¦ Pošfoo tefcoči račua štev. 24. m. 12. V Gorhi, (Ine 18. marea 1920. Letnifc JJL t l fa ....._____ _ ___ ' * Izhaja v Oorici vsak Ce- trtek opolndne. Velj* do 31. dec. 8 L. pol leta 5 L. cent leta 2'50 L, me- sečno 1 L. za inozemstv« do 31. dec. 10 L. - Nana- ročila brez doposlane- aa- rod&ine se ne botno ozi- ratt. — Posamezne šie- vflfce v Gorid in na de- želi stanej« 15 stotink. Uredništv«: uJica Car- dncci 4, uprava ulica Vetturini 9._________ B ffBlSM STRAZA Rokopisi se ne vračajo. Oglasi, katere se tnora vAaprej plačati, se raču- aajovširini enega stoJpa is en mm visoki za ea- trat 30 stotink. Za več- Itrat po dogovoru. — Ifedaja konsorcij »Goriške Straže«. Odgovorni ured- bA: Josip Vlmpofšefc. Tiska: »Narodna Tiskar- ¦a« v Oorici, ulica Vet- taripi stev. 9. Kar čez noč. . Državni prevrat na Nemškem. Zgodilo se ]e nagloma. nepričakova- j no. He da bi khoch unsere Karavanken« in »deutsches Wort in Rosental« — sedaj pa že pišejo, da bo majnika glasovanje tudi v pasu B. Umestno pa je tukaf. pripemniti. da je bil ta pas še pred 70 leti popolnoina sloven- ski, izvžemši kakih 6 tisoč nemških Ce- lovčanciv. -- Vsekako pa jim ostane ta pas. Rajši trpe in gladujejo, da le rešijo I liubo domovino. V tem Oiziru vsa cast jim. Učimo se od njih! — 3231 miljonov kron novih davkov za 1. 1920 je dovolila nem- škc-avstrijska narodna skupščina. Med temi 1850 miljonov kron iz nove oddaje premoženja. To je prva rata €d tridese- tih! — Zelezniski most čez Dravo pod Humbergom. katerega so Nemci razstre- li!i je Jugcslavija že popravila in tako se lahko peljcmo iz Trsta v Celovec v 6 urah, če ima namreč Lukamatija še stara prsa. ~ V Nernški Avstriji določa novi dr- žavni zakon višjci izobrazbo Ijudskošol- skih učiteljev. Zahteva tudi enoletni kurz na univerzi. — Deželni zbor zboruje v Št. Vidu. Vsaka dežela ima svojo popclno j avtonomijo z lastnim deželnim zborom. Kdaj pridemo mi do tega? (M.) Kaj pa ostala Nemčija? I Nemško brodovje v Kielu se je takoi >csta,vilo v službo nove vlade. in komaji- iant brodovja je zaukazal ljudstvu, naj 3hrani mir in zabrani vsak izgred. Badenska vlada je izdala razglas, v caterem pravi. da ne prizna nove bero- iinske vlade in noče imeti ž njo rrctoenega stika. V Frankfurtu so delavci proglasili sploso stavko in priredili rnanifestacije po mestnih ulicah. Pri spopadih je biio -0 mrtvih in 200 ranjenih. ~~ Cnako je bila splošna stavka progla- šena v Lipskem v Breslavi in Stettinu. V Lipskem je teklakri. Prišlo je do spopa- dov med zbcrovalci in prosto\roljnim pol- kom Bilo je 12 mrtvih in nekai težko ra- njenih oseb. V Draždanih je padlo 50 oseb in bito ranjenih kakih 200. Na Bavarskem se je ob splošni stav- ki ustavilo vse delo. ^rmeli so klici: Preč od Berolina! »Temps« je vedela celO1 po- ročati, da je bila na Bavarskem proglaše- na vpostavitev monarhije. Tako se je zganüa cela Nemčija na vseh krncih in krajih, ki pa stoji po veci- ni proti novi vladi. in vse kaže, da stoji Nemčija pred strašno domačo ali civilno vojsko. Von Kapp je dal zapreti razne mi- nistre. izjavil je, da uporabi vsako silo, da zatre splošno stavko. vojaštvo ga pod- oira v Berolinu. med tem ko so državni brambevci ostali naklonjeni bolj staremu regimu. Pogajanja med obema vladama? Listi so že 15. t. m. prinesli vesti o pogajanjih med staro in novo vlado, 16. t. m. pa so že sporočiii, da sta se obe vladi pogodili. Tudi so že navedli pogoje, pod katerimi sta cbe vladi sklenili kompro- mis. Ti pogoji bi bili: Von Kapp odstopi od svoje nainere, da bi sestavil novo vlado; prejšnji pred- sednik Ebert csLane začasno na qelu nem- ške republike; ministerstvo ostane za- časno dosedanie in se spopolni Je s teh- nrcnimi ministri; v dveh mesecih se raz- j pišejo neve volitve za državni zbor; novi i predsednik republike ne bo več voljen od j zbornice, ampak predsednika bo odslej volilo ljudstvo samo; poleg poslanske zbornice se ustanovi se druga zbornica in sicer dclavska zbornica, kar bi bila naj- večja pridobitev, ki so jo Nemci cdnesli iz dogodkov zadnjih dnij. Pa I7, t. m. so jutranji listi zopet ovrgli vsa ta poročila, češ, o kakih poga- janjih ali celc o kakem kompromisu med Ebertom in von Kapp-om ni nobencga go- vora. Ebert se je s svejo vlado preselil iz Draždan v Stuttgart, kamor je zborniški predsednik Fehrenbach sklical narodno skupščino za \7. t. m. Listi poročajo, da1 je Ebert odločno odbil vsako zbližanje s von Kapp-om, češ, če bi stopil v dogovo- re z monarhisti, bi izgubil vsako zaupanje nemškega ljudstva. Edini pogoj, ki ga stavi republikanska vlada von Kapp-u je ta, da odstopi in izgine iz Berclina. (Pa se vendar