Italijani ne morejo nikjer naprej. — Ljudstvo se že naveličalo vojske. — Italijanski vojaki že sedaj zmrzujejo. — Yelika po- trtost v itaUjanskem vojnem stana megto. Seveda prlbajaiio vsak dan na to ali ono stran. PoložaJ. Na celi avstrojsko-itali.,aiigki bojni fronti