Izhaja vsak čotrtok
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, ul. Commerciale 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Poštni predal (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun: Trst, št. 11/6464
Poštnina
plačana
gotovini
NOVI LIST
Posamezna št. Ur 30—
NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru
Spcdizlone in abb. postale I. gr.
ŠT. 171
TRST, ČETRTEK 19. SEPTEMBRA 1957, GORICA
LET’ VI.
PO VELIKI ZMAGI KONRADA ADENAUERJA
Mednarodni pomen volitev v Nemčiji
Krščanski demokrati lahko vladajo sami - Nemčija-hrbtenlca Združene Evrope
Preteklo nedeljo so 'bile v Zapadni Nemčiji državnozborske volitve, za katere je vladalo doma in v tujini veliiko zanimanje. To se vidi že po tem, da je v Bonn poslalo svoje dopisnike okoli 1000 časnikov iz vseli delov »vela. Med njimi so' bili tudi možje iz Azije in Afrike ter časnikarji iz Sovjetske Rusije.
Ker so se zavedali, koliik vpliv 1)1 utegnile imeti nemške volitve na svetovno politiko, so napeto čakali na njihov izid. Vsi so sicer že vnaprej vedeli, da bo Adenauerjeva Krščansko-demokratska zveza izšla iz volilnega boja kol najmočnejša stranka; toda računali so z možnostjo, da zgubi veliko števi-,h> glasov, tako da bi Adenauer prišel v parlamentu ob dosedanjo' absolutno večino.
In že to bi bilo zelo pomembno, ker bi bila s tem Adenauerju odvzeta oblast, da določa kot doslej po mili volji usodo Zapadni Nemčiji. Posledica bi bila, da bi nova vlada morala v marsičem spremeniti notranjo in zunanjo politiko Nemčije. Prav daljnosežne spremembe bi se pa izvršile, ako bi pri volitvah močno narasli glasovi socialnih demokratov g. Ollenhauerja.
nepričakovano velika zmaga
Zgodilo pa se je, da je Adenauer odnesel na volitvah tako sijajen uspeh, kol ga bržkone nitii sam ni pričakoval:- v parlamentu, ki šteje vsega 497 poslancev, bo imela Kršč. deni. zveza kar 270 sedežev, torej 21 več, kot jih potrebuje za absolutno večino.
Socialni demokratje so sicer tudii napredovali, število svojih poslancev so povečali od 153 na 169, vendar se njihova' zmaga niti zdaleč ne da primerjati z Adenauerjevo. Obe stranki sta napredovali na račun manjših strank, Iki čedalje bolj kopnijo, tako da ostajajo kot resni tekmeci na- pozorni«! čedalje bolj samo kršč. demokrati in socialisti.
Nekaj več vpliva imajo samo še liberalci. Upali so, da se bodo pri volitvah talko okrepili, da postanejo nekak: jeziček na tehtnici. Če se Adenauer močno ošibi, so' si mislili, a socialni demokrati zelo učvrste, bo od naše stranke odvisno, kakšna bo bodoča vlada Nemčije. Mi se bomo namreč lahko združi z Adenauerjem ali pa, če se nam bo zdele umestno, s socialnimi demokrati 01-len-hauerja.
Toda v svojih računih so se temeljito zrno-•‘M. Adenauer je postal po nedeljskih volilih tako močan, da bo za štiri leta neomejeno vladal v državi, četudi bi se -proti njemu ^družile vse ostale stranke Zapadne Nemčije.
In res je napredek njegove Kršč. dem. zveze naravnost presenetljiv: I. 1949 je dobila pri volitvah 139 poslancev, samo 8 več ko socialisti, 1. 1953 že 255, v nedeljo pa 270. Uspeh je presenetljiv zlasti zato, ker je Adenauer kancler že 8 let, čas, v katerem se običajno’ vsaka vlada obrabi -ter se opozicija okrepi.
VZROK) ADENAUERJEVEGA USPEHA
Kako to, da se je z nemško Kršč. dem. zvezo zgodilo prav nasprotno?
Poglavitni vzroki je v -izredno uspešni gospodarski politiki starega kanclerja in njegovih solrudnikov.
Ko je Adenauer prevzel oblast,' je bila Nemčija poražena, razdejana in ponižana dežela, katero so zmagovalci hoteli kaznovati. Angleži, Francozi, Amerikami in Husi so hoteli za vselej uničili njeno industrijo: zato so rušili njene tovarne in odnašali v tujino njene stroje. V deželi je vladala velika brezposelnost in širila se je lalkota. Saj je znano, da so tedaj v Nemčiji umrle razne osebe od
gladu. Nemška marka je bila denar brez vrednosti. Zavezniki so bili prisiljeni skrbeti iz lastnih sredstev za prehrano sestradanega prebivalstva.
Prvi, ki so spoznali, da je taka politika kratkovidna, so bili Amenikanci. »Zakaj naj mi redimo Nein-ce?« so ugibali. Bolje je, da delajo in si sami služijo vsakdanji kruli. Vrnimo jim zato tovarne, da zgine brezposelnost.
In ko so med zapadnjaki in Sovjetsko zvezo še izbruhnila čedalje hujša nasprot« siva-, so Amerikami začeli prožiti Zapadni -Nemčiji tudi poimoč iz Marshallovega načrta. Pokojni Stalin ima torej med drugim tudi to zaslugo, da je bistveno pripomogel k spremembi zavezniške politike do Nemcev, ki so iz sovražnikov postajali malo po malem prijatelji in zavezniki za-pada.
Adenauer je prejema! od Amerike enako pomoč kot Italija, Francija in druge države, posebnost Nemcev pa je bila, da so znali tako pametno uporabiti prejete podpore, kot jih ni znala nobena druga dežela v Evropi.
Gospodarsko prerojenje
Uspehi so danes vsemu svetu vidni: v Zapadni Nemčiji živi prebivalstvo v taki blaginji kot še nikoli prej. Brezposelnost je tako rekoč zginila, četudi se je v državo priselilo nad 10 milijonov nemških beguncev iz Poljske, Češkoslovaške, Vzhodne Prusije, Jugoslavije, Romunije in komunistične Vzhodne Nemčije.
Ker je izvoz v tujino tako velik- kol še nikdar v preteklosti, prihaja v deželo zelo mnogo denarja. Marka je krita z zlatom in dragocenimi valutami več ko stoodstotno, kritje znaša 160%. Zategadelj je marka danes trdnejši denar -kot angleški šterling. Strokovnjaki izjavljajo, da je marka poleg ameriškega dolarja danes najvarnejša valuta v svetu.
Med vojno težko bombardirana mesta so domala popolnoma obnovljena, gradijo se pa tudi številna nova naselja in nove hiše, tako da hi se po Adenaucrjeviih računih Zapadna Nemčija morala v dveh lelili povsem znebiti stanovanjske stiske. Tedaj naj bi bilo vsakemu prebivalcu v državi zagotovljeno primerno stanovanje.
Razen tega je vlada izdala celo vrsto velikopoteznih zakonov, ki skrbe za socialno zaščito delovnega ljudstva tudi na drugih področjih.
Vse te stvari prebivalstvo vidi z lastnimi očmi in priznava, da se mu ni nikdar tako dobro godilo kot pod Adenauerjem. To je
glavni vzrok, zakaj mu je v nedeljo spet da-
lo	pooblastilo, naj še naprej upravlja in vodi državo.
NEMŠKI UGLED V SVETU
Konrad Adenauer je pa dosegel marsikateri uspeh tudi v zunanji politiki. Posrečilo se mu je, da je svojo domovino spremenil iz zasedene dežele v svobodno in neodvisno državo, 'iz katere so se umaknile tuje čete. Na njenem ozemlju gospodujejo Nemci in nihče drugi.
Zapadni sovražniki iz druge svetovne vojne so postali zavezniki Adenauerjeve Nemčije, ki je stopila kot enakopravna članica v Atlantsko skupnost in Za-padnoevropsko zvezo.
V	novem prijateljskem ozračju je bilo Adenauerju mogoče vključiti bogato Posarje z miroljubnimi sredstvi spet v matično državo.
Na mednarodnih zasedanjih uživa Zapadna Nemčija čedalje večji ugled, Amerika jo zavoljo njene moči in resnosti zmerom bolj upošteva. Združene države grade vso svojo politiko na evropski zemljini v glavnem na Nemčiji, ki ji je namenjeno, da postane hrbtenica bodoče Združene Evrope.
Toliko zaupanje si je Adenauer pridobil na zapadu s tem, da se trudi vpeljati v nemško politično življenje demokracijo, za katero, kot se zdi, Nemci še danes niso še popolnoma zreli. Preveč so se naučili v prete-(Nadaljevanje na 3. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
GOMULKA SE JE POSLOVIL
Po enotedenskem bivanju v Jugoslaviji se je Gomulka v torek vrnil z letalom na Poljsko. Sprejem, ki so mu ga priredili Jugoslovani, je izjavil Gomiulka že v Ljubljani, je presegel njegova pričakovanja: »To po našem mnenju potrjuje, da so vezi, ki združujejo poljski in jugoslovanske narode zares zelo trdne in da izhaja naše prijateljstvo iz korenin, ki poganjajo iz srca ljudstva.«
Med potjo na Brione, kjer so bili glavni razgovori, je Gomulka obisiktal Postojno in njeno slovito jamo ter si ogledal tudi Koper.
Pogajanja so se zaključila v Beogradu in nato je bilo priobčeno skupno sporočilo za javnost.
Iz njega izhaja, da sta obe državi sklenili ,tesno sodelovati v gospodarstvu, kulturi in tudi v politiki. V slučaju potrebe in zlasti če bi to zahtevala varnost obeli dežel, se bosta poljska in jugoslovanska vlada sestali na posvetovanje. V sporočilu je med drugim rečeno, da so meje z Nemčijo na Odri in Nisi za Jugoslavijo dokončne. Proti temu je Adenauer seve že protestiral.
V	nekaterih stvareh niso edini
V	splošnem imata Tito in Gomulka v politiki iste nazore: tako, da je treba delali za splošno razoroževanje, odpraviti atomsko orožje ter prepovedati nadaljnja razstreljevanja vodikovih bomib. Edina sta tudi v tem, da morajo odnosi med državami sloneti na popolni enakopravnosti med velikimi in malimi deželami. Vsaka mora brezpogojno spoštovati neodvisnost druge ter se ne sme vtikali v njene notranje zadeve. Vsaka država maj izgrajuje socializem na način, ki se zdi njej sami pravilen. Vse to je seve cikalo na Sovjetsko zvezo.
Ni pa bil O' edinosti med Gomulko In Titom glede vodilne vloge, ki naj bi kljub temu pripadala Moskvi.
Maršal Tito je to javno povedal na poslovilnem obedu v Beogradu: Sovjetska zveza, je rekel, je po našem v tem smislu vodilna socialistična dežela, da je »najbolj od vseli odgovorna za mir in za pravične odnose med socialističnimi državami ter da ima določene dolžnosti do mednarodnega proletariata«.
Kar se tiče socialističnih sil, je dejal Tito, je treba priznati, da niso omejene samo na komunistične države, temveč se pojavljajo in uveljavljajo v vseh deželah na svetu. Tudi z njimi moramo sodelovati ter jih ne smemo prezirati. V teli stvareh je »poglavitno jedro nesporazuma med nami!«
GRONCHI SE JE VRNIL
Predsednik republike se je vrnil z uradnega obiska v Perziji, ki je vzbudil na zapadli precej pozornosti. To pa zavoljo lega, ker so Italijani sklenili pred kratkim z Iranom pogodbo, po kateri bodo smeli iskati in črpati nafto v 3 predelih Perzije. Dogovor je za Iran neprimerno ugodnejši kot vsi dosedanji slični sporazumi z Angleži in Arne-rikanci.
Ti so si namreč od dobičkov zajamčili polovico, drugo polovico pa prepustili deželi, kjer leži nafta. Italija se je v Perziji zadovoljila le z eno. četrtino dobička, medtem ko je tri četrtine odstopila domačinom. Razen
tega je dogovorjeno, da nosi Italija vso zgubo, če bi v zemlji ne našli nafte.
Posledice nove pogodbe utegnejo postati zelo važne in neprijetne za; petrolejske družbe v zapadnem svetu. Verjetno je namreč, da bodo v doglednem času vse dežele na Srednjem vzhodu zahtevale, naj zapadnjaki dosedanje sporazume prilagode italijansko-perzijski pogodbi.
To je vzrok, da so nekateri ameriški listi napadali Gronchija ob obisku Perzije ter mu očitali, da tira Italijo- v filokomunistič-ne vode.