govori in piše o nekih pogajanjih med staro yladct in von Kapp- om, po katerih naj bi iz stare vlade izstcs- pili Noske. Narmann in Müller, in naj bi ! se zborniška večina raztegnila na desni- co; pa ne more jo ta pogajanja priti do | zakljucka, ker zahteva von Kapp vojaški ; portfelj za enega svojih generalov). ah ni to le komedija? Agenzia Havas stcji na stališču, da se je med staro in novo vlado sklenil do- govor; in sicer pravi. da so se od repu- blikanske strani sprejele reforme, ki jih je desnica že več mesecev zahtevala, in katere sta prav posebno pobijala državni kancler Baner in pa vojni minister Noiske. Te reforme in zahteve desnice so bile zdaj sprejete hitro in z lahkoto, kar vzbu- ja misel. ali ni bii ves ta državni prevrat dogovorjen in previdno pripravljen, zato da bi brez šuma prenesli oblast na rame- na mož, ki so manj priletni in zato tudi manj odločni, kar se tiče izvršitve ver- saillske mirovne pogodbe? Kdo ve, ali ni v tem kaj resnice? Res je tekla človeška kri in je ta prevrat stal nekaj žrtev, ali Nemec se nato ne ozira, ko gre za velike dogodke. Kde bo Nem- čiji zaupal? Ko bi kdo mislil, da Ieži na tleh, pa zaigra celemu svetu tako, da dolgo ne more umeti, pri čem da je. Po- čakajmo. kako se ti dogodki še razvijejo in končajo. Vojni poškodovsnci - organisirajle, se! Sedanja člcveška družba, kaker no- bena prej, je pestra masa organiziranih skupin. Vse. kar ima iste potrebt in tež- nje, se druži in organizira v spcznanju. ki nam ga daje že vsakdanja izkušnja, da je v boju za obstanek poedinec brezmocen slabič, ki more le s težavo, ali sploh ne doseči, kar potrebuje za svrcj prospeh, do- cim doseže lahko vse to, ako se združi z drugimi, ki imajo iste potrebe in streme za istim ciljem. Svetc-vna vojna, ki je nam skoro vse odvzela, kar smo potrebovali zai svoje zivljenje, je naravno morala roditi pri nas mnego potreb in zahtev. Nobena pa ni zaenkrat tako vaina in nujna. kakor pc- treba po obnovitvi opustošenih zemljišč in pcrušenih hiš oziroma po plačilu vojiie odškodnine. Četudi je zadostitev te potre- be urejena in določena v postavi. be ven- dar posameznik pri uveljavljanju svojih pravic izpostavljen vsem mo^c-čim ne- varnostim. 13o.stava je kakor goba: lahko je velika kakcr Klobuk. Pa jo stisnes v ro- ki in je kakor jajce in Še bolj jo stisnes in je kakor oreh. To se lahkc reče o vsaki postavi. Zakcn o vojni odškodnini, ki je zdaj pri nas v veijavi pa mcra spričc svo- je rejasnesti in pomanjkljivosti v mnogih točk.ili še rosebno v/bujari domnevo, ca b; ä:> pri reševanju prcsenj za \ ojno od- škodnino eclpria vrata za \«a ini^oca MilinaCenja in zavijai:.',: na Jkc.dv» poško- dovancev. Ne glede na to pa so že nekate- ra sedanja doloci'a tcga zakona za p:sko- dovance neugodna ali ceio krivična, Kri- vična je n. pr. dofočba, da se po predvoj- nih cenah določena škoda na stavbah po- viša samo za 300%. '-rudi če se bo ta od- stotek povišal na 450%, kakor se Cuje, se krivica ne bo znatno zmanjšala, ker jc znano, da so se stavbeni stroski povišali od 600% do 1000 od sto. En ni3 zidu je u. pr. stal pred vojno 20 K. Danes že 160 lir! Vojna edskodnina pa znaša po sedanjih dcločbah za m3 4 X -J0 lir = SO lir. Pri- čakovati je. da bo ob času. ko se be: od- škodnina izplačevala, to razmerje še bolj kričeče, ker sc cene od dneva do dneva ^ išje. Krivična je nadalje določba, da' se pri cenitvi škode na zemljiščih sploh ne upošteva sedanja vrednost zemljišč in se- danji strošek za njih obnovitev. To so ne- dostatki, ki zadenejo vse poskodovance brez razlike. Godile pa sc bcxlo lahko krivice, katere bodo merali trpeti le ne- kateri: počasno reševanje prošenj, zavia- čevanje pod vsemi mogočimi pretvezami, zahteva, da plača poškodovanec razliko med vojno škodo in dejanskim stroskom države v slučajih, ko je voj. uprava po- slopje popravila ali nanovo postavila. Ka| naj velja v takih slučajih. postava ničesar ne pravi in ni torej izključeno. da bodo nekoč tiste, ki so jim bile hiše sezidane po voj. oblasti, čakala se neprijetna pre- senečenja. Proti vsem morebi'tnim kriv:- cam ne be mogel posameznik niw.e>ar opraviti. Cesar pa poedinec ne bo iTi^jjei doseči ali preprečiti, to lahko; prepreči a!? doseže organizacija, skupina združenili l-oedincev. Zato pozivljamo vse poškodo- vance: crganizirajte se, združhe ^e, osnujte društva in itad vsemi drštvt cqu- (ralno zvezo. Organizirajte se v drustvih v(*|tif invaÜdi in vdove v vojni umrlih vojakoy, organizirajte se potem v posebmh drušN viti puškodovanci premičnin in nepremi- čnin. Združeni boste deležri tega, če^ar ne boste nikoli deležid kot