42 Svet ptic 1 Septembra lani smo na razpis Evropske unije na finan- čni mehanizem EU Life+ prijavili projekt z akronimom LIVEDRAVA in s polnim imenom »Riparian Ecosystem Restoration of the Lower Drava River in Slovenia« kot vodilni partner. Izpolnjena prijavnica je obsegala 185 strani, opisani projekt pa je največji naravovarstveni pro- jekt, kar jih je DOPPS kdaj pripravil. Projekt je bil skupaj s konkurenco deležen ostrega postopka izbora, ki je od nas zahteval številna poglobljena pojasnila v zelo kratkem času. Uspešno je prestal vsa ocenjevanja in je bil 2. maja 2012 s strani komisije Life+ predlagan Evropski komisiji za financiranje, in ta je 14. junija 2012 odločila, da prejme njihovo finančno podporo. Projekt se je začel 1. septembra 2012 in se bo končal 31. decembra 2017. Uresničevali ga bomo na območju reke Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi. Celotna vrednost projekta je 4.409.483 EUR. Evropska unija pri- speva 50 % sredstev, Ministrstvo za kmetijstvo in oko- lje 20 %, 30 % prispevajo partnerji in sofinancerji sami. Partnerji projekta so: Dravske elektrarne Maribor d.o.o., VGB Maribor d.o.o., Zavod Republike Slovenije za var- stvo narave, Drava Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d.d. in Mestna občina Ptuj. Poleg partnerjev sta sofinancerja projekta še Ministrstvo RS za kmetijstvo in okolje in Ob- čina Ormož, projekt pa podpirajo tudi ARSO in Občina Središče ob Dravi. Glavni cilji projekta so (1) z renatu- racijami, ustreznim naravovarstvenim upravljanjem in vzpostavljanjem zavarovanih območij ohraniti in izbolj- šati stanje populacij kvalifikacijskih vrst območja Natura DOPPS je začel uresničevati če- trti projekt LIFE – največji doslej // Damijan Denac 2000 Drava, posebej ptic, hroščev in rib z neugodnim var- stvenim statusom, (2) zagotoviti trajnostno upravljanje nižinske Drave na način, ki bo hkrati zagotavljal protipo- plavno varnost in pozitivno vplival na naravovarstvene cilje območja Natura 2000, (3) izboljšati sodelovanje med ključnimi deležniki vzdolž nižinske Drave in (4) izobrazi- ti in ozavestiti širšo javnost o pomenu naravne dediščine Drave za trajnostni razvoj regije. Med pomembnejše akcije za doseganje teh ciljev sodijo ponovna vzpostavitev mokrišča na območju nekdanjih bazenov za odpadne vode TSO v vlogi pomembnega gnez- dišča vodnih ptic in selitvene postojanke, izdelava gnez- ditvenega otoka za navadne čigre (Sterna hirundo) na Ptuj- skem jezeru, renaturacija treh zasutih rečnih rokavov na Dravi v skupni dolžini 1,5 kilometra, čiščenje zaraščenih prodišč, izdelava gnezditvenih sten za breguljko (Riparia riparia) in vodomca (Alcedo atthis), zmanjšanje motenj s strani človeka na prodiščih, razglasitev krajinskega parka ob Dravi med Ormožem in Središčem ob Dravi, razgla- sitev naravnega rezervata Ormoške lagune, zmanjšanje negativnih učinkov lova ptic, ureditev infrastrukture za obiskovalce na območju renaturiranih bazenov, po- stavitev ornitološke opazovalnice na Ptujskem jezeru in številne druge. Ciljne vrste ptic v projektu so vodo- mec, kostanjevka (Aythya nyroca), mali martinec (Actitis hypoleucos), mali deževnik (Charadrius dubius), navadna čigra, togotnik (Philomachus pugnax - selivska populacija), močvirski martinec (Tringa glareola - selivska populaci- ja), belorepec (Haliaeetus albicilla), ciljne vrste hroščev so puščavnik (Osmoderma eremita), škrlatni kukuj (Cucujus cinaberinus) in ovratniški plavač (Graphoderus bilineatus), od rib pa velika senčica (Umbra krameri), nežica (Cobitis taenia oz. elongatoides), bolen (Aspius aspius), pezdirk (Rhodeus amarus), ciljni habitatni tip pa je 91E0 – obvodna vrbovja, jelševja in jesenovja. V kratkem bo vzpostavljena spletna stran projekta, na projektnem območju pa bosta letos opravljena dva izle- ta – na Ormoško