SVOBODA JE DRAGA REČ
Vodja alžirskih vstajnikov Tecofik el Medani je na zasedanju Arabske zveze v Kairu izjavil, da je vojna proti Franciji terjala doslej pol milijona mrtvih. Približno enako število Alžircev je moralo bežati v tujino. Dodal pa je, da je armada borcev za neodvisnost kljub temu močna in dobro opremljena. Jeseni bo pričela z veliko, splošno ofenzivo.
Alžerija zopet dokazuje, da narodi dosežejo svobodo skoro redno le z velikimi žrtvami. Plačati jo morajo s potoki krvi.
MOLOTOV V ULAN BATORU
Namesto da bi Hruščev Molotova zaprl, ga je, kot znano, imenoval za veleposlanika v Zunanjo Mongolijo. Nastopil je že svojo službo v glavnem mestu Ulan Batom.
Naključje je hotelo, da je njegovo prvo pomembnejše uradno dejanje bilo to, da je tu sprejel jugoslovansko odposlanstvo, ki se že dalj časa nahaja na Kitajskem ter je pri tej priliki obiskalo tudi Mongolijo. Jugoslovane vodi podpredsednik vlade Vukmanovič-Tempo. Njegova poglavitna naloga je, da naveže tesne gospodarske stike med Jugoslavijo in deželami Daljnega vzhoda.
KADAR IN ZDRUŽENI NARODI
Pretekli teden se je Organizacija združenih narodov na izrednem zasedanju v Nev Yorku bavila s krvavimi oktobrskimi dogodki na Madžarskem. To je storila, ker je bila svoj čas imenovala posebno preiskovalno komisijo, ki je sedaj predložila svoje poročilo glavni skupščini.
Sprejeta je bila resolucija, s katero je 60 držav, torej naravnost ogromna večina članic nasilni nasto’p Sovjetske zveze na Ogrskem odločno obsodila. Glavna skupščina je mnenja, da je bil upor na Madžarskem prava ljudska vstaja proti osovraženi vladi, torej notranja zadeva Ogrov, v katero ni imela nobena tuja vojska pravice se vtikati.
Ta obsodba Združenih narodov je vsekakor hud moralni udarec za Moskvo. Toda kakšne bodo praktične posledice? Mi mislimo, da nobene, ker se sovjet sika vlada za obsodbe, kot dokazuje izkustvo, malo briga.
Glavna skupščina je sicer pooblastila tai-landskega politika princa Wana, naj gre kot njen predstavnik v Budimpešto, da vidi. kako bi se dalo pomagati ogrskemu ljudstvu, vendar tudi iz te moke ne bo kruha.
Budimpeštanska vlada je namreč neute-gomia izjavila, da bo princ Wan lahko prišel na Madžarsko, če in kadar se bo njej zde-
lo	primerno, toda samo kot zasebnik, nika-
kor pa ne kot odposlanec in pooblaščenec Združenih narodov.
V tem1 drznem in žaljivem odgovoru se zrcali ves prezir, ki ga sedanji ogrski oblastniki čutijo za najvažnejšo mednarodno organizacijo našega časa. To si mali Kadar lahko dovoli, ker stoji zia njiim mogočna Sovjetska Rusija, kateri tudi Združeni narodi nič ne morejo.
ANTIRADAR
V drugi svetovni vojni so zavezniki zmagali v glavnem s pomočjo atomske bombe, ki je prisilila na kolena Japonsko, in z radarjem. Ta je bil nekako čudežno oko, s katerim je bilo mogoče zapaziti že iz daljave in tudi v megli An temi' sovražna letala in ladje.
Na Angleškem so zdaj izumili sredstvo proti radarju. Obstoji iz posebnega mazila, neke vrste gumijaste smole, s Iklaitero prevlečejo ladje ali letala, tako da postanejo tudi za radar nevidne.
NAD 113 POSKUSOV
Nemški fizik Manfred von Ardenne je v predavanju po' radiu rekel, da je po napadu na japonsko mesto Ilirošimo bilo v svetu preizkušenih 113 atomskih bomb. Medtem ko pišemo, je to število prekoračeno, ker so Amerikanoi ravnokar naredili nov po-siku s v pustinji Nevadi.
Nemški znanstvenik sodi, da imajp velesile v svojih zalogah danes shranjenih že nad
50.000	bomb. Energija, v njih nakopičena, je šestkrat večja kot v premogu, ki ga letno izkopljejo Amerika, Rusija in Velika Britanija skupaj.
PREMALO ZNANSTVENIKOV
V Združenih državah se rodi malo učenih ljudi, pravi: profesor Willar Li'bby. Svetovno' znani učenjaki, Iktat so Einstein, Fermi, Neumann in drugi, so prišli iz Evrope. Na en milijon pristnih Američanov pride le 138 znanstvenih delavcev, medtem ko jih da Rusija na en milijon 315. Po mnenju omenjenega profesorja leži krivda deloma na učnem načrtu ameriških šol, deloma pa na nizkih plačah profesorjev in znanstvenikov.
»S TEM JE POVEDANO VSE«
Namesto da bi krivico popravil, Kat. glas modro ponavlja, da hodijo ljudje okoli Novega lista »po poti, ki vodi k partijski izkaznici...« Kot dokaz navaja, da smo lani »na volitvah v Nabrežini javno podprli komunistično listo... S tem pa je povedano vse«,
Kal. glas je pri tem pozabil samo to, da so se z istimi komunisti v Nabrežini pogajali do poslednjega trenutka tudi njegovi lastni ljudje in da se je skupna slovenska lista razbila samo zavoljo tega, ker komunisti niso hoteli dati1 prijateljem Kat. glasa enega svetovalca več.
Razen tega ugotavljamo, da tako imenovana Slov. kat. skupnost še danes sodeluje; s komunisti, tako v vprašanju uzakonitt# slovenskega šolstva in drugih stvareh. Al1 naj ji zato očitamo, da vodi svoje člane »" partijski izkaznici?« Samo bebec bi to mogel trdili. Nam se zdi, da ravna prav, če vsaj v nekaterih skupnih narodnih zadevah sodeluje tudi s političnimi nasprotniki. Tako sni» storili mi v Nabrežini, ko je šlo za to, ostane občina v rokah Slovencev.
S lem je prav zares povedano vse!
M NOVICE ■
SLOVENSKI USPEH
PreteikiLi petek so zabeli nu slovenski realni gimnaziji v Celoveu z rednim poukom v prvih treli razredih. Število učencev je kljub ostri nasprotni propagandi nemških nacionalistov naraslo v zadnjem mesecu od 90 na 103. Gre za dogodek, ki prešinjia z zadoščenjem ne samo koroške, temveč vse Slovence, tj er koli bivajo. Zavednost šiJbfke koroške manjšine je lahko v spodhudo in zgled tudi Slovencem riUših krajev.
ZAHTEVA MONARHISTOV
Brž ko je italijanska vlada dovolila, da se Mussolinijevi telesni ostanki zagrebejo v njegovem rojstnem kraju Predappiu, so se oglasili monarhisti z zabtevo, naj se tudi 'trupli Viktorja Emanuela III. in njegove žene Helene preneseta v Italijo ter položita v vladarsko grobnico' v rimskem Panteonu. Emanuel leži v Afriki, kjer je umrl 1.1947, Heleno so pet let kasneje pokopali na južni obali Francije.
Rimska vlada ie zahtevo monarhistov odbila.
Z NEMŠKIH VOLITEV
Ko je Adenauer prišel v nedeljo. pred svoje volišče v Bonnu, ga je hudomušen časnikar vprašal: »Za koga boste pa Vi volili, gospod kancler?« — »To je tajnost«, je odgovoril, »ki Vam je ne moreni odkriti«.
Vojni minister Strauss se je pred voliščem spustil v razgovor s skupino mladeničev, med katerimi so ga nekateri po strani gledali. »Vem, da me močno ne ljubite«, je dejal, »ker sem uvedel splošno vojaško dolžnost. Toda premislite, da so med lepim civilistom in lepim vojakom dekleta od nekdaj dajale prednost fantu v uniformi«.
VINSKI VELESEJEM
V	Ljubljani je odprta mednarodna razstava. na kateri kaže svoja najboiljša vina 21 držav. Izmed namiznih vin so najboljša štajerska. Na drugem mestu so španska. Rusija je prva v desertnih vinih. Jugoslavija je dobila od 100 zlatih svetinj, ki so bile razdeljene, 30, Rusija 25, Španija 10, Italiji so pa prisodili 12 srebrnih in 2 bronasti.
Štajerska se ima zahvaliti za svojo neprenosljivo1 kapljico podnebju in vzornemu kletarstvu.
RADIOAKTIVNO OZRAČJE
Vremenoslovci so ugoitovili, da je v ozračju nad Dunajem 6 do 7 krat več radija kot običajno. Enako je bilo tudi konec avgusta, toda visolka radioaktivnost je tedaj hitro zginila, medtem ko sedaj le polagoma popušča. Strokovnjaki trde, da je pojav posledica zadnjih atomskih razstreljevanj v Ameriki in Sovjetski zvezi.
Ker Trst ni daleč od Dunaja, ni izključeno, da se visoka radioaktivnost pojavi tudi v naših ikrajih.
Velesile, kot vidimo, nočejo za nobeno ceno prenehati z atomskimi poskusi. In vendar je ameriški Nobelov nagrajenec Herman Midi er šele pred dvema tednoma izjavil, da Utegne v prihodnjih 30'letih umreti od krvnega raka 100 tisoč oseb kot posledica že do»edanjih poskusov.
V	BOJU S KAČO
Ko je 26-Ietni delavec Brunoi Givone iz Suse odstranjeval neko skalo, je s strahom ugotovil, da je odkril večje gadje gnezdo. Spustil se je v beg, kače za njim. Menil je, da je že rešen, pa mu je pot zastavil globolk jarek. Preostalo mu ni nič drugega, kot da skoči vanj. Velik gad mu je sledi] ob robu in kjerkoli se je hotel splaziti ven, se je kača sikaje pripravljala, da ga napade. Iz nevarnosti je delavca rešili tovariš, ki je žival ubil.
ZLATO IN SREBRO
V	Jugoslaviji pridobiva ti dve dragoceni kovini samo Srbija. L. 1939 je proizvodnja zlata znašala 1000, lani pa 1397 kg, ki gredo vsi v sklad Narodne banke. Neprimerno hitreje se pa v Jugoslaviji veča pridobivanje srebra: 1. 1939 so ga spravili iz zemlje 1,300 kg, lani pa že 85.846, se pravi več kot 66 krat toliko.
MORJA NARAŠČAJO
Geofiziki, zbrani na znanstvenem zasedanju v Torontu (Kanada), so zračuna-li, da bo gladina oceanov okoli leta 2000 za poldrugi meter višja, kot je danes.
Dviganje morja, ki bo preplavilo dosti obrežnih krajev, je posledica čedalje top-lejšega podnebja, Ikli ga povzroča vedno večje število industrijskih podjetij, iz	postojnska jama
katerih izh(iape-
va zelo mnogo ogljikovega dvokisa. Topli zrak pa raztaplja skorjo polarnega ledu za pol metra debelosti na leto.
(Nadaljevanje s I. sl runi)
ki osti silepo ubogati svoje voditelje ter prepustiti nrjim, da oni mislijo in ukazujejo.
Vse je torej odvisno od voditeljev in tudi zunanji svet v prvii vrsti nanje računa.
ADENAUERJEVA OSEBNOST
Zato gradijo tudi zapadnjaki svojo politiko do Nemčije v glavnem na Adenauerjev! osebnosti. Ddkiler je on na oblasti, lahko mirno spijo, ker vedo, da bo Nemčija ostala zvesta Atlantski skupnosti, medtem ko je Ollenhauer mnenja, da bi Nemčija ne smela nanjo vezati svoje usode. Če bi njegova stranka zmagala, bi Nemčija izstopila iz Atlantske zveze.
Ako se Neniici hočejo spet združiti v eno državo, se morajo po Ollenhauerjevem prepričanju sporazumeti z Rusijo, zakaj zedinjenje je dejansko odvisno samo od njene dobre volje. Adenauer je pa mnenja, da se Nemčija more spet združiti edino s podporo mogočne Amerilke in ostalih zapadnih ve-
KAPLJICE H 3
V	nemškem časopisju beremo, da so v Romuniji iznašli posebne kapljice II 3, ki imajo baje lastnost, da podaljšajo človeku življenje čez 100 let. Tako je zdravnica Alsan pokazala fotografijo starca, ki se je, ko je začel piti tiste kapljice, ves pomladi! ter dela s podvojenimi močmi.