posameznifci. Posameznikt boste trkali in se vam mOrdü ne bo odprlo, prosili boste in se vam mOr- da ne bo dajo, združeni pa ne boste ne tr- kali ne prosili miloščine, ampak terjali be- ste svojo pravico in nitače vas ne bo ma- ge! odgnati od praga, dokler vam ne if podeljena. Upam. da ne be ta naš poziv ostal glas vpijočega v puščavi. Saj gre ta za življenske interese vsega našega ljudstva, nemaničev in posestnikov. otrok. mladc- ničev, žen, gospodarjev i:;starčkuv Drn- štva naj se torej osnujejo čimprej Da bo- do crganizacije krepke in da se lahkc do- seže čim večja enotnost v delovanju in 'postopanju, naj se društva ne snujeio za pnsamezne občine, ampak za večja okr^- žja, n. pr. za posamezne sodne ckrnjo: bovški, kobariški, cerkljanski. tolminski, i kanalski, gcriški, konicnski. scžJi-ski. Lc za Brda, ki sc razdeljena na dva sodna okraja, naj bi se ustanovilo društvo ob- segajoče vse briške občine. '*© zavoljQ tega, ker spadajo pod korminski okraj samo tri cbčine (Medana, Biljana, Kozba- na)- Drustva bi morala ustanoviti poteni v središču dotičnega okraja svojo pisarno kjer bi stranke ne samo dobivale potrebne nasvetc, ampak, kjer bi se sestavljale vse potrebne prošnje tičoče se vojiiih škod^ pro*hje za odškodnine, za vojaste pod- pore, za invalidne pokojnine, za zamenja- vo denarja, za plačilo zastalih vojasfcife najemnin (izza prve okpacije) Nadalje vse pritožbe proti nezakcnitim ali nepravil- nim ukrepom in odločbam in pro« zavla- čevanju pri rešitvi prošenj. Pcsamezni- kom bodo na ta način prihranjene vse ti- ste muene in dolge poti do raznili vcjaških in civilnih oblasti. ki sc zdaj združene z velikimi stroški in so povečinoma brez- uspešne. Vsi režijski stroški. bi se pokrili s članarino. Ker je pričakovati. da bo šte- vik> članov zelo veliko — vsaka hiša bo dala najmanj enega člana ~ bo tudi čla- narina lahko kolikor le mogočc nizka. H kcncu še nekaj: takšna društva se seveda ne sinejo omeiiti same na eno ka- tegorijo poškodovancev. Združijo nai vse vojne pcškodovance dotičneua okraja, poškcdovance na nepfemičninah. na pre- mičninah, invalide, vdovs padlih vojakov, itd. Na ta način bodo prišli do svojih po- kojnin in podp-or tudi tisti reveži. ki se pošiljajo zdaj od Poncija do Pilata kadar povprašujejo, kaj je z njihovimi prošnja- mi in ki se rnoraja zadovoljiti z vsemi mogočimi izgovori. med katerimi je naj- značilnejši ta, »da se je prosnja izgubila«. Ne tu. ne drugi takšni odgavori ne bodo več v navadi, ko ne bo več posameznik. ampak društvo zahtevalo pojasnila o uscdi enc ali druse prosnje. Združhe ?e icrej vsi poskcdövanci in ne odlašaite s to združitviio, ker samo na ta način pridete do svojih pravic. Podpore in penzije. (Dalje in konec). Kdor hitro da, dvakrat da, pravi pre- govor. Ker pa niste dali hitro. ko bi lah- ko, dajtc nani vsai sedaj po tako dolgem Cakanju. po tr.likili prcšiijah, po tolikih poteh. po takem trudu. 2e itak boste mo- rali vse dati. kar nain gre, zato dajtc hi- tro! Manj sitnosti, manj dela boste imeli ivi in mi! Z ljubeznijo, pravičnim ter na- fclonjenim postopanjem si pridobite srea! V drugih okrajih sc dobili ljudje že davno vse, kar iim je zajamčeno v zako- nih. Iz tega sklt-paino. da tiči krivda pri onih. ki direktno odločajo v teli preživni- nah, podporah, sklepamo pa tudi. da je vseinu temu kriva le okrajna uprava, ki je v našem okraju nezmozna. ker jo vo- dijo ljudje. ki ne poznajo razmer. Mi pa zahtevanio. da zavzamejo tako edgovor- na mesta ljudje, ki poznajo razmere. V zakonu je nekje paragraf, ki govc- ri. naj se v okrajne podporne komisije po- j kličejc občinski zastopniki. Na§a okrajna oblust tega ni storila, ali nevede. ali ne- hotc. ali nalašč! Kdo iK)zna razmere v občirii boljše od občinarja-dcmačina? Kakor nalašč, v noheni komisiji za podpore ni niti enega našcga domačega človeka. Le tujci odlc- cajo'o naših ljudeh. To je krivica, ki se mora cdpraviti. Pri tej priliki opoinnimo. da so pred- sedniki tuh komisij ali odsekcv ljudje, ki so znani po svoji nestrpnosti do Sloven- cev. Želite imen? Kaj in kako naj pozna ^orica ljudi iz gorenje vipavske doline, ljudi iz ccpovanske okolice? Zahtevamo v podporne komisije ljudi. ki so iz občin, ljudi. ki poznajo razmere in ki hočejo de- lati in pemagati revnim našim ljudem, ker je to že v zakonu predvideno. Se en cčitek! Naše ljudstvo je silno ninogc izgubilo pri izmenjavi kron v lire. Taksirani smo s 60c/<. Smo potemtakem drzavliani le po odstctkih. Pri davkih se pa ne pozna ta razlika. Od meseca julija 1919. je davek »al pari«. Po analogiji bi bila država dolžna izplačati tudi podpore od tega easa »al pari«. Marsikateremu