in Ptujsko jezero – za katera boste našli 2 1 1: Na strugi Drave pri Vurberku na- meravamo v okviru projekta odpreti nekdanji stari dra- vski rokav na desni strani reke. foto: Damijan Denac 2: Pomembna ciljna vrsta projekta je mali deževnik (Charadrius dubius) - s preprečevanjem ilegalnih dostopov na prodišča imamo namen zvišati njihov gnezditveni uspeh. foto: Kajetan Kravos //letnik 18, številka 03, september 2012 43 natančnejše informacije v programu izletov; o projektnih aktivnostih vas bomo redno obveščali tudi v reviji Svet ptic. Če želite dodatne informacije o projektu ali nam pri njem želite pomagati, lahko pišete vodji projekta na na- slov damijan.denac@dopps.si. Trihomonoza ptic je bolezen, ki jo povzroča mikroskop- sko majhen parazit bičkar Trichomonas gallinae. Njegovi osnovni gostitelji so golobi, grlice ter ujede. Parazit nase- ljuje predvsem golšo, prenaša pa se neposredno z izločki. Ptičji starši prenašajo parazite na mladiče med hranje- njem, medtem ko se druge ptice okužijo predvsem med skupinskim hranjenjem in pitjem vode, ki je okužena s slino in/ali iztrebki okuženih ptic. Ujede se s parazitom okužijo večinoma s hranjenjem okuženega ptičjega ple- na. Bolezen trihomonoza se pojavlja izključno pri pticah. Prenos na človeka ali katero drugo domačo žival (z izjemo ptic) ni opisan. Trihomonoza je izbruhnila leta 2005 Trihomonoza pri pticah pevkah je bila prvič ugotovlje- na poleti 2005 pri zelencih (Carduelis chloris) v Veliki Britaniji in se vse od takrat redno pojavlja od aprila do septembra. Vrhunec je bolezen dosegla leta 2006, ko je na nekaterih območjih poginilo 35 % lokalne gnezdi- tvene populacije zelencev in 20 % lokalne gnezditvene populacije ščinkavcev (Fringilla coelebs). Leta 2008 so bolezen prvič odkrili tudi v Skandinaviji in leto kasneje v Nemčiji. V Sloveniji do spodaj opisanega primera bo- lezen ni bila ugotovljena. V okviru raziskav zdravstve- nega stanja ptic pevk smo leta 2006 pregledali 40, leta 2007 pa 87 ptic pevk, ujetih na jesenskem preletu. Vse preiskane ptice so bile negativne na prisotnost parazita Trichomonas gallinae. Poleg zelencev in ščinkavcev lahko zbolijo tudi druge vr- ste ptic pevk (predvsem sinice in vrabci), vendar je število obolelih običajno majhno. Za trihomonozo pri zelencih in ščinkavcih je značilen zelo visok pogin obolelih živali. Preventivno zdravljenje bolezni se pri prostoživečih pti- cah ne izvaja. Bolne prostoživeče ptice lahko zdravimo, vendar je zdravljene zaradi oslabelosti osebkov in hitrega napredovanja bolezni pogosto neuspešno. Izvor bolezni pri zelencih še ni popolnoma pojasnjen. Po nekaterih podatkih lahko okuženi zelenci med selitvijo prenesejo parazita v oddaljeno populacijo zdravih ptic. Rezervoar parazita so lahko tudi okuženi golobi in grlice, ki pa običajno ne kažejo bolezenskih znakov in s slino in iztrebki širijo parazite v okolico. Bolezen se največkrat pojavi v sušnih poletnih mesecih. Takrat je naravno dostopnih vodnih virov vse manj, zato veliko ptic pogosto pije na napajališčih, ki jih ure- dijo ljudje v svoji bližnji okolici, da bi jim pomagali. Če je na majhnem območju visoka gostota ptic, je tudi pre- nos bolezenskih povzročiteljev verjetnejši in pogostejši. Trichomonas gallinae potrebuje za preživetje vlažen medij, zato so umetno ustvarjena napajališča najverjetnejše me- sto okužbe ptic. Trihomonoza pri zelencih v Sloveniji // Marko Zadravec, Cvetka Marhold, Brigita Slavec, Olga Zorman Rojs in Jožko Račnik 2 1 1: Za boleznijo tri- homonozo oboleleli zelenec (Carduelis chloris), ki bljuva nedavno zaužita semena foto: Marko Zadravec 2: Parazit Trichomonas gallinae v brisu gol- še zelenca (nativni preparat, 400-kra- tna povečava; s pu- ščicami so označeni skupki parazitov) foto: arhiv Ambulante za ptice, male sesalce in plazilce