UMETNI POTRESI
Na geofizionem zborovanju v Kanadi so znanstveniki ugotovili, da je z atomsko' silo mogoče izzvati tudi umetne potrese. Skleni-
li	so, da izvrše tak poskus, ker bodo s tem dognali, kakšen je sestav notranjščine zemlje. Znano je namreč, da je moč potresnih sunkov odvisna od odpornosti zemeljskih plasti.
Nevarno je pri tem le, da se tudi tega. izuma pol asi e generali ter z .atomskimi eksplozijami pod površino zemlje rušijo v slučaju vojne sovražnikova mesta..
TOMBOLA V BERLINU
Te dni so bili na dobrodelni tomboli v Berlinu dobitki kaj čudno porazdeljeni. Neki župnik je zadel nagrado v obliki brezplačne vpisnine za 6-imesečni plesni tečaj plesa Rock and Roli (Lomi in zvijaj se), drugo darilo je prejela 75-detna devica s 'km j igo: »Zakon brez strahu«, tretje je pa pripadlo šestletnemu pobu, in sicer listek za brezplačno kodramje las v ženskem frizerskem salonu.
NOVI ANDREA DORIA
Lani potopljeni parnik hočejo nadomestiti z dvojčkom, ki h o imel 3000 ton več ter bo še ra>zlk(ošneje opremljen kot bivši An-drea Doria. Dela bodo dokončali čez dve leti in pol.
Velike preikooceanske potniške ladje se še vedno izplačajo, (kier se ljudje zaradi pogostih nesreč boje letal. Lani je potovalo v Ameriko po zraku 800 tisoč oseb, po morju pa dvakrat toililklo, četudi je potovanje na parnikih precej dolgotrajnejše. Zato se pa ljudje tu čutijo varnejše in jim je udobneje.
lesil. Sama je prešibka, da bi to dosegla.. Rusija bi ji stavila za svobodno in neodvisno državo nesprejemljive pogoje.
Zmaga Oilenhauerja bi bil« pomenila, kot vidimo, pravcati preokret v nemški zunanji politiki: konec zavezništva Nemčije z zapadom z vsemi daljnosežnimi posledicami n« mednarodnem področju.
Zategadelj je povsem razumljivo, da se zapadnjaki močno vesele Adenauerjeve velike zmage. Sedaj imajo jamstvo, da lahko za
4	leta mirno izvajajo svoje načrte v Evropi.
Zmago si je pa 82-letni Adenauer izvoje-val razen iz vzrdkbv, ki smo jih omenili, tudi zastran tega, ker je izredno močna osebnost, polna bogatega izkustva, treznega razuma ter hladne odločnosti. Saj ga po Churchillovem umiku iz javnega življenja imajo za največjega politika v Evropi.
Socialni demokrati niso imeli moža, ki bi se bil lahko z njim meril. To je njihova nesreča in vzroik, zakaj mu niso mogli iztrgati absolutne večine.
Mednarodni pomen volitev v Nemčiji
KAJ JE Z MESTNIM SVETOM?
Konec prejšnjega ledna so' se sestali občinski svetovalci Krščanske demokracije ter z večino glasov sklenili odstopiti. Do enakega zaključka so kasneje prišli tudi svetovalci republikanske in liberalne stranke ter fašisti. Tako je doslej skupno odstopilo že 32 svetovalcev in s temi je tržaški mestni svet nelka-ko razpuščen.
Kljub teinu pa socialisti, (komunisti in osta-
li	levičarji vztrajajo pri zahtevi, naj se čim-prej skliče sejai mestnega sveta, ki naj ugotovi, ali je še mogoče izvoliti novega župana in upravni odbor. Komunistično zahtevo je podprlo 20 svetovalcev, kar bi po zakonu zadostovalo, da se sestane mestni svet. Zdi se pa, da seje ne bo, ker so medtem demokristjani in ostali desničarji svoj odstop že uradno sporočili glavnemu tajniku občine. Zaradi tega lahko pričakujemo, da bo prefektura vsak čas' imenovala županstvu komisarja.
Dolžnost vseh političnih strank hi sedaj bila, da od prefekture zahtevajo, naj bo komisarjeva vlada čim krajša. To tem bolj, ker se je zvedelo, da je generalni komisar Pala-mara nasprotnega mnenja. Ta je namreč v razgovoru s predstavniki socialnih demokratov in socialistov dal razumeti, da bo nove volitve razpisal šele prihodnje poletje, ko boido zaključene volitve v poslansko zbornico in senat.
Medtem ko se levičarske stranke bore, da bi novo ljudsko glasovanje bilo še pred koncem tega leta, moramo- na žal ost ugotoviti, da se Krščanska demokracija o tem važnem vprašanju ni še izrekla in da previdno molči. Njeno zadržanje vzbuja1 sumi, da hi tudi ona rada imela volitve šele sredi prihodnjega leta, ko hoi ljudstvo še pod vtisom izida državnozborskih volitev.
REPENTABOR
Prejšnjo soboto je bila seja našega občinskega sveta. Svetovalci so po daljši razpravi soglasno sprejeli resolucijo o samoupravni deželi in prosti coni. V prvi poudarjajo, da se tudi repentaborska občina zavzema za čimprejšnjo ustanovitev avtonomne dežele, 'kakor določa 116. člen ustave. Glavno mesto nove edinice naj 'bo Trst in v skladu z zahtevami prebivalcev desnega brega Tilmenta naj se ustanovi nova pokrajina Pordenone. V posebni statut dežele je treba vnesti podrobna določila, ki maj zaščitijo obstoj in razvoj vse slovenske manjšine v Italiji, pa naj biva na Tržaškem, Goriškem, v -Beneški Sloveniji ali Kanalski dolini.
V	drugi resoluciji je svet obravnaval vprašanje proste cone ter poudaril, da prebivalstvo- občine -odločno zavrača mnenje ministrske (komisije, -ki- je nedavno tega odbila -predlog, da se Tržaška proglasi za carine prosto ozemlje. Občinski svet je globoko prepričan, da more le -prosta cona- reišiti naše ozemlje hude gospodarske stiske in zato ponovno od oblastev zahteva, naj se to vprašanje reši v skladu z željami večine tržaških gospodarskih organizacij in vsega tukajšnjega prebivalstva.
Svetovalci so nato razpravljali o vojaškem strelišču v Pač«. Ugotovili so, da ga oblast v a n-iso še premestila drugam, čeprav je občina že večkrat -lo zahtevala. Svet je zato sklenil, da bo tričlansko' odposlanstvo ponovno obrazložilo vojaškemu poveljništvu v Trstu zahte-
vo kmetovalcev, ki so zaradi strelišča- prišli ob najboljše pašnike ter dnevno trpe precejšnjo škodo na svojih gozdovih.
V	kratkem bodo tu-dii razpisali- volitve odbora, ki bo- upravljal jusa-rska zemljišča ter štel 5 članov. Doslej je bil za upravo teh zenu ljišč odgovoren komisar, ki ga je imenovala prefekt u-ra.
Znano je, da so rep e n taborski kmetovalci trpeli inno-go škode zaradi spomladanske pozebe in slane. Zaradi tega so s posredovanjem občine zaprosili davkarijo, naj jim za- letos zniža davke. Kdor pa je pričakoval, da bodo oblastva nemudoma sprejela prošnjo oškodo. vanih kmetovalcev, se je bridko zmotil. Davkarija ni sicer prošnje dokončno odbila, vendar je sporočila, da je pripravljena na stroške kmetov poslati na Repentabo-r komisijo-, ki naj šele škodo oceni. Zahtevala je celo -naj kmetje v jamstvo položijo precejšnjo vsoto denarja. Občinski svet je soglasno- poudaril, da je zahteva davkarije nezaslišana. Vsi vedo-, da je bila višina šk-o-de že natančno ugotovljena 'in da bi stroški komisije bili verjetno večji od odobrene pomoči. Zato je svet pooblastil župana, naj naredi vse, -kar je v njegovi moči, da se ta zadeva pravično in pošteno reši.
Svetovalci so končno razpravljali o Seladu, ki naj popravi nekatere občinske poti, ter o sklepu prefekture, ki je odbila sklep občine, da nakaže 20 -tisoč lir pomoči Dijaški matici v Trstu.
PRAPROT
Šem-polajsko prosvetno društvo je v nedeljo ob lepi udeležbi občinstva priredilo tradicionalni pevski koncert. Poleg domačih pevcev so nastopili zbori iz Sovodenj, Nabrežine Saleža in Zgonika ter folklorna skupina iz Brega. Poslušalci so z zanimanjem -in odobravanjem sled-ili posameznim umetnim in narodnim pesmim ter s tem ponovno' dokazali, ikako globoko je v našem ljudstvu vkoreni-
Tujskoprometna sezona v Sesljanu, Devinu in vzdolž tržaške obale gre h kraju. Čeprav nam doslej ni še znano, koliko tujcev je obiskalo naše kraje, lahko trdimo-, da jih je letos bilo toliko, kolikor še -nikoli prej. K dotoku tujcev je pripomoglo počasno zboljšanje gostinskih obratov, otvoritev nekaterih novih hotelov in zlasti mednarodni cairn-p-ing v sesljanskem zalivu. Važnosti te naprave, k-i- po mnenju strokovnjakov sodi med najlepše in najsodobnejše v Evropi, ne smemo podcenjevati1, četudi simo še vedno mnenja, da iz estetskih in tudli gospodarskih razlogov ne spada v kras i in romantično divji kraj, kjer se nahaja danes.
Število tujcev v Sesljanu in Devinu se je torej letos znatno povečalo, vendar si še zdaleč ne smemo predstavljati-, da sta se ta kraja že spremenila v pravi turistični središči, od katerih hi tamkajšnje ljudstvo imelo bog-ve kakšne koristi. Kvečjemu se je v nas zopet utrdilo prepričanje, da bi s smotrno organiziranim delom mogla v tem predelu nastati čez leta donosna l .u j sk o p r o m e t n a obrt.
njena ljubezen do petja. Še z večjim navdušenjem pa so spremlj-alii jugoslovanske narodne plese, ki jih je zares dovršeno1 izvajala skupina iz Brega.
Prirediteljem k lepemu uspehu iskreno čestitamo.
SV. KRIŽ
V	Sv. Križu so konec prejšnjega tedna ot-voril-i nov sedež laške de-mokršča-n-ske stranke. Na-haja se v bližini istrskega begunskega taborišča -in razpolaga tudi z večjo dvorano. Prostori so v prvi vrsti namenjeni istrskim prebežnikom, med katerimi je stranka v zadnjem- času razvila zelo močno politično propagando.
Ob otvoritvi je spregovoril strankin tajnik Belci iz Trsta in v glavnem obravnaval splošni po-litični položaj v Italiji. Zama.n -pa smo pričakovali, dia bo g. Belci poučil svoje pristaše, kako se morajo obnašati v več ko -tisoč let slovenskem Sv. Križu.
BRIŠČIKI
Te dn-i je tudi pni nas v-pisovanje v osnovno šolo. Kdor je upal, tla bodo ohlastva letos otvo-ril-a v naši vasi novo šolo, se je bridko motil. Čeprav je letos število' šoloobveznih otrok naraslo, ni o šoli v Brišči.kih ne duha ne sluha. To- zadevo smo danes ponovno sprožili, da ne bodo ohlastva mislila, da smo nanjo- pozabili. Občinsko upravo pa naprošamo, naj ne miruje, dokler ne bo opravičena želja naših staršev izpolnjena.
To poletje je bila naša- znamenita jama več nedelj razsvetljena. Njeno' slikovito notranjščino si jo- je ogledalo mnogo meščanov in tudi nekateri tujci.
DJURO SALAJ V TRSTU
Prejšnjo nedeljo se je mudil na zasebnem obisiku v Trstu predsednik jugoslovanskih sindikatov Djuro Salaj. Scs-lal se je z jugoslovanskim generalnim konzulom Vošnja-kom in z nekaterimi voditelji Nove delavske zbornice ter obiskal najznačilnejše kraje našega ozemlja. Zvečer je v spremstvu poslanca Pessija odpotoval v Rim.
Domači gostilničarji, trgovci in hotelirji prevečkrat napačno- mislijo, da je treba skrb za razvoj turizma v naših (krajih prepustiti samo Ustanovi- za tujski promet v Trstu (En-te provinciale per i! -turismo). Ta bi sicer lahko mnogo več naredila za naše kraje, toda že zdrava p-aimet pravi, da ustanova, katere delovanje sega na širše področje, pri najboljši volji ne more dati tujskemu prometu določenega kraja tistega razmaha, kakršnega hi lahko dali domačini sami.