bi se zdelo take, postopanje doslednejše. H koncu še par besed na naslov gS- županov! Ljudstvo naj spozna. da od teh večnih pedpor ne bo moglo živeti. Delo in produkcija sta ona činitelja, ki nas re- šita. Zato pa vsi na delo s poukom med ljudstvo, ki naj dobi od nas inicijativo, da je le v pridnosti in varenosti naša bodoč- nost. Podprre so mnogo zakrivile. ^oto- vo bi ne trajaki vojna tolil^o časa, če bi ne bilo pc»dpor. gotovo bi morala stala na višji stopnji. maryikdo bi bil opustil mno- ge. brezpotrebne izdatke. če bi ne hilo pcilpnr. Pijančevanje, plesi, harmonike, pohajkovanie bi bilo izostalo. Poskusimo vse tc popraviti. naše ljudstvo poučiti in je gosjTodarsko iztrezniti. S takim delova- njem mu bomo ncizmerno kcrirtili. Torej podpore, ki pritičejo ljudem in ki s^ v zakonu zajamčene, naj se hitro iz- pläcajo, Ijudstvu naj se pa pove. da ob podporah ne bo mogeče vedno živeti. Predlagam torej: 1. Vse podpore (preskrbnine), ki so po tozadevnih avstrijskih zakonih zajam- čene. naj se takoj in nemudoma izplačajo. Postopanje pri določevanju podper, pri rešitvi rekurzov naj bo nepristransko, hitro in dosledno. 2. V komisije za dotočevanje podpor naj se vpokličejo občinski zastopniki one cbčine, o kateri se ravno obravnavajo podpore. 3. Vse podpore naj se izplačujejo v lirah »al pari« s krono ad meseca julija 11919/. Grtice o narodni meji na Goriskem. Znano je, kakc se v zadnjem času vsa krajevna imena v slovenskem delu Primorja pretvarjajo, da bi vsaj po zima- nji obliki odgcvarjala željam in nameram nekaterih. V dokaz ne bomo navajali no- benih zgledov, zadcstuje le pogled v že- lezniški vozni red. Iz tega sklepajo potem nekateri, da so vsi ti kraji bili nekdaj italijanski, da bi si jili bilo torej treba zc- pet prisvojiti ali »prenaroditiu. Kaj naj to- rej rečemo na to? AH je še miagoče spoz- nati, kod je tekla nekdaj narodna meja na Ooriskem. ali je mogoča v tein cziru ne- pristranska razsodba? Že stari jezikoslovec Ascoli. Ooričan, je bil mnenja, da stoji r'orica na čisto slo- venskih tleh, kakor izpričajo krajevna imena: Prestau (wpristava«). Qrazigna (.graščina«), Cocevia, Travnik, Strazig in podobna. Taka imena je moralo dati kraiem le ljudstvo, ki je tarn prebivalo, drugače bi se ne mcglo razlagati. kakose more stari. domači izraz s tujim nadome- stiti, tako, da bi ne ostalo sledu od njega. Levi breg Scče do kraskega roba je torej brez dvoma slovenski, kar izpričujejo imena Sdraussina, Sagrado. Fogliano, Selz, Redipuglia (po naše: Zdravščina, Zagradcm, Fojana, Selce, Radopolje). O Devinu. Na-brcžini in Sv. Ivanu še go- voriti nain ni treba. Le mimogrede spomi- njamo na .-Monte Cosich« in slavnö »Her- mado« (po naše: Kozič, Germada). ^ako je tCTej pot do Trsta vse prej kakor na italijanskih tleh. Zanimiva je pa še bolj preiskava kra- jevnih imen na desnem bregu Soee. Glav- no furlansko mesto »«radisca« se tudi ne more ponašati z italijanskim imenom. Da je »gradišče« slovenski izraz, mi bo vsak priznal. Odkod pa sosednja Farra? Pi- salo se je, da je longobardska beseda: »fara« - župnija. aü pezabiti ne smemo, da naši ljudje tudi pravijo »pri sari«. ~ Ako gremo naprej proti severu najdemo kraj Mainizza. To ni drugače kakor le »gmajnica«, kar priča, da je bil kraj slo- venski. Če so pa Mainizzo Slovenci ime- novali, so isti tudi Faro ustanovili. Od Fare proti Loeniku in v Ločniku samem najdemo pa slovenska imena skoz in skoz na zemljiščih. Navedem le: Ste-sa (steza!), Bastianca, Clanz, (Klanec) Mlacliis (»mla- ka«), Dulinzis (dolince), Bratinis. (brati- na), Ucizza, (Ovčica). Cesta iz Podgore čez Ločnik v Mošo se sploh imenuje Zesta (cesta). En del vasi se imenuje še vedno Pubrida (to je Podbrdo), drugi se imenuje Breg. tretji Rindi conz (to je pravilno Qc- renji konec), četrti zopet »sul patok« (ob petoku). Iz Ločnika proti Števerjanu naj- demo imena kakor Podlog, Verbis, (vrba) Rupis (rupa) Cognas (konj-) Stamas (Sv. Tomaž), Biervich (Pivnik), Buqua (ßukevo) Brischis (Brišče), Robengrob pravilno: babji rob). Vsa ta imena priča- jo, da so v nedavnih časih prebivali Slo- venci ne le v Brdih, kot sedaj. ampak še precej daleč v furlanski ravnini. Tudi kor- minska in čedadska ckolica käze veliko krajevnih imen, ki so vse prej kakor itali- janskega izvora. Navedem le: Capriva (Kopriva - Koprivišče), Ruttars (Rutarji). Dolegna, (Dolenje), Venco (Jenkovo), Lonzano, (Ložani), ki se le težko dajo iz- vajati iz kake latinske besede. Vse te vasi so pa že stare, starejše ket današnja °orica. To kaže torej, da so tukaj Slovenci pravi domačini in imajo radi tega pravico ostati vsai še v teh me- jah, ki