo, ali je pa oseba, Ki je molzla, ž njo grdo ravnala. Pravijo, da krava tudi opusti brcanje, aKo se ji den^ med molžo na križ kaKa mokra ruta. Skusite, saj to nič ne stane, morda pomaga.
Vprašanje IS. V drugi številki „Novic" pišete, da bjdo za Dolenjsko in Notranjsko le jednobarvni biki licencevani. Ali je potem za te kraje švicko pleme izključeno? (J. V. v Str. na Notranjskem.)
Odgovor: Švicko pleme je jednobarveno, zatoraj primerno za Dolenjsko in Notranjsko. Kmetijska družba se bode najbolj ozirala na Graupiindenski rod, ki je svetlosiva vrsta od švicke govedi.  Ta barva zlasti prija
laškim kupcem in je enaka barvi muricedolske vrste, katere se sedaj največ nahaja po Dolenjskem in Notranjskem.
Vprašanje 19. Uže v preteklem letu so bila vprašanja zaradi priprave za kuhanje žganja. Dobro bi bilo razjasniti, iz katere kovine se dado narediti najlaže, najboljše in najcenejše cevi za prekapanje. Bakreno je težavno narediti, svinčene res lahko vsak sam zavije, a utegnejo biti zdravju škodljive, ker destilovana voda vzame svinčeni okis na se. Rad bi tudi vedel, kako se dado čistiti zavite cevi, ker tudi pri nas v Dalmaciji narejamo izvrstno žganje, a za vsakim kotlom dobro osnažimo cevi, kar je zelo potrebno. (A. B. v D. Dalmaciji.)
Odgovor: Najboljše cevi za hladilnik so bakrene, seveda tudi najdraže. Zaviti jih pa i tako more le kot-lar. Tudi svinčene ce/i, ki so od znotraj pocinjene, so dobre, razen tega pa tudi zelo po ceni in jih res lahko sami zavijete. Pa tudi nepocinjene svinčene cevi se dado porabiti, ker nevarnost, da bi se delal med prekapanjam škodljivi svinčeni hidrat (ne okis), je majhena. Ako pa cevi. predno jih rabite, napolnite z rastopino od žve-plenokislega natrona, naredi se po ceveh skorja od svinčenega sulfata, ki je nerazstopljiva. Zavite cevi so dado čistiti, ako se skozi nje toliko časa voda pretaka, da je vsa nesnaga opravljena. Ako treba, vlije se tudi vroče vode v cevi ter nekaj časa v njih pusti.
Vprašanje 20. Tod je v navadi le cinasta, po 10 litrov držeča posoda, kadar pretakajo in merijo vino. Obrabi se pa hitro, in tudi jo je zelo težko imeti čisto. Katera kovina  je v ta namen  najboljša?   (A. B. v D.)
Odgovor : Odgovoriti moramo, da baker. Izvrstno bi pa tudi služila posoda od železne pločevine in dobro emajlovana, kakeršno danes izvrstno izdelujejo. Seveda take oblike posod, kakeršne jih vi rabite, nimajo nikoder v zalogi, moral bi jih posebe naročiti. Mi pa menimo, da je za vašo namene najboljša posoda od hrastovega lesa, kakeršno rabijo po Goriškem, v Vipavski dolini, na Krasu itd. Taka posoda se da dobro čistiti in prav oskrbovana trpi mnogo desetletij.
Vprašanje 21. Iz Italije prinašajo k nam neizrečeno velike nadzomeljske kolarabe, ki tehtajo tudi po več ko eno kilo ena. Ali bi se dale tudi na Primorskem vzrejati take kolarabe? (A. B. v D.)
Odgovor: Vzgoja takih velikih kolarab je zavisna od prave vrste in ravnave. Ako doboste semena dotičnili kolarab in njih sadike vsadite na dobro sprsteninsko zemljo, ki ima staro gnojno moč v sebi, ter potem zemljo pridno rahljate, ne hranite vode ter jej dodevate še kaj gnojila: prepričani smete biti, da tudi v Pri-morji vzgojite take kolarabe.
Vprašanje 22. Pri katerem sodarji bi lahko naročil vinske posode od dobre hrastovine? (A. B. v D.)
Odgovor: Sedaj nam ni znan naslov nobenega ta-fcega sodarja, pač pa upamo, da se bode vsled Vašega vprašanja kedo pri nas zglasil, in radovoljno Vam potem prijavimo njegov naslov.
------    44------