Zaradi lega smo že pred več ko- 2 Jetoina v listu poudarili, da je v Sesljanu in Devin« nujno potrebno ustanoviti poseben odbor, ki naj prevzame del tistih dolžnosti- in pravic, ki jih ima Ustanova za tujski promet v Trstu. Veseli nas, da so se, ka-koir slišimo, sedaj naši ljudje naposled odločili, da omenjeni odbor ustanove še -pred koncern tega leta, najkasneje pa v začetku prihodnjega. To bo po -našem prepričanju prvi resni korak na dolgi -poti turističnega napredka. Zato pričakujemo-, da bo pobuda z zadovoljstvom sprejeta predvsem pni- tistih obrtnikih, ki imajo in bodo imeli od nje največ korist1.
Ob koncu sezone v Sesljanu
slovesnosti: v gorici
V soboto, 14. t. m., so se v Gorici pričele slovesnosti zaradi 10-lotnice združenja našega mesta z Italijo. Svečanosti so trajale še naslednjo nedeljo in ponedeljek. V soboto so najprej slovesno otvorili štiri razrede n etre ljudske šole v St ra žic ah, ki je prav gotovo eno najlepših šolskih poslopij v Italiji. Ob lej priliki je župan dr. Bernardis odii-Ikoval tri zaslužne učitelje z zlatimi svetinjami.
Že v mraku so isti dan v ljudskem vrtu odkrili spomenik, ki ga je mesto postavilo v spomin bivšega dolgoletnega župana in senatorja Bombija. Spomenik je delo kiparja Maria Sartorija. Župan je najprej prečit al pozdravne brzojavke, ki so jih iz Rima poslali predsednik senata in vlade, glavni tajnik vladajoče stranke Fanfani, notranji minister Tambroni in državni podtajnik Ferrari Agradi, nato je v kratkem govoru poudaril pokojnikove zasluge, saj je bil Bombi 50 let v ospredju javnega življenja na Goriškem.
V nedeljo1 so najprej blagoslovili novo obmejno stražarnico na Pristavi (Rafoltu). Župan je v krallklem govoru poudaril, da bodo na vseh obmejnih prehodih zgradili lične in dostojne stražarnice in čakalnice.
Nato so slovesno otvorili še novi šolski vrtec v župniji Sv. Roka, ki je bil skozi nekaj desetletij do danes v tamkajšnjem zavodu sv. Jožefa. Popoldne so še odprli in blagoslovili novo občinsko poslopje na vrtu zn magistratom. Tu bosta imela odslej zares vzorne prostore anagrafični in tehnični urad. Na slavje so bili povabljeni tudi vsi župani goriške pokrajine, ki so se nato zadržali pri zakuski. Vse omenjene javne zgracV-e je blagoslovil g or iški prošt msgr. Soranzo. Skoro vseh svečanosti se je udeležil tudi prefekt dr. Ni tri in precej predstavnikov javne«!’ življenja. Pri nekaterih slovesnostih sla bila prisotna tudi slovenska svetovalca Rudi Bratuž in dr. Sfiligoj.
Svečanosti so se zaključile v ponedeljek s sv. mašo na goričkem gradu.
V istih dneh so pa obhajali v Novi Gorici v Jngjnsilaviji 10. obletnim združitve tamkajšnjih Slovencev z matično državo.
Z OSLAVJA
V’ nedeljo so slovesno odprli oslavsko-št m a verski vodovod. Blagoslovil ga je rnsgr. Soranzo. V kratkem nagovoru je g. pro’t poudaril, da gre za gradnjo, ki res1 ustreza najosnovnejšim potrebam prebivalstva. Za g. Soranzom je spregovoril župan Bernardis. Najprej se je zahvalil ministroma Mediciju in Colombu, ki sta za to delo polkazala veliko razumevanje, in vsem drugim oblas!-vom, ki so omogočila zigradnjo prepotrebnega vodovoda. Izjavil je nadalje, da bo mestna uprava naredila tudi za podeželsko prebivalstvo vse, kar je že napravila za mestno' središče, saj imajo vsi občani iste pravice in dolžnosti.
Naš vodovod je stal 16 milijonov lir. k čemur je glavni delež prispevala država. Gradheni načrt je izdelal ing. Sussi. Z delom so pričeli 27. avgusta 1956 in so ara dokončali v juniju t. .1. Vodovod je dolg 4826 m in dobavlja vodo 75 družinam. Ko je žumrt zaključil govor, so' mu trije domačini i'ra-
zili hvaležnost vsega pslavslkfega in štmaver-skega prebivalstva!. Slovesnosti sta se udeležila tudi slovenska svetovalca Rudi Bratuž in dr. Sfiligoj.
IZ DOBERDOBA
Predpreteklo nedeljo je naša godba praznovala 10. obletnico svojega obstoja. Ob tej priliki so domači godci priredili lep koncert, pri katerem sta sodelovali tudi godbi iz Nabrežine in Proseka. Zato je bila prireditev še toliko lepša in pomembnejša. Na trgu pred šolo se je zbrala mnogoštevilna množica, ki je z velilkim navdušenjem pozdravila godce, ko so ob zvoku veselih koračnic prispeli izpred županstva.
Na koncertu je najprej nastopila proseška godba, za njo pa doberdobska in nabrežin-ska. Godbe so vse skladbe odlično izvajale, Ikiar priča o izredni pridnosti godcev in sposobnosti njihovih kapelnikov. Pomisliti moramo namreč, da so godci delavci, ki se morajo vaditi le zvečer po> napornem dnevnem delu. Oh tem nastopu smo se Doberdobei spomnili velikega idealizma slovenske mladine, zlasti v dobi naših' Orlov in Sokolov. Tedaj je mladina preživljala večere v telovadnicah, kjer je vztrajno gojila šport ter ustvarila Slovencem organizacijo, ki je zaslovela tudi v mednarodnem svetu.
Pred Ikra.tkim je prefektura obvestila do-berdobsko občinsko upravo, da lahko uporabi 469 'tisoč lir z -a dokončno ureditev poslopja, ki ga je pričela gnaditii že bivša občinska uprava in je namenjeno poštnemu uradu in uradu za delo.
OBVESTILO
Opozarjamo dijake in njihove starše, tra sp vpisovanje v srednje šole zaključi 25. septembra.
Kdor ima namen se vpisati, naj stori to nemudoma.
IZ Š1EVERJANA
Števerjansko županstvo opozarja davkoplačevalce, naj do 20. septembra prijavijo dohodke, ki so podvrženi naslednjim občinskim davkom: družinski davelk, davek na stanovanja, vozove biljarde, obrtniee, napise, pse in živino. Prijavo je treba napraviti na posebnih obrazcih, ki jih dobite na županstvu. Komur se dohodki niso spremenili, ta ni dolžan narediti prijave.
Predpreteklo soboto je naš občinski svet med drugim odobril obračun za 1956. leto. Sklenil je tudi nabaviti potrebno notranjo opremo za novo šolo na Valerišču, katere gradnja je že odobrena. Za to so določili 750 tisoč 'lir; obnovili bodo tudi šolske opremo v Števerjanu, ker je današnja zelo zastarela in jo je treba zato nadomestiti z novo. V ta namen bodo potrošili en milijon.
Predpreteklo nedeljo se je na Komi v Gorici ponesrečil 21-letni domačin Leopold Maraž, ki se je vozil na motornem vozilu skupno s 24-letnim Celestinom Terpinoin. Ko sta se pred garažo Aguzzoni hotela izogniti nekemu avtomobilu, sla nesrečno trčila v drugo motorno vozilo. Mladima ponesrečencema želimo, da čimprej popolnoma okrevata.
IZ PODGORE
Po blagoslovitvi nove ljudske šole v Stra-žicali so se goriški oblastniki pripeljali do novega soškega mostu, ki, veže Stražice s Podgoro. Most je blagoslovil msgr. Soranzo. Nato je župan Bernardis v kratkem govoru poudaril, da je prebivalstvo Podgore in Stra-žic 20 let čakalo na most, ki je velikega pomena posebno za delavstvo obeh največjih industrijskih podjetij na soških bregovih. Oblastniki so si nato ogledali zunanja obnovitvena dela pri podgorski cerkvi ter dela nai zemljišču med ulicama 4. novembra in Monte Calvario, kjer je bil znani avstrijski bunker.
V torek prejšnjega tedna je mestni upravni odbor sklenili, da ib o občinski svet na prihodnji seji razpravljal o nakupu zemljišča pri železniškem mostu (Madonnina), kjer nameravajo zgraditi čakalnico za potnike, ki čakajo na avtobus. Odbor je tudi sklenil olkrepiti javno razsvetljavo na cesti med križiščem na Majnici in novim mostom pri Stražicah.
IZ ŠTMAVRA
Iz vodovodnega zbiralnika na Oslavju so napeljali cevi tudi v našo vas, a žal le do spodnjih hiš pri cerkvi. Zgornji del vasi pa je ostal brez zdrave pitne vode. Tak vodovod niiima za našo vas pravega pomena, ker ga ne more uživati večina štmaverskih prebivalcev, čeprav nami je goriški župian obljubil, da 'bo vodovod podaljšafa do zgornjih hiš, brž IkiO' bo mestna uprava razpolagala z novimi denarnimi sredstvi. Želimo, da bi se županova obljuba v najkrajšem času uresničila. Ni namreč prav, da se med občani delajo tako velike razlike, kar že diši po diskriminaciji.
ZLATA MAŠA
V nedeljo je praznoval zlato mašo župnik • iz Št. Vida prti Vipavi g. Ivan Kovač. Slavljenec je bil pred zadnjo vojno eden najvplivnejših zadružnih voditeljev na Vipavskem. V svoji fari je vodil veliko zadružno mlekarno in močno posojilnico. Bil je tudi med najbolj vnetimi prosvetnimi delavci v Vipavski dolini. Za časa fašizma so ga trajno preganjali in celo konfinirali. Bi! pa je predvsem vzoren duhovnik, globoko spoštovan od sobratov in vernikov. Na slavljenčevi zlati maši je pridigal msgr. Albin Kjuder, zastopnik apostolskega administratorja v Kopru. Njegov govor, zdaj resen, zdaj šegav, je imel na vsakogar nepozaben vtis.
Slavljenec, ki ima 73 let, je še tako mladeniški, da mu vsi prijatelji na Goriškem iz globin srca želimo ne le bisernega, marveč tudi železnega jubileja. Spremlja naj g;i obilo božjega blagoslova!
IZPITI NA OSNOVNIH ŠOLAH
Dne 23. septembra se ob 8.30 prično na vseh osnovnih šolah goriškega okrožja jesenski izpiti.
Razpored je naslednji:
23. in 24. sept.: Izpiti čfez 1., 2. in 4. razred na vseh šolah okrožja.
25. in 26. sept.: Izpiti čez 3. in 5. razred v Gorici (ul. Croce in ul. Randaccio), Standrežu, Pevmi (za Pevmo in Štmaver), števerjanu, Valerišču in Mirniku (za Mirnik in škrljevo).
26. in 27. sept.: v Podgorl in Plešivem.
28. sept.: v Jazbinah.
Razpored Izpitov doberdobskega okrožja:
23. in 24 .sept.: popravni izpiti čez 1., 2. in 4. razred na vseh šolah okrožja.
25. in 26. sept.: Izpiti čez 3. in 5. razred v Doberdobu, Sovodnjah, na Vrhu in v Dolu.
27. in 28. sept.: v Rupi in Jamljah.
faene&hu tfl&veniiu - Hanalbha clalinn
VODOVODI V BENEŠKI SLOVENIJI
■Novi list in tudi glasilo Beneških Slovencev Matajur sta že večkrat pohvalila državna oblastva, 'ker so- v povojnih letih skoraj v vseh večjih vaseh naše domačije zgradila sicer majhne, a zelo koristne vodovode. Vse naprave so' stale nekaj sto milijonov lir, kar sicer ni ravno veliko, če pomislimo, Ikoliko milijard razmečejo razne prefekture in pokrajinske uprave za druge, morda manj pametne in potrebne stvari.
Vodovode pa je treba tudi vzdrževati, ker se pri njih vedno kaj pokvari. Z njimi so torej vedno združeni stroški. Toda kje naj naše revne občine vzamejo denar, ko so že tako prezadolžene? Prefektura jih priganja, da bi sestavile skupen konzorcij, ki hi skrbel za vse vodovode. Na vsako občino bi prišlo nad 200 tisoč lir letnih stroškov. To sicer ni ravno- strahotna vsota, a kaj pomaga, če pa občine niti tega zneska ne zmorejo? Že nekajkrat so naše župane sklicali na zborovanje, da bi ustanovili konzorcij. Župani pa so se kratkomalo uprli. V Vidmu so celo hoteli z odlokom prisiliti župane, da klo-nijo. V borbo- so poslali celo čedadskega župana in senatorja Pelizza, a tudi on ni ničesar opravil, čeprav ga župani globoko spoštujejo in smatrajo za nekakšnega svojega voditelja.	•
Vsi namreč vedo, da so naše občine kakor večina hribovskih v Italiji deficitne. Kajti kako naj mala in uboga hribovska občina vzdržuje tajnika in njegove pomočnike, matični urad, stražarje, sluge in druge usluž-
bence, kako naj skrbi za šolska, poslopja in plačuje prispevke za razne konzorcije? Njeni dohodki so majhni, ker je malo ljudi doma in nihče ne more spraviti lir iz praznih malh. Nekaj ibi se sicer lahko- prihranilo, če bi odpadla kaka »festa« z aperitivi in s častnimi vermuti. A tudi ti prihranki ne bi rešili naših občin primanjkljajev.