so jih dosedaj mcgli ohraniti. Dopsi. Iz Vrtojbe. »Slovenska Č i t a I- n i c a« je zopet pričela s svojim delova- njem. Ureja za enkrat knjižnico in usta- novlja pevski zbor. Križ je z bralnico, ker ni mogoče dobiti primernih prostorov, ker je vse porušeno. Kmečke podpo- re, ki so se v pičli meri izplačevale v zadnjem času, so povzročile mnogo, mna- go hude krvi. In po pravrici! Pristrancsti in nedoslednosti. ki so se dogodile v tej zadevi, sc brez primere; ljudstvo je na- ravnost ogorčeno. Nočemo metati katne- nja na. nikogar. svetcvali bi pa župan- stvu, da se z vso odločnostjo potegne pri civilnem kemisarijatu v ^orici, da odpra- vi debelo krivico. Naš vodovod, ki nam ga je prinesla vojna, je jako muhast. največkrat je brez v^ode. 2ato pa zahte- vamo od občinskega zsatopnika, da po- skrbi, da se vsi javni in zasebni vodnjaki, ki niso še izčiščeni nemiidoma popravijo. Ljudstvo je že vse doma, vročina se bli- ža. in dva vodnjaka ne zadostujeta za potrebe prebivalstva. Zupanstvoi naj se pobriga prav hitro za rešitev tega pre- važnega vprašanja. Zidarska zave- z a, ki so jo osnovali naši predavni zidar- ski delavci na vzajemni podlagi, je priče- la z delom. Je sicer težak začetek in ve- likih uspehov še n;, a misel je zdrava, in* iž maJega raste veliko! Želimo podjetju le- pega proevitanja, kajti potem njega upa- mo da bo obnova porušenih poslcpij hi- trejše in solidnejše napredovala, kakor do sedaj. Občinski urad za izplače- vanje vojnih škod se snuje tudi v naši obeini. Bil je že skrajni čas za to. Razni privandranei begajo že na nesramen na- čin že dosti tepeno ljudstvo in izrabljajo v svoj dobiček njegovc nesrečo. Naj bo se- daj temu konec! Iz Sclkana. (Zakasnelo). Minoli me- sec je obhajal tu svojo zlato poroko cbčespoštovani kovač Franc Bašin s svojo soprogo Katarino. Mnogc hudega je prestal v svcjem življenju, posebno v begunstvu, a ostal je potrpežljiv in Bogu vdan. Na dan zlate poroke sta oba zakon- ska prejela sv. zakramente. Pred sv. rna- šc- jima «e domači g. župnik napravil kra- tek nagovor in jih blagoslovil. Bog daj, da bi tako krepka praznovala šc dija- mantne poroko! To želip vsi obeinarji. Ne samo avtomobili. tudi drugi vo- jaški vozniki provzročujejc- smrtne ne- sreče. V sredo 3. marca so povozili vc- jaški konji 31etno Leopcldino Faganelj. Bila je takoj mrtva. Voznik pa je bežal j dalje, da ni bilo mogcče spoznati številke voza. In državni organi? Pretečeni teden so vkradli v temni noči tatovi dragecenega konja družini Nordis. Poizveduje se za tatovi zastonj. Zakai je tu mnogoštevilno orožništvo? Država je imenovala načelnika cest- nega obdora za goriški okraj. Prav, naj tudi izpolnuje svcje dolznosti! Okrajna cesta iz Solkana do Kornberga je v takem stanju, da niti ob jasnem opoldanskem dnevu člcvek nc hodi varno po njej. Toli- ko je blata, da se človek lahko pogrczne. In vendar se iz solkanskili razvalin dobi brezplačno teliko gramoza. da bi bila ce- sta lehko v najholjšcni stanjr Pečine. Dne 9. t. m. je umrl cbčcspo- štovani posestnik Jožef Lapanja s Pečin st. 43. Nemila bolezen. katero si je nako- pal pri vojakih, ga je spravila v prezged- nji grob v starosti AS let. Bil je občepri- ljubljen, značajen mož. dober gospedar in skrben oče svoji družini. Vse ga je čislalo doma in v sesednih krajih. Zapušča žalu- iočo vdovo in 4 nedorastle otroke. Da so ga vsi spoštcvali, nam priča dovolj nje- gev pogreb. katerega se niso vdeležili le domačini, ampak tudi iz sosednih krajev. Rojaki ga bedo ohrar;ili v blagem spomi- nu, njemu pa svetila večtia luč! Iz Lozic pri Sent Vidu. Dne 7. t. ni. se je zgodila pri nas avtomobilna nesreča in sicer na ta način: Nekaj deklet je šlo na sprehod. Pa reče edtia teh deklet: poj- dimo tja na državno cesto, kjer je več ljudi, tarn morda dobimo kakšno veselo družbo! In res, pc kratkem sprehodu ugledajo korakati proti sebi nekaj precej korajžnih fatnov. katerim se dekleta pri- družijo. Pc kratkem živahnem pogovoru prifrči nasproti avto. Oh, vskliknejo vsi ob enem, ko bi si mogli priveščiti malo kratkočasne vožnje, saj je avto prazen! In res, dajo gespodu šoferju znamenjc, naj ustavi. Prijazni gospod ustavi in veli družbi, naj vstopi, kar je družba takoj storila. Po kratki vrcinji je ena teh deklet zaželela izstopiti, pa je kar enostavno ubila sipo in skočila ven in prifrčala na zemljo, od koder se ni mogla več dvigniti. Njen spremljevalec da šoferju znamenjc, naj ustavi, nakar družba izstopi. Sprem- ljevalec zadene nesrečnico na hrbet in jo nese v bližnjo hiso, odtam sc punco dvig- nili na nosilnice in jo prenesli na njen dorn. kjer je že malo bcljši in ima čas pre- mišljevati, kako luštno je voziti se z av- tomobilom. Polilični pregled. Jadransko vprašanje je zadnje dni zaspalo. Nitti, ir.inisterski predsednik ita- lijanski, se mudi v Rimu, kjer je sestavil novo ministerstvo in sklical državni zbor | za 22. t. m., kjer bo vlada najprej p<:dala svoje poročilo. Veliki dogodki na Nem- , škem steje v politiki danes v ospredju, ta- I ko, da se skoraj ne ve, obstoja li sc mi- i rovna konferenca ali ne. i Zadnji čas se je govcTilo o nekem no- vem naertu za rešitev jadranskega vpra- šanja, kateri načrt pa je boli star kakor nov. Po tem načrtu bi se Italija odrekln svoji zahtevi po obalni zvezi med Italijo in Reko, a zato bi se ji morala dati Reka. Kaj se pravi to? Tq se pravi zavlačevati rešitev iadranskega vprasanja. ali prav za prav, resitev tega vprasanja onemo- gočevati, ker je na tej podlagi neu^eh gotov, ko je vendar iz zadnje Wilsonoye note jasno, da on v tako resitev ne pri- voli. Dajmo torej času čas in počaka§mo, kam se to jadransko vprašanje še zavle- če. Konečno bo to vprašanje rešil menda vendar le — čas. Med Francijo in Sv. Stolico se ob- navljajo diplomatski odnesaji. Ministerski predsednik Millerand je na Francoskem poslanski zbornici predložil predlcg, nai bi se zopet upostavile diplomatske zveze med Francoska vlado in Vatikanom. Predlog bo v zbornici z večino sprejet i» odobren. Med druginii listi piše Jcurnal des Debats«: »Velika večina javnega mnenjä bo odobrila politiko ministerstva Alillerand. kajti protiklerikalizem se je že zdavnaj začel gnusiti javnemu mnenju. To gnusenje se je še povečalo. in vsi si žclijo rešitve takšnih vprašanj. katera je Millerand sam prcglasil za »zoperno vla- davino«. Sedaj si narod želi verskega miru.« ülavni politični dogodki sc se ta te- den odigravali le na Nemškem. kakor po- ročamc na uvodnem mestu. večjili dogod- kov drugod danes ni belcžiti. Domače vesti. Letni čas bo pa le še. Po drugih listib smc zadnjič posneli novico. da letos ne bo več letnega časa. Zdaj pa se razgiasa kraljeva odredba, s katero sc določa za- četek letnega časa z 21. t. m. Večerna ura. Ooriški municipij naro- ča. da mcTajo biti zvečer vsi javni lokali ob U uri zaprti, po 10 uri pa se gostom ne snic točiti več alKoholnih pijač. Ob 11 uri zvečcr se merajo raziti vsi sestanki ia shodi. Zveza sjovenskih kojcnov. V zadnji številki našega lista smo naznanili. da bo v nedeljo dne 2L t. m. ob 3 pop. preda- vanje za kclone v Vipolžah. Ker pa je ta dan ob 10 predp. važno posvetovanje od- bornikov Zveze slcv. kolonov in drugih razumnikov v ^orici v uredništvu >»Oo- riske Straže«. v Carduccijevi ulici št. 4, se predavanje v Vipolžah odnese. Vabimo tem potom vse odbornike pa tudi druge razumnike. ki se zanimajo za kr lonsko velevažno vprašanje, naj se udeleže v nedeljo tega sestanka v Gorici. Kolonstvo ni več za naše case. Naj navedemo nekaj zgledov. ki dokazujejo, kakc koristno bi bilo, ko bi koione osvo- bodili. Kolonija Rajmunda Mikulin-a v Ale- dani je pred 10 leti cjajala priMizno 1# H vina. Sedaj ga prideluje kot 1 a s t n i k te kolonije letc k letu 50 hl in še več. Kolo- nija Jožefa Blazič-a v Medani je daLa1a pred 15 leti 8 do 10 hl vina. Sedai ga pri- deluje kot I a s t n i k te kolonije 40 hi m še več. Kclonija Antona Kristjančiča je dajala pred \2 leti od 6 do 8 hl vina. Se- daj ga prideluje kot lastnik na isn kotoniji 40 hl in še več. Ti zgledi dokazujejo, kakc bi o&vo- boditev kolonov povzdignila pcljedelstvo in vinoreistvo. Lastna zemlja je člrveku mati, dočiin mu je tuja zemlja \c slaba mačeha, za katero se ne niara truditi. Zat» je naše geslo: preč s kolcnstvom, prost bodi kmet na svoji zemlji svoj lastnik! Občinski pečati v vseh občinah tr- bižkega okraja, ki sc pripadle vsled sktc- njenega miru z Nemško AVstrijo k Italiji, so izključno nemški. Pri nekaterih našife županstvih pa se je pokazala neka pre- cudna vnetost za napravo dvojezičnih ozi- roma le italijanskih peeatov. Zakaj to? »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.