Tudi vprašanje vodovodov v Beneški Sloveniji dokazuje, da je mogoče dvigniti gospodarsko stanje naše obmejne deželice samo, če si bodo ljudje služili vsakdanji kruh na rodni grudi in ne bodo več prisiljeni trumoma zapuščati svoje domačije. Zadostne in trajne dohodke pa jim more dati le industrija'. Zato je treba začeti industrializirati tudi našo deželo, kakor z uspehom delajo ponekod v južni Italiji.
IZ BRDA
Čujemo, da bo neko veliko podjetje iz Gorice ustanovilo v Njivicah lesno' tovarno.
V	kraj sam so že dospeli tehniki, da preuče, na katerem mestu naj tovarno zgradijo. Ljudje, ki bi bili naprošeni za odkup gradbenega zemljišča, naj zahtevajo za zemljo primerno, a ne pretirano ceno, da z njo ne od-ženejo morebitnega kupca, kar se je pri mas že zgodilo. Za zemljišče so nefkje zahtevali desetkrat več, kot je bilo vredno, čeprav je za naše prebivalstvo nujno potrebno, da se v naši občini ustanovi kaka industrija.
UK VE
Letos Iklar noče biti konca skrajno slabemu vremenu. Po deževnem poletju, ko se je
o im (c im
R. B
»Kot ukaže Veličanstvo«
S cesarjem je generalni pribočnik Griin-ne bil vsak dan v stiilku. Ko se je Franc naveličal razprav z ministri, se je oddahnil v družbi Griinneja, ki mu je znal prav po Ikia-sar.niško povedati kako robaito in kosmato šalo, da sta se oba trepljala po ramenih. Polagoma je Grunne dobil glavno besedo' tudi
v	armadi. Njega, ki mi nikdar povohal smodnika, so vsi pravd generali in častniki smrtno sovražili. Sam stari Radetzlkiy je skušal Griin-neja spodriniti, toda cesar mi odpustil svojega. ljubljenca. Še povišal ga je v šefa glavnega štaba. Grof ije znal vladarja prav lepo po vrvi voditi. Med šalami mu je navdihnil kako svojo idejo. Cesar jo je nato na dvornem posvetu izrazili kot svojo. Grunne je spravil vse ugovore v koš z onim samim stavkom: »Kakor ukaže Njegovo Veličanstvo, tako je prav!« Francu Jožefu je tako lasi klanje .nadvse ugajalo, pribočnikova moč je pa tako rastla, da je začel nastavljati tudi vojne poveljnike.
Ko je izbruhnila 1. ]j859 vojna v Italiji, je na vse -kripije delal na to, da hi ne bil imenovan za povelj mik a edini zmožni general Hess. Namesto njega je poklical k sebi grn fa Gyula:ia, pravo ničlo v vojaških zadevah, in ga je takole predlagal za vojskovodjo: »Česar je bil zmožen stari osel Radetzkv, boš
v hribih čestokrat prikazal celo sneg, smo imeli samo v začetku tega meseca nekaj sončnih dni. Zato smo silno težko sušili, se-no. Nekateri še zdaj niso spravili otave, ker nas redno obiskuje slana, in s hribov pritisku zmrzal. Ob zadnjih nalivih je sneg zapadel tudi na tisoč metrov visokih gorah. Žalostno pa je, da si pri vseh teh težavah mnogo ljudi ni moglo še preskrbeti' kuriva za bližajočo se zimo.
Večina kmečkih posestnikov v Kanalski dolini sme, kot znano, na podlagi znanih »servituitnih ali služnostnih praivlicah« sekati nekaj lesa. v državnih gozdovih. V glavnem gre za les, 'ki1 služi ljudem za- kurjavo. Toda Upravia verskega sklada (Fondo del Cuito) v Rimu bi, kakor smo v listu že poročali,, našim ljudem zdaj rada odvzela nelkaj starodavnih pravic. Trdi namreč, da v gozdovih ni dovolj lesa za kurjavo in zato predlaga, naj si posestniki posečejo po en meter stavbnega lesa, namesto 4 metrov tistega za kurjavo. Ker domačini ta predlog odločno odklanjajo, jim- gozdna uprava ni doslej sploh dovolila sekati nobene vrste lesa in je tako poteptala njih stoletne pravice ter prezrla njih krvave potrebe. Ker se blliža zima, se zdi, dla namerava uprava izkoristiti stilsko ljudi ter jih prisiliti, da sprejmejo kriviti:	predlog.	Ta pa je v kričečem nasprot-
ju z ustanovnimi listinami, z raznimi razsodbami italijanskih in avstrijskih sodišč ter z vsem dosedanjim izvajanjem služnostnih pravic.
Nezaslišano je, da se javna ustanova, katere obstoj je upravičen samo, če služi potrebam skupnosti, v življenjski zadevi skoraj 800 naših družin obnaša kot kak zasebni kap it al ističn i izk orišče v al ec.
tu< i ,i lahko napravil.« Gy-ula-i se je še malo branil, a na vojnem posvetu je Grunne ^pet prodrl -z znanim stavkom, češ »Veličanstvo ukazuje«. Gyulai je bil pa v Lombardiji tako tepen od polovico manjše piemontske vojske, da je zbežal naravnost v Gorico, kjer mu je prijatelj Griinne daroval vilo na Soi-kanslkti cesti in ga imenoval za vojaškega poveljnika goriškega Okrožja.
Lastni ministrski predsednik
Prav tako kakor generalni pribočnik so tudi ministri potrjevali Franca Jožefa v prepričanju, da »Veličanstvo v vsem ukazuje« in da je država le — Franc Jožef.
Spletkarski ministri in generali so mladega vladarja utrdili v veri, da ne smo nikomur zaupati. Vedeli so pa, da bodo lahko vse naredili, samo če se vse tako zdii, kot da izpolnjujejo ukaze svojega gospodarja.
Franc Jožef je polagoma postal trmast absolutist, ne da bi se zavedal, da ga dvorni Spletkarji vlečejo za nos. Ker niso drug d'ru-gemu privoščili važnih mest, je cesar postal lastni ministrski predsednik in vojni minister.
Že ob štirih zjutraj je v svoji pisarni popil Ikavo' in sveže pečeno žemljico, katero- je poseben kur.ir prinesel iz dvorne pekarne. Po zajtrku je začel brati kupe poročil, ka- 1
tera so mu pošiljali iz vseh kotov države. O vsakem najmanjšem dogodku je hotel biti obveščen. Zvedel je tudi za norčevanje Dunajčanov, ki so pravili, da- ne pade vrabec s strehe, ne da bi Franc za to vedel. Vzel je norčevanje za laskanje in je kar ure in ure podpisoval z gosjim peresom spise, prepričan, da je to bistvo vladarjevih dolžnosti.
Bil je sicer po naravi nadarjen in delaven, najbolj imu je pa le godilo prepričanje, da je njegova močna volja tista gonilna sila, ki vrti vse kolesje mogočnega državnega sestava.
Iz takega razpoloženja mu je zrastla sa*-mozavest Cezarja', ki mu n.i mar mrmranje množice. Najbolj ga je pri tem- zbodla še tako previdna opazka, da v državi ne gre vse tako, ikot bi moralo.
Cesar je hotel vse vedeti in znati. Policijski minister je -moral vsak dan izrezati iz časnikov članke, ki naj jih Veličanstvo prouči. Nalepili so m-u jih na posebne pole in cesar je vsak večer, -preden je zaspal, zvedel iz -izrezkov za vso svetovno politiko; seveda skozi očala policijskega ministra barona Kem-pena, Griinneja, Zofije in Rau-scherja.
»Die rose von Bayern«
V	svojem delu in- v svoj-i cesarski oholosti in domnevni samoohlastnosti ni imel časa za kaj drugega. Za ljubezenska vprašanja se ni utegnil zanimati, čeprav je mati — po splošni: navadi takratnih visokih krogov — poskrbela, -da se je kri mladega sina razvedrila v družbi preprostih dunajskih oiko-li-č amk.
( Dal je)
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
UleemMuo~kulta'ma 2/mlo'd mioda
Bliža se nova slovenska kulturna sezona v Trstu in zato bi radi danes nekaj napisali o mecenstvu. Zakaj ravno o mecenstvu?
Mecen je, kot znano, tisti, ki podpira umetnost in znanost s tem, da pomaga umetnikom in znanstvenikom. Vendar je verjetno med nami mnogo ljudi, ki jim je ta beseda popolnoma neznana, ali pa so jo že pozabili. Zlasti pri nas Slovencih in posebno še pri tržaških Slovencih jo je malokdaj slišati. Nekoč je nekdo v zagrenjenosti zapisal, da smo Slovenci narod brez mecenstva. To je seveda pretirano, res pa je, da je med Slovenci mnogo manj mecenov kot pri drugih narodih. Temu je delno krivo to, da smo reven narod, ali bolje rečeno, narod brez velikih bogatašev, še bolj verjetno pa je temu kriva rahla poteza skoposti ali, da uporabimo lepši izraz, varčnosti, ki je značilna za značaj velikega dela Slovencev. Smo nekaki srednjeevropski Škoti, pri čemer pa moramo upoštevati, da so nam v tem podobni vsi alpski narodi. Gorata, malo rodovitna domovina je v stoletjih naučila alpska ljudstva, da morajo biti varčna. Toda od tedaj, ko je bil edini vir zaslužka alpskih in kraških ljudi košček malo-rodovitnega polja, nekaj govedi, koz in ovc ali dr-varjenje in oglarjenje, so se časi že precej izpreme-nili in danes so postali alpski narodi pretežno industrijska ljudstva. Tako tudi Slovenci.
ZAKAJ JE POTREBNO MECENSTVO?
Na Tržaškem in na Goriškem Slovenci nimamo kakih posebnih znanstvenih ustanov in nam ni treba skrbeti za zasebne finančne vire, da bi jih vzdrževali. Slovanska znanost se razvija predvsem v matični državi in tam najdejo tudi tisti znanstveniki, ki so doma iz naših krajev, možnost za znanstveno delo in objavo svojih del. Znanstveno delo, zlasti na tehničnem področju, stane dandanes ogromne vsote in teh bi naša manjšina ne zmogla, tudi če bi hotela. Druga stvar pa je s književnostjo in umetnostjo. Pisatelj in umetnik ne terjata danes od skupnosti nič več, kakor sta terjala v nekdanjih časih. Terjata samo, da ju občestvo ceni in jima da živeti. Ker ne ustvarjata za industrijske koncerne in kombinate ali za univerzitetne in znanstvene zavode, ampak zase in za ljudi, sredi katerih živita in iz katerih največkrat tudi črpata navdihe, sta tudi odvisna od sredine, v kateri živita.
Književnost in umetnost sta izraza narodne zavesti in življenjske moči vsakega naroda in tudi slovenskega. Ni si mogoče misliti, da bi slovenski narod danes še obstajal, če bi ne bil imel Trubarja, Dalmatina, Zoisa, Linharta, Vodnika in zlasti Prešerna, Levstika, Zupančiča in Cankarja in še toliko naših odličnih pesnikov in pisateljev. Mnogo so do prinesli k utrditvi slovenstva tudi naši umetniki, katerih zasluga je, da se nam Slovencem niti na področju literarne umetnosti ni treba sramovati pred drugimi evropskimi narodi. Oboji so povzdignili našo kulturo na splošno evropsko raven in nam ustva-Vili tisto, kar imenujemo narodno zavest. Nihče drug ni toliko storil za slovenstvo in doprinesel k njego-
vi	moči, kulturi in zavednosti kot ravno književniki in umetniki. Zato imajo pravico pričakovati od svojega ljudstva spoštovanje.
Visoko cenimo in hvalimo tudi mecene, ki so jim omogočili, da so lahko izpolnili svoje poslanstvo. Kaj bi bilo s Trubarjem, če bi ne bil našel takih mecenov? Ali z Linhartom in Vodnikom, če bi ne bila našla v baronu Zoisu radodarnega in razumevajočega mecena? In najbrž bi ne imeli niti Prešerna, niti Levstika, Jurčiča, Zupančiča in Cankarja ali naših impresionistov, če bi se ne bili našli možje, ki so jim’ pomagali dokončati študije, jim včasih pomagali iz najhujših stisk ter jim navdihnili novega zaupanja v njihove ustvarjalne sposobnosti? Toda ali bi Prešeren, Jurčič, Murn,. Kette, Kosovel, Jama, Sternen in toliko dingih ne bili še veliko več doprinesli k slovenskemu kulturnemu bogastvu, če bi bili našli še kakega mecena, ki bi jim omogočil mirnejše ustvarjanje? Marsikak mlad pesnik ali umetnik bi bil lahko ostal živ, če bi bil našel razumevajočega Slovenca, ki bi mu bil v času stiske pomagal s
-----------------------------------------------j_____
KRVAVE ARENE — Neka velika hollywoodska filmska družba bo posnela nov film po slovitem romanu Spanca Vincenta Blasca Ibaneza Krvave arene, ki je bil že pred kakimi dvajsetimi leti preveden tudi v slovenščino. Glavno žensko vlogo bo igrala Sofia Loren.
sorazmerno majhno vsoto. Tako pa so morali mladi umreti in danes nimajo nič od češčenja, ki so ga deležni.
VELJA TUDI ZA SODOBNE UMETNIKE
Vse to vemo in se zgražamo, da so morali od jetike mladi umreti v vlažni in mračni ljubljanski Cukrarni ali drugje. Pri tem pa veliki večini ljudi ne pade niti na kraj pameti, da žive tudi danes med nami umetniki, ki so potrebni mecenstva.
Tudi v Trstu imamo književnike in umetnike, ki bi jim morali pomagati in jim že za njihovega življenja vsaj delno povrniti tisto, kar store za nas kot celoto. Nihče toliko ne doprinaša k ugledu Slovencev v zamejstvu kot ravno naši umetniki, a pri tem jim je vendar malokdo hvaležen, malokdo se zaveda njihovega doprinosa k življenjski sili manjšine in slovenstva. Veliko več je takih, ki vihajo nad njimi nos. Kupujejo rajši »kič« od tujcev ali prebirajo slabe romane v tujem jeziku, kakor da bi vzeli v roke knjigo domačega pisatelja ali kupili dobro sliko domačega slikarja. Marsikdo slikarju celo zameri, ak' mu obzirno ponudi svojo sliko v nakup ali samo namigne, da jo želi prodati. In tisti, ki zameri, je morda sam trgovec, kateremu se zdi najbolj naravna stvar na svetu, da ponuja kupcu v svoji trgovini to in ono in da je pri tem včasih celo vsiljiv.
So tudi taki, ki se ponašajo s svojo kulturo in s ponosom razkazujejo v usnje vezane hrbte Cankarjevih Izbranih spisov ter zbirajo razkošne izdaje vseh slovenskih klasikov, pri lem pa zaničljivo govore o književnikih, ki jih morda vsak dan srečujejo, in se jecljaj« izgovarjajo, ko jim ti ponudijo svojo knjigo ali revijo. Ti ljudje ne pomislijo, da bo kulturna zgodovina spoštljivo govorila tudi o teh književnikih in umetnikih, o marsikom med njimi morda celo zelo spoštljivo, medtem ko bodo zanamci s prezirom obsojali rod tržaških Slovencev, ki jih je pustil živeti v stiski in bil kljub svoji sorazmerno visoki življenjski ravni nesposoben ustanoviti ene same skromne literarne ali umetniške nagrade ali podpore za kako slovensko založbo ali revijo v Trstu čeprav bi ravno ta lahko izpričevala našo kulturno dejavnost ter bila morda velikega pomena za usoc' slovenske omike v teh krajih.
Ni obupavati nad ljudstvom, živečim pod tujo peto, pač pa nad ljudstvom, ki postaja brezbrižno do lastne kulture, ker ta je poslednji in najzanesljivejši branik vsakega naroda.
M. Z.
Iz Avstralije smo prejeli od naših tamkajšnjih rojakov razveseljiv dopis o kulturnem delovanju med njimi, ki ga radi priobčujemo in želimo, da nas še obveščajo z dopisi o svojem kulturnem delu:
Lepota slovenske melodije je doživela novo potrdilo tudi v daljni Avstraliji po zaslugi še razmeroma mladega zbora Triglav. Zbor je diletantski ter sestavljen izključno iz delavcev; ustanovila sta ga oktobra meseca leta 1955 v Melbournu gospoda Trampuž in Vrlič, ki je predsednik Slovenskega kluba. Vse je nastalo iz lastnega nagiba in brez vsakih podpor; ustanovitelja sta težila le za tem, da slovenska pesem zadoni tudi na avstralski celini. Kulturno delovanje zbora sloni povsem na požrtvovalnosti pevcev, ki se v prostem času pridno in nesebično udejstvujejo. Kljub temu da zbor ni še popolnoma pre-
Prosvetno življenje se je razgibalo
Po nekaj mesecih »mrtve sezone«, ki so se nam zdeli zelo dolgi, se je končno slovensko kulturno življenje v Trstu nekoliko razgibalo. Slovensko narodno gledališče je spet začelo s predstavami, četudi zaenkrat ponavlja samo dela z lanskega repertoarja; v Sv. Križu je nedavno nastopil odlični Učiteljski pevski zbor iz Slovenije, ki je dobil v Arezzu drugo nagrado pri mednarodnem tekmovanju pevskih zborov; tržaški študentje so uprizorili ob koncu prejšnjega tedna v dvorani na stadionu igro Med polnočjo in svitom; prosvetno društvo Andrej Cok na Opčinah je organiziralo v nedeljo prireditev, na kateri je nastopilo več pevskih zborov in domača folklorna skupina; v Praprotu pa so se prav tako v nedeljo zbrali pevski zbori iz Šempolaja, Nabrežine, Sovodenj in Saleža-Zgonika ter že zelo znana in pridna folklorna skupina iz Brega. S tem pa še nismo našteli vsega. To dobro obeta za prihodnjo kulturno sezono.
Le sporede prireditev, zlasti še pevskih, bi si želeli nekoliko bolj moderne. Tudi nastopi nekaterih zborov bi morali biti bolje pripravljeni.
KULTURNE VESTI
* Na letošnjem mednarodnem tekmovanju mladih pianistov, ki ga je priredil konservatorij Monteverdi v Bocnu, je zmagala šestnajstletna Argentinka Mar-tha Argerich. Na drugem in tretjem mestu sta Američana Jerome Lowenthal in Jeanne Dovis, na četrtem pa Nemec Ludwig Hoffmann, ki je prejel »nagrado občinstva«.
* Glavno nagrado na veliki mednarodni kiparski razstavi v Carrari (marmorolomi!) so razdelili med dva pomembna sodobna italijanska kiparja. To sta Tržačan Maroello Mascherini in Rimljan Mirko Ba-saldella. Vsak je prejel po 750.000 lir. Poleg tega so razdelili denarnih nagrad še za 6 milijonov lir. Nekatere odlične tuje kiparje pa so nagradili z bloki marmorja za kipe. Na razstavi je sodeloval tudi slovenski kipar J. Savinšek.
* 11. septembra se je začel 20. mednarodni glasbeni iestival v Benetkah. Začeli so ga s simfoničnim koncertom, na katerem so izvajali' nove skladbe beneškega skladatelja Francesca Malipiera Nocturno s petjem in plesom za orkester, Koncert za klavi-cembal in orkester ter Pasijon za soliste, kor in orkester. Nadaljnji program obsega med drugim novo opero VVernerja Egka Revizor, na libreto po znani Gogoljevi komediji.
bredel vseh začetniških težav in da ga ni soditi s strogimi umetniškimi merili, je dosegel že tako stopnjo v tehniki in v izvedbi, da mu lahko prerokujemo najsvetlejšo bodočnost.
V	začetku je naletel na številne zapreke in prvotni nastopi so bili le v okviru pestrih zabavnih večerov v »čitalniških« oblikah: sestanki so bili prepolni šegavega ljudskega humorja in sporedi se niso odvijali po enotnem, premišljenem načrtu. Kljub temu so pa vzpostavili vez med zborom in poslušalci. Svojo moč je zbor najočitneje izpričal s samostojnim koncertom, ki ga je imel pred tedni v Melbournu, ko je številnemu občinstvu izvabil hrupno odobravanje. Marsikateremu rojaku so se tedaj zasvetile oči in mu je bilo tesno pri srcu ob milem slovenskem napevu; čutil je, da ga slovenska pesem prestavlja čez globoki ocean in vrača v krog ljubih domačih.
Največ zaslug za uspeh ima mladi, resni m priljubljeni dirigent Vladimir Trampuž, ki je vložil v zbor dosti truda. Vadi ga z okusom, z iznajdljivostjo in z znanjem, ki si ga je pridobil v Trstu pod veščo roko dirigenta Ubalda Vrabca, ko je pel v njegovem komornem zboru. Toda trud ni bil zaman; povzdignil je zbor na tako stopnjo, da je drugim za zgled. Neutrudljivi in navdušeni vodja si stalno prizadeva, da bi čimbolj poglobil njegov umetniški izraz. Preložil je več pesmi iz mešanega v moški zbor, med temi tudi Vrabčevo Slovensko mašo in Le spi; zložil je tudi sam nekaj novih, med katerimi se posebno odlikujeta Pluj in O, Kras.
Zbor ima v načrtu še več nastopov v Melbournu in okolici, decembra meseca pa bo menda gostoval tudi v Sidneyju. K uspešnemu delovanju mu iskreno čestitamo in mu izrekamo javno priznanje.
Lep uspeh naših rojakov v Avstraliji
!
GOSPODARSTVO
PRED LETOŠNJO TRGATVIJO
Konec tega meseca bodo pondkod vsi vinogradniki že pospravili pridelek grozdja, drugod pa bodo 'trgali samo zgodnje sorte, med katere spada tudi -tokajec.
Če hočemo' imeti dobro kapljico, -moramo predvsem pazili na posodo, ki pride v dotik z grozdjem ali moštom. Nato moramo skrbeti, da mošt pravilno povre. Nujno je zato, da si zapomnimo zlasti naslednje:
Posoda, v kateri smo imeli modro galico, ne sme služiti za trgatev in v njej nilkakor ne smemo braniti vina ali mošta, ker se 'tekočina navzame neprijetne grenkobe, ki jo je prav težko spraviti iz vina.
Plesnivo posodo moramo ozdraviti, to- je razkužiti, gnile doge nadomestimo z zdravimi. Najboljše sredstvo proti plesn-i v posodi, posebno v sodili, je »sanaton«. To je belkasta sol, ki raztopljena izloča kisilk in tako odstranjuje iz dog ves duli, oziroma okus po plesni. Posodo najprej operemo z vrelo vodo in navadno sodo (na 10 litrov vrele vode gre 1 kg sode), nato stresemo vanjo sanaton in vrhu zlijemo- odgovarjajočo količino vrele vode in sod začepimo. Na splošno zadostuje 5 l-iitrov vrele vode na en lil. Sod nato počasi valjamo, ga postavimo za eno- uro na eno -dinoi in ga končno pustimo nekaj ur na drugem dnu. Nato ga spraznimo in z -navadno, mrzlo vodo toliko- časa izplalkujemo, dokler ne priteče iz njega prav čista voda. Sod zatem ovinimo-, kot bomo še kasneje videli.
S	kislimi sodi ravnamo enako Iklot s plesnivimi. Zdravimo jih torej s sanatonom. -Ne smemo pa misliti, da lahko ozdravimo vse kisle sode. Če je sod prehudo kisel, ga lahko rabimo samo za kisanje repe ali zelja. Najbolje pa je, da ga vržemo na ogenj.
Sode z obilno grampo ali vinskim kamnom na dogah moramo temeljito sčistiti, se pravi odstraniti iz njih grampo in jih nato o-prati z vrelo vodo -in navadno sodo, kot je zgoraj rečeno. Če pa se grampa na dogah ne blišči, ko jo postavimo na luč, ali se blišči samo na redkih mestih, jo tudi moramo očistiti s sanatonom. Vinski kamen ni nikdar koristen, saj prevečkrat povzroča n-ajliujše vinske bolezni, kot je zavrelica, za katero navadno ni zdravila.
Sode, v katerih je bilo pokvarjeno vino, moramo na vsa-k način sčistiti' najprej z vrelo vodo in navadno sodo in potem še s sanatonom-.
Vsak sod, ki ne diši prijetno in ki v njem noče goreti azbestno žveplo, moramo tudi očistiti s sanatonom.
Vse sode pa moramo pred uporabo najmanj oprati z vrelo vodo in navadno sodo, četudi je še nedavno bilo v njih vino in četudi nimajo nobenega zoprnega duha.