« Ooriško kmet. društvo v Gorici. Via Contavalle št. 7 i. spreiema. toda brez ob'veze, prijave na rnodro galico. Ker fco stal kvintal približnc 300 Lir. in ker aio- ra društvo blago takoj pri uaročilu frfa- čati, je treba, da se vplača pri prijavi na1 račun vsaj 150 L. na kvintal in se zaveže poravnati saldo pri sprejemu blasra. Gk- ni drustva imajo prednest. F^ri tej priliki opozarjamo naše ceaj. kmetovalce. da ima društvo še nekaj lu- cerne, sem. detelje in 4W < kaiijeve soü na razpolago. Kdor rabi. naj se poiuri z naročilom. Sklad za »Goriško Stražo«. Tem pof- tom se obračamo do slcv. rojalcov im ro- jakinj s prošnjo, naj bi se z darovi spemm- njali »Goriške Straže«. Vsaka prilika, ˇ€- sela ali žalostna, naj sc porabi. da se kaj zbere in pošlje »Oc-riški Straž^«. Čim bolj bo naša straža podprta. tem boljše bo vr- šila svojo službc, tem silncjše bo branita naše pravice. Torej spominjajte se »Oo- riške Straže«! Imena darovalcev se bo- do objavila v lisiu. Solvenskc kat. izobraževalno druStvo )-Scča« pri Sv. Luciji je priredilo v ne- deljo iavno predavanje o predmvtu: Boljševizern in krščanski socializsm. Pre- davanje je vzbujalo veliko pozornost med poslušalci. Predavanja c socialnem vprasanj« se bodo nadaljevala. Prihodnje se nameransa. prirediti na Belo nedeljo. Protestiramo. V nedeljo sc ie vršila "V Ocrici na telovadnem trgu lavnal telo- vadfca v proslavo stoletnice rojstva kra- .»frf Viktoria Em. II. '* '- ::-»—t-;. ;* Gcsp. Leonardo Vinci, med drugiin tudi okraini sodnik v Oorici, " -¦*--. ... je po raz- ¦suht stare Austrije naenkrat zopet odkril svoic italijansko-patrijotično mišljenje *- i.. ,„• začel raz- \ ijaii s posebno uncmo, ne samo v z.i- sehnem življenju. ternveč tudi v uradn, kjcr je namestnik državnega pravdnika. h\ ie pometal s slovenščinc, s katero se ie v Ljubijani toliko silil. z vsq temelji- lOstjo. katerc njegovi predsedniki v dru- gih ozirih tako pogresajo. Sedaj je prišel mi >-:krain::- sodišče, kjer je prevzel kazen- ski rddelck. Prvo njegovo delo je bilo, da je d sedan ji dvojezični napis. ki je bil od l>redsednistva pritrjen na vrata njegove- ga cddelka. nadomestil s samoitalijan- skim. Pričakovati je. da se bo njegova "kcnverlitska gorečnost znašala tudi nad dosedanjo rabo slovenščine pri okrajni sodniji. Dosedaj je veljal predpis, da se jc s shnenskimi obtoženci obravnavalo slc- vcnsko. da so se v tem jeziku razglašale tudi scdbe in vodili zapisniki. Zahtevamo tK) predsediiištva okrc-žne sodniie, da pa- 7.\ nn K- Vincija in njegovo delovanje in da \ kali zatre vsak poskus. samovcdjno ravmiti proti predpisom. izdanim od viš- jih oblasti. Zahtevamo da se popravi tudi •L«,h onicnjeni samovoljni ein g. Vincija in ohn: vi odstranjeni dvojezični napis. Mi nc lomo trpcli nikakega omejevanja na- siH iezikovnih pravic. Po dolgotrajnih bniili smo si priborili tisti košček enakc- pravnosti, ki smo jo uživali pcd Avrstrijo, "in hoeemo to svojo enakopravnost obva- rovati. N'ase ljudstvo pa naj bo cpozorje- no: Kdor ima opraviti z g. Vincijem, naj so niegovejra hudega pcgleda kar nič ne ustrasi, tcmveč zahteva, da govori gosp. sodnik slovensko ž njim. Prpravek. Občni zbor >/Kmetske zve- zt-- zi aidovski okraj. ki se je inrel vršiti luj Jan sv. Jozefa. se be vršil v nedeljo due 21. t. in. ob 4 uri popol. pri Rebku. Janez Leban. predsednik. Leo uspeh živincreje. V Zarečici pri llirski Bistrici je zredil Jožcf Vičič št. 13, krav,. ki jc tehtala 7 00 kg in je prejel 7am« 5 0 00 li r. Razno. . Češko-slcvaški prezident, Masaryk, jc ibhajal 7. t. m. 'Oletnico svojega roj- >tva. Prvi prezident mlade češko-slova- skc republike vidi danes dopolnjeno del° svoicga živlienja. ko je kot Hletni klju- čavničarski vajenec stopil v solo, dokončal jjimnazijo na Hunaju, dovršil višje študije Hi» dimajski univerzi, odkeder je bil po štirih letili poklican kot proiesor modro- siovia na čcško univerzo v Pragi. Danes je predsednik češko-slovaške republike, za katero ic celo svoje življenie delal, go- voril in pisal. Za svcjo 'Oletnico rojstva ic C">bil od raznili viad prisrenc častitkc, oO M'bskega regenta pa visoko odlikova- BJC. RadgOfia se izprazni? Konferenca po- skuiikov je na predlog Anglije sklenila, ponovno pozvati Jugoslavijc, naj izpraz- n\ Radgono, ki ie bila zasedena pre-ti sklc- pom konference. Poštni zavoji (paketi) za Nemško av- striin in Češko-siovaško. 'i'rgovsko-obrt- na zborn. naznanja, da je ministerstvo za pošto in brzojav izdalo odredbo!. s katero je zopet upelian promet s pestnimi zavoji zit Ncm.ško Avstrijo in za Ceško-slovaško. Mala KJterija. V Julijski Benečiji je zepet upeljana mala loterija, proti kateri se je mnogo pisalo in govcrilo že v stari Avstriji. in katera je malo Ioterijo kcnečno tndi ndpravila. Saj je loterija nemoralna «aprava in kvarna za ljudstvo. Pri mali +Oiicri.ii namreč država zlorablja neved- •ost in lahkomiselnost ljudstva. katere- nu izvablja iz žepa milijone na leto. In to imcnuje neki tržaski list znamenje na- predka in kulture. Mi pa imenujemo malo foterijo Ijudstvu kv.nrno in škodljivo in jo Kot tako odločno obsojamo. Vidiranje potnih listov. Vsled vedno večjega števila potnikov. ki prihajajo v delegacijc po vizum za Jugoslavijo, na- znanja delegaciia kraljestva Srbov, Hr- vatcv in Slovcncev v Trstu. ul. Mazzini ^. H. nadstr.. da bo odslej vidirala potne Ii5rte vsak dan razen nedelje in praznikov izključno le od 8 do 11 dopoldne. Od 11 üo 1^ pa se bodo razdeljevali že potrjeni l?otni listi. Da se zaman ne izgublja čas, «ai vsak potnik razk>čno napiše na svo- new potnem listu, kam želi potovati, in naj obenem pfipravi zii€sek 15 lir. V stva- reh, ki niso v zvezi z vidiranjem potnega Hsta, sprejema gospod delegat od pollO do 11 dopaldne v'svojem stanovanju pia- za Venezia štev. 1. I. nadstr. Nadaljno sprejemanje potnih listov potom pošte se vsled vsakdanjih neprilik, ki nastajajo de- legaciji od strani občinstva z dežele, za katerc je bila olajšava namienjena, ustav- lja. Potniki izven Trsta, ki ne morejo priti sami v Trst, lahko pošljejo potni list, s potrdilom županstva zadržanje in vzrok potovanja) potom osebe-znanca. Odltcen pretep med Nemci in Fran- eozi. V Berlinu je prislo v Hotelu Adlon do pretepa med odličnimi nemškimi cse- bami in častniki francoske misije. V ka- varniški dvorani je orkester zaigrai nem- ško pesem: »Deutschland. I.")eutschland über Alles« (Nemčija. Nemčija nad vse). Vsi navzoči Nemci sc pri tem vstali in ploskali z rokami. Trije člani francoske misije so obsedeli na svojih stclicah. ~ Princ Joachim Albrecht - pruski, sin pok. brunsviškega vladarja, princa Albrechta, sc je zaradi tega zagnal proti tem Fran- eozem in zavpil: »Ali vstanite ali pa vas vržem ven!« Francoski oficirji so ostali mirni na svojih mestih, nakar je princ Joachim zagnal proti njihovi mizi veliko cvetlično vazo, ki se je nahajala na glaso- virju. Našel je hitro posnemovalce. Rit- mcijster pl. Platten je zalučal kozarec pro- ti Francozom; princ Joachim je metal na- tc tudi kozarce proti njim. To je bil signal za splcšen napad. Od raznih miz so pri- hiteli Nemci h Francozom in so silili va- nje. Pri mizi sredi dvorane se je razvil splošen pretep, tekom katerega je prišlo dc besednega spopada med princem in ne- kim groforn Metternichom. Gros Metter- nich je vstal in zaklical v hrup: »Mi, go- spodje moji, pemirite se vendar! Franco- ski oficirji po njihovem pravilniku ne smejo vstati!« Ko je krüp pc^stajal vedno večji, je zaklical Metternich princu Jo- achimu: »Sram Vas bodi! Vi hočete biti princ! Vi in Vaša družina ste bili nesreča za Nemčijo! Aü hočete na Nemcijo- nava- liti nove nesreče?« Francoski oficirji so skušali odvrniti napade in sicer temeljitoi. Od obeh strani so leteli kozarci. krožniki, steklenice in vaze. Princ Joachim je hotel planiti na Franccze še z večramnim sveč- nikom, pa so ga obkolili natakarji in ga zapodili iz dvorane. Nat« je prislo na po- moč še ostalo hotelsko osobje, da so ločili pretepače. Francoski oficirji, ki sa bili v civilu, niso znatno poškodovani, pač pa so odnesli razne praske, bule in ureze. Kasneje je prišlo še v veži hctelovi do prerekanj. Na prinčev nagovor so se vsi gostje obrnili prcfi princu in so kar najodločnejše obsodili njegovo postopanje. Ko je prišel drugi dan princ zopet v hotel, da bi obedovaJ, mu natakarji niso hoteli postreči. Nemška vlada je takoj pri francoskem poslanistvu izrekla svoje obžalovanje nad temi degodki in zagotovila francosko vlado. da uvede najstrožjo preiskavo in da kaznuje krivce. Princa Joachima in ritmojstra pl. Platten so zaprli. Nemška ydala pa je daia na nemški narcd poziv, naj se v vseh slučajih vede primerno in dostojno, ker pcsledice kakih žalitev pa- dejo nazadnje na eel nemški narod ker trpi na zunaj njegov ugled, ker se ga go- spodarsko lahko še bolj utisne in ker se mu lahko naložijo cdškodnine. Vprašanja in odgovori. R. R. ako so bili na podl. višjega annadnega poveija odpuščeni 1. 1915 vsi stalnc nameščeni cestarji iz aktivne voj. sluzbe, in ste morali Vi kijub temu služiti do razsula Aystrije v vojski. ker Vaš urad in vedel, kje se nahajate, in Vas ni mogel reklanurati, obrnite se s prošnjo na tehni- cni cddelek pri Vašem pristojnem okr polit. komisarijatu, da s Vam nakaže pla- ca od dneva, ko je stopilo gori imenovano povelje v veijavo, da p re vrata. S. p. Robič. Dotična oseba se je omo- žila z vcjnim invalidom, ki je vmrl. Obrne naj se s prošnjo na ministerstvo »za vo- jaško preskrbo in za vojne pekojnine« v Rimu potom županstva in okr. polit. kcm. v Tolminu, da se ji nakaže pokojnina pc umrlem. E. P. Sv. Križ. Očividno je izostala podpora po' Vašem pogrešanem bratu za- dnji ^leti (1919 in 1920). Uložite potom žu- panstva prošnjo na ckr. civ. kom. v Qo- rici. (Za čas od 1. novembra 1918 dalje se ta podpora izplačuje brezdvoma. Za čas pred 1. ncv. 1918 odločuje »Deželna p