Ovinjenje sodov izvršijo naši ljudje tako, da skuhajo tako imenovano »bolido«, to je zvarek iz tropin in breskovih listov. To sredstvo ni ravno- slabo-, -a mnogo bolj umestno je ovinjenje s kemično čisto vinskio kislino (a-cido- tartarico). 100 gr. te soli raztopimo v 10 -litrih vode, zlijemo v sod, ki ga nato povaljamo.
Ali naj mošt zažveplamo? Žveplo je močno razkužilo. Če je grozdje popolnoma zdravo, ni nujno, da sode pred nalitjem zažveplamo, čeprav nekaj žvepla vedno koristi.
Prav je na -primer, če na vsakih 200 litrov sežgemo en azbestni trakec. Če p,a je grozdje gnilo ali če tržemo v vlažnem vremenu, je potrebno močnejše žveplauje: porabimo lahko tudi -po 2 azbestna trakca na 100 litrov. Za mošte uporabljamo- danes predvsem amonijev žvepleni fosfat (so-lifofosfato atn-mo-n-ico), Ik-i ga v trgovini dobimo v prahu in v tekočini. Tistega v prahu uporabljamo za zdravo grozdje, in sicer po 10 gramov na 100 kg grozdja (preden grozdje z-mastimo), onega v tekočini pa polijemo vrhu grozdja v kadeh (na, 100 kg ga gre 25 gr.). Če je grozdje gnilo, moramo omenjene količine podvojiti. Preden mošt nalijemo v sode, ga nekoliko prezračimo, da pospešimo vrenje in da iz mošta odstranimo najmanjši okus po žveplu. Zapomniti pa si moramo, da bodo trpežna samo tista vina, pri Ika-terih smo mošt zažveplali.
Ali naj mošt bruha? Nekater-i kletarj-i so še zmeraj m-nenja, da je -treba- sode skoraj napolniti z moštom, tako da pri v-renj-u lahko bruhajo. Mislijo namreč, da s tem mošt zgubi žveplo in razne gnilobe -in da bo potem vino postalo -bolj zdravo. To ne drži. Z bruhanjem se res morda izloči kakšna jagodna lupina, a v glavnem -zgubimo skoraj same kipelne glivice. Te v začetku najbolj delujejo v bližini zraku, katerega potrebujejo za svoj razvoj. Mošti, katere smo pus-tili bruhati, ostanejo zelo dolgo- sladki — kipijo dolgo časa — in se v njih le prevečkrat naselijo glivice, ki povzročajo, da- se vino vleče, da teče kot olje. Poleg tega se po- penah in olkoli vehe naselijo male mušice, ki prenašajo glivice ocetne kisline. Taka vina so večkrat sladka in kisla in ne postanejo- nikdar dobra. Zato moramoi preprečiti vsako bruhanje kipečega mošta. Škodljivih -m-ušic pa ne bo, če -bomo na vse sode postavili ki-pelno veho.
K-ipelna veha (bollitore) naj bo- iz stekla ali pločevine in naj nikdar ne seže do mošta.
¥
j— (športni pregled =^|
JUGOSLAVIJA JE ZAMUDILA IZREDNO PRILIKO
V nedeljo sta se v Beogradu pred 50-tisočgtavo množico srečali nogometni državni reprezentanci Jugoslavije in Avstrije. Ekipi sta se po uri in pol boja razšli z neodločenim izidom 3:3. Jugoslavija je igrala v naslednji sestavi: Stojanovič, Belin, Crnkovič, Krstič, Zebec, Boškov, Rajkov, Milutinovič, Vukelič, Mujič in Pašič. Jugoslovansko moštvo je igralo učinkovito in »plavi« so bili boljši v vsem. Nekoliko nezanesljiva je bila pa tokrat obramba in slabe trenutke so gostje seveda izkoristili. Najboljša igralca sta bila branilca Boškov in Krstič; posebno pa je razočaral mladi napadalec Vukelič, ki tokrat ni izpolnil pričakovanj.
V predtekmi sta se pomerili mladinski reprezentanci obeh držav. Zmagali so seveda domačini s prepričljivim 5:1. Na Dunaju se je tekma med B reprezentancama zaključila z 2:2.
TRIESTINA V B LIGI
Tudi v B ligi so se začele tekme in prinesle so prva presenečenja. Najtežjo tekmo j-e brez dvoma imela naša tržaška enajstorica, ki je podlegla močnemu Palermu s tesnim 2:3. Kljub temu da je Trie-stina v uvodni nedelji bila poražena, so strokovnjaki mnenja, da se bo borila za prvo mesto z Barijem, Palermom, Simmenthalom iz Monze in Zenitom iz Modene. Olivierija čaka torej veliko delo. Novi trener je.izjavil, da bo Trieslina vseskozi igra-
Zato naj bo nad moštom v sodu vsaj ena ped praznega prostora. Prav dobro služijo tudi kipelne vehe, ki jih sami pripravimo: veho prevrtamo, v luknjo vtaknemo gumijasto ali plastično cev, njen drugi konec pa vtaknemo v posodo z vodo. Po cevi bo i-z soda uhajal ogljikov dvolklis, ki nastaja pri razkrajanju sladkorja v alkohol, in voda v posodi bo žuborela. Po’ žuborenju bo-tno tudi presodili, kako mošt kipi. K-ipelno veho moramo pustiti na sodu toliko časa, do-klec se ni v -moštu razkrojil ves sladkor. To spoznamo po lem, da je v posodi prenehalo sleherno žuborenje, kar se lahko zgodi komaj po šestih -tednih ali še pozneje.
SADJARSTVO V JUŽNEM TIROLU
Pridelek jabolk in hrušk -znaša v Južnem Tirolu, to je v pokrajinah Bočen in Trento, okoli 30.000 železniških vozov po 10 ton, torej 3 m-i-lijonc stotov na leto. Pravih industrijskih, to je sklenjenih sadovnjakov je nekaj nad 15.000 ha, na nadaljnjih 8.000 ha pa sadjarstvo ni tako bogato- negovano. V zadnjih -letih se je pridelek znatno dvignil in se še dviga. Poleg jabolk in hrušk pridelajo tudi nekaj tisoč vagonov marelic, češenj, češpelj in sliv ter v zadnjem času kakijev. Večino tega sadja prodajo v Avstrijo, Šv-ico in Nemčijo.
Trgovina s sadjem je več kot za polovico v zadružnih rokah. Takih sadjarških zadrug je v celoti skoraj 100, odlkaterih imajo mnoge moderno urejena skladišča. Ostala trgovina je v rokah zasebnih podjetij, od katerih so nekatera znana po vsej Evropi.
Od jabolk gojijo predvsem naslednje sorte: Gravensle-in, ki je poletna jabolka, potem zlato parmeno, šampanjsko -reneto in Kalterer (Rosa di Caldaro). V novejših nasadili gojijo predvsem ameriške sorte. Današnji pride-lek znaša:	okoli 2.500 vagonov
Morgenduft, 1.000 vagonov Jonatlian -im približno toliko -pa sorti Wi-nesaps in Deli-cius. Zadnji dve se vedno bolj širita.
Med hruškami prevladuje wiljamovka (vrtolanjlka), sledita ji Alexander in Luisa d’Avranche.
la čisti WM in bo tako uspešno popravila klavrni izpad iz prve lige. Večina igralcev ni dorasla svoji nalogi, ker jim primanjkuje telesne moči in tehnične pripravljenosti. Med najboljše igralce spadajo brez dvoma: Bandini, Rimbaldo, Milani, Szoke, Maz-zero in Petris.
ŠPORT PO SVETU
Plavanje — Potem ko je v Genovi Italija visoko porazila (119:109) Švedsko, je italijanska mladinska reprezentanca v Montecarlu z lahkoto odpravila francosko; končni izid je bil 56:42. Odlikovala sta se Elsa in Lazzari, ki sta postavila tudi nova italijanska viška na 100 m hrbtno (1*6”4) in na 200 m prsno (2’44"3).
Nogomet — Prejšnji teden sta se srečali v Rotterdamu Nizozemska in Luksemburška. Zmagali so domačini z izidom 5:2; tekma je bila veljavna za svetovno prvenstvo. V Sofiji pa sla se pomerili državni reprezentanci Madžarske in Bolgarije. Izid srečanja je bil 2:1 v korist gostov.
Lahka atletika — V Bologni so bile tekme za italijansko državno prvenstvo. Udeležba ni bila številna in odlikovali so se mladinci. Najboljše uspehe so dosegli Lievore, ki je sunil kopje 74 m daleč, kar je nov italijanski višek, Bcrruti, Baraldi in Paternoster-jeva. Kot je znano, se bosta 28. in 29. tega meseca pomerili v Trstu državni reprezentanci Italije in Švedske.
Motociklizem — V Modeni so se zaključile dirke, ki so veljale za državno prvenstvo. Zmagali so Ub-biali (125 in 250), Montanari (350) in Bandirola (500). Novi italijanski prvaki so postali: Provini (125 in 250), Montanari (350) in Colnago (500)
ADI 30, STRAŠILO, TV03 DVORNI KUHAR, TE ZAPUŠČA'. ^
REG TIMA TE BIL TMAT ZA BETAMAj VTAKNIL TE GVOT DOLGI VRAT V 'timHI ' VOTLINO,.,
fTr>>/Vo ftf4
[TREPETATE STA SE GTtGNILA |V NATOUDALTENETšl ROT.,.
SLIŠIŠ, 1AKOTNIK,? r “ PRIHATA! UPAM, < TIHO, DA NATU NE I AUŠAl! ,DOGEi£! ^ BO!
..TODA BIL TE PREKRATEK.. KER NI DOSEGEL GVOTIH ŽRTEV, GE 3E POSTAVIL NA PREŽO PREB VHODOM.
UH,NAPLETALO SEM POZABIL. MORDA TU TARO LAHRO REŠIM
ŽVER SE 3E POGNALA ZA BEGUNCEM,TODA ZVITORE-PEC TE BIL ŽE V VARNI VIŠAVI,.,,
pT£3,OTE3, ZARAT ME NISTA U BOGAIA«! ZDAT BO PA ZVERINA ČF HOTELA,DA VATU NATAKNEM NA RAŽENT!.. JOTME,GVOTA PRITA’ TELTA NAT SPEČEM ? STRAŠNO!! NERAT MORAM UKRENITI!., -
Zn uri 5 p
n
n
•
I
m
I
n
•
I
5
  •
TRD0N3A IN LAKOTNIK STA IZRABILA VELIKANOVO NEPAZLTIVOST IN 30 UCVRLA PROTI SKALNI VOTLINI... |šs
SREČNO STA MU UŠLA! NATPRET TU MORAM OPOZORITI NA N£VAR= NOST, POTEM BOM PA POIZKUSIL ZVABITI POŠAST ZA SEBOT...
^»(•i inVfilec
(Resnična zgodba)
Vendar doktor H arris on ni odnehal. Z bolnikovim pri slan,ko m ga je spet pogreznil v globoko hipnozo. Oblekli so ga v delavsko oblačilo, kot ga je nosil, ko je bil še skladiščnik. Kakor da ga žene skrivnostna sila, je šel na postajo in se odpeljal v London. Zdravnik in mati sta bila -v istem vlaku. Proti poldne je Tom že vstopil
v	svoje londonsko stanovanje. Pozdravil je Marijo1, kot da bi se ne bilo nič zgodilo, in je začel božati otročiča. Žena mu je postavila na mizo kosilo ter mu pripovedovala o družinskem življenju. Gospa Mitchell se je umaknila v stransko sobo in je prisluškovala. Njen sin je zopet postal Tom L les m ere. Tesnobno se je spraševala, ali bo zopet postal Charles MiitchaLl.
Po kosilu je dvojnik Tom sedel pri oknu in je mirno bral običajni dnevnik. Marija je sedela pri njemu in pletla jopico.
Zdajci je nekdo pozvonil. Razburjena je vstala; vedela je, da prihaja doktor Ilarrison. Prihodnji trenutki bodo odločilni! Pro-
fesor je vstopil. Toin sc je začuden ozrl. Brez odpora se je pustil zopet zdramiti iz umetne omame.
Marija je stala ob strani in je preplašeno gledala, kako so krčeviti trzaji prešinjali njegovo lice. Zdelo' se je, kot da se ves svet preobrača v njegovem čelu. Tudi mati, ki ješč vedno čakala v sobi, se je tresla v neprestanem strahu.
»Tako, gospod Mitchell, nekaj smo le dosegli,« je rekel profesor. Tudi Charles se je nasmehnil: »Rad bi vedel, kaj sle naredili z mano.« »Ali ne veš« se je oglasila Marija in ga je smeje pogledala v oči. Charles Mitchell se je zmeden ozrl nanjo.
»Seveda, zdaj se spominjam,« je jecljal, »pravkar smo kosili.
—	Toda, kako da ste vi tukaj, menda zdravnik?«
»Menila sem, da je prav, če te preišče,« se je oglasila gospa Milohell, ki je stopila iz spalnice.
»Tudi ti, mama, si tukaj?« je vprašal Charles ves osupel. Pogledoval je zdaj tega, zdaj onega. Vse je postalo tiho v sobi. Vsakdo je vedel, da je odbila sekunda, ko se bo odločilo, ali bo nesrečnež spoznal dvojno življenje. Žena in mati sta mu ga predstavljali. Ali ju bo> znal vskladiti? — Hipoma so se mu oči zasvetile. »Kako lepo je, da vidim mater in ženo skupaj,« je toplo rekel. »Kje so otroci, Marija, ali so že pozdravili staro mater?«
TEDENSKI KOLEDARČEK
22. septembra,
23. septembra,
24. septembra,
25. septembra,
26. septembra,
27. septembra,
28. septembra,
nedelja: Tomaž Vil. ponedeljek: Tekla torek: M. Reš. uj. sreda: Nikolaj četrtek: Justina petek: Kozma sobota: Venceslav
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 17. septembra si
ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos
švicarski frank
zlato
napoleon
dobil oz. dal za:
626—628 lir 23,70—24,25 lir 80—85 lir 130—138 lir 1520-1580 lir 147—149 lir 11—13 lir 146,50-147,50 lir 711—719 lir 4950—5050 lir
RADIO TRST A
Nedelja, 22. septembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz cerkve sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Slovenski zbori; 20.30 Musorgski: »Kovanščina«, opera v 4 dej., 1., 2. in 3. dejanje.
Ponedeljek, 23. septembra, ob: 12.00 Lovčevi zapiski: »Samo dve, tri besede o levu«; 19.15 Radijska univerza: »Kako nastaja dnevnik«; 21.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 22.00 Izbrani listi iz slovenske književnosti: dr. Ivan Tavčar: »Gričarjev Blaže«;
22.15 Musorgski: »Kovanščina«, opera v 4 dej., 4. dej.;
23.00 Večerni ples.
Torek, 24. septembra, ob: 12.00 Pisani svet: »Romantični Balmoral«; 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zdravniški vedež; 21.00 Santiago Rusignol: Učenjaki iz vile Žalost, veseloigra v 3 dej. - igrajo člani Radijskega odra; 23.00 Počasni valčki.
Sreda, 25. septembra, ob: 12.00 O izvoru in negi okrasnih rastlin: »Bougainvillea«; 18.50 Glasbeno potovanje; 19.15 Ivo Zor: zgodbe za otroke od osmih do mojih let: »Povest o živih mrličih«; 20.30 Slovenski oktet; 21.00 Obletnica tedna: »Friedrich Wč> hler ali 130 let aluminija«; 22.00 Iz italijanske književnosti in umetnosti: dr. Janko Jež »Življenjski opus slikarja Filippa de Pisisa«.
Četrtek, 26. septembra, ob: 12.00 Potovanje po Italiji: Turistični razgledi Maria A. Bernonija; 18.55 Koncert pianista Gojmira Demšarja; 19.15 Radijska univerza: Evropska kolonialna ekspanzija: »Kriza kolonializma«; 21.00 Dramatizirana zgodba: D. Sa-veri: »Kateri izmed treh« - Jesen v Normandiji;
22.00 Nove knjige in izdaje: Louis Armstrong »Satch-mo ali moje življenje v New Orleansu«.
Petek, 27. septembra, ob: 12.00 življenja in usode: Slovenski izseljenci v Združenih državah; 19.15 Žena in dom; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu;
22.15 šoštakovič: Simfonija št. 9.
Sobota, 28. septembra, ob: 12.00 Po tržaški oko lici: »V starodavnem Tržiču«; 12.55 Orkester Silvo Tamše; 16.00 Radijska univerza: Psihologija živali »Pes in čustva živali«; 18.30 Oddaja za najmlajše Bruna Vodopivec: »Pastorka Maja«; 21.00 Teden v Italiji; 22.40 Večerne melodije.
Vprašanje št. 399: Zakaj kokoš poje jajce, brž ko ga zleže? Kaj naj naredim s tako kokošjo?
Odgovor: Prvi vzrok je pomanjkanje apna v njeni krmi. Zaradi tega ima jajce tanjšo lupino in se lahko razlije, brž ko ga kokoš znese. Žival pa ga lahko ubije s svojo težo. Kokoš začne potem kljuvati in ker je sveže jajce slastno, sc tako razvadi, da ubije tudi jajca s trdnejšo lupino. Ce je več kokoši skupaj, se lahko ta razvada tudi razširi. Take primere imamo samo tam, kjer so kokoši zaprte in nimajo lastnega pasišča. Ce se kokoši ne pasejo, moramo skrbeti, da dobijo s krmo tudi dovolj apna. Zaradi tega moramo med običajno krmo primešati klajnega apna. Izvedenci so ugotovili, da je jajčna lupina lahko pretanka tudi pri zadostni količini apna, če manjka vitamin D. Da se to prepreči, je potrebno dodati krmi ali čistega vitamina D ali pa nekoliko ribjega olja, ki ta vitamin vsebuje. V praktičnem življenju se bomo poslužili zadnjega in bomo v dobi, ko so kokoši zaprte, na vsaka 2 kg krme dodali po 10 gramov ribjega olja. In kaj s kokošjo, ki izkljuje jajca in pusti komaj nekoliko ostankov lupine? Prodaj jo ali jo zakolji!
Vprašanje št. 400: Še pred enim mesecem je bilo veliko povpraševanje po dinarjih, tako da si za 50 in 100 dinarjev dobil 50, oziroma 100 lir. Sedaj pa je vrednost dinarja začela padati. Kako naj si to razlagamo. Zakaj nima dinar ustaljene vrednosti, tako kot jo imajo druge valute?
Odgovor: Kdor gre v Jugoslavijo s potnim listom, nese lahko s seboj 3.000 dinarjev po 50 in 100 dinarjev. Večji bankovci niso dovoljeni. Zato je bilo večje povpraševanje po majhnih bankovcih, ki so imeli tudi višji tečaj. Povpraševanje pa je veliko samo v tujskoprometni sezoni in neposredno pred njo.
V	Italiji nakupljene bankovce so banke pošiljale v Švico, ki -jih je pošiljala v države, od koder so turisti odhajali v jugoslovanska letovišča. Največ dinarjev je rabila Zahodna Nemčija, od koder je posebno mnogo' turistov odšlo v Jugoslavijo. Turistov je sedaj manj, zato ni več posebnega povpraševanja po dinarjih in tečaj dinarja pri nas pada. To lahko traja vse do meseca marca, to je do začetka prihodnje turistične sezone. Ustaljenost dinarja, se pra-
vi	razmerje med dinarjem in liro, med dinarjem in dolarjem, šterlingom, švicarskim fr. itd. pa je težje vprašanje, o katerem bi morali obširneje pisati. Tečaj neke valute je namreč odvisen predvsem od urejenosti državnega gospodarstva in tudi od mednarodnih dogovorov. Med zapadnimi državami je bil sklenjen poseben dogovor o povezavi posameznih valut, a ta dogovor ne velja za Jugoslavijo kot tudi za nobeno državo vzhodnega, to je komunističnega tabora.
Vprašanje št. 401: Rad bi vedel za naslov založbe Lipa v Kopru.
Odgovor: Dovolj je, da pišete na naslov: Primorska založba Lipa - Koper.
ŽENSKI KOTIČEK
MOKRA KRPA
Mokra krpa čestokrat rešuje gospodinjo pri kuhinjskih nezgodah, zato je potrebno vcdeii, kdaj jo uporabljamo.
Cc vlivaš prevročo tekočino ali jed v stekleno posodo, je nujno, da posodo podložiš z mokro krpo, da sc prej ohladi. S tem tudi preprečiš, da bi ti skleda počila. Oe ne moreš spraviti potice iz posode, podloži pekačo z mokro krpo, kajti trenutna ohladitev povzroči, da potica odstopi od posode. Ce hočeš ohraniti sveže meso, ga zaviješ v vlažno cunjo, pomočeno v kisu. Kadar želiš hitro zlikati bombaž ali po-pelin, ga zavij v dobro ovlaženo frotirko in ga močno stisni. Blago bo enakomerno mokro in zato ga boš dobro zlikala.
— Ce se je zrcalo tako poškodovalo, da je na nekaterih krajih postalo prozorno, ga lahko sami za silo popravimo. Obložimo ga z gladkim koščkom sta-niolskega papirja.
— Umazana okna bomo najlaže očistili s kisom, razredčenim z vodo, v katerega smo dodali ščepec soli.
— Jajca v prahu pripravimo tako, da rumenjake in beljake zmešamo in gmoto zelo natanko namažemo na plitve porcelanaste krožnike. Suh prah hranimo na hladnem in v neprodušno zaprtih kozarcih.
— Večkrat smo v zadregi, ko hočemo zalepiti pismo ali nanj prilepiti znamko, a nimamo pri roki lepila. V takem primeru nam bo zelo prav prišel jajčni beljak.
DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV uprizori v saboto, 21. sept., ob 20.30 na stadionu »Prvi inaj« igro Olge Scheinpfiugovc MED POLNOČJO IN SVITOM v priredbi in režiji Adrijana Rustje in scenski zamisli Pavla Tonona
Mladina iz Trebč uprizori v nedeljo, 22. sept.
ljudsko burko v treh dejanjih »IZGUBLJENI IN ZOPET NAJDENI MOŽ«
Priredil in zrežiral jo je H. Kalc. Predstava bo na Opčinah v Prosvetnem domu ob 17. uri. Vstopnice se prodajajo eno uro pred predstavo
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU
PREDSTAVE NA DVORIŠČU STAVBE št. 40 V TREBČAH
V soboto, 21. t. m., ob 20.30 Rade Pregare: SAGRA
V nedeljo, 22. t. m., ob 20.30 J. Patrick: VROČA KRI
V	torek, 24. t. m., ob 20.30 Branislav Nušič:
ŽALUJOČI OSTALI
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska, tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29477
Marija ju je Sla'iskat k sosedovim.Charles je malega dvignil v naročje. »Kaiko se imenuješ?« ga je vprašal.
»Milko Elesmere sem,« je klepetal malček.
»Da, fantek moj, tako si se imenoval doslej. »Kmalu pa boš Charles Mitcholl. Potem pa bomo šli v lepo, veliko lrišo z lepim vrtom.«
* * *
Kaj se je pa zgodilo takrat s Charlesom, ko so ga rešili iz Temze?
Biilo je 16. novembra 1952. V sejni dvorani Mitchellovih strojnih tovatrn so se sestali ravnatelji in odborniki delniške družbe na posvet. Predsedoval je Charles MitcheJl. Razpravljali so o socialnih ukrepih za delavstvo, ki je štelo 8.000 ljudi. Večino predlogov je stavil Charles sam. Šele pred dvema letoma, po očetovi smrti, je prevzel vodstvo obratov. Skušal je vpeljati marsikatere dobre ukrepe za razivoj tovarn in v blagor delavstvu. Toda starokopitni ravnatelji in delničarji so mu nasprotovali. Charles se je -močno razburil. Dvignil se je s sedeža, da bi govoril, toda jezik mu je odpovedal. Zopet se je usedel, ker se mu je zatemnilo pred očmi. Čez nekaj časa pa je vstal in je brez besede odšel k vratom.
Pozneje so delavci, vratar in vsi, ki so ga srečavali, pripovedovali, da je šel brez pozdraiva kol izgubljen mirno njih. Na sebi je imel delavsko platneno obleko.
Takrat je bil Charles že mož brez spomina. Kot v nezavesti si je kupil na železniški postaji vozovnico za v London, samo zato, iker je slišal potnika pred sabo,kako je vprašal listek za isto smer.
V	Londonu je mehanično izstopil in se je pomešal med minožico. Prišel je do brega Temze, da sam ni vedel kako. Niti zavedal se ni, da stopa po bregu navzdol. Ni slišal šumenja vode niti tulenja parnikov; varnostni svetlobni žarki so mu zaman poMiskaivali pred očmi. Stopal je dalje — valovii so se zgrnili nad njim. — Pisk signalov... policijski motorni čoln je pri drč a I in ga je potegnil iz valov.
Vse mu je bilo sedaj jasno pred očrni. Objel je ženo in mater, stisnil otroika k sebi.
»Zopet živim — novo življenje je pred nami,« je vzkliknil Charles in poljubil Marijo. Mati in stari zdravnik sta jokala od veselja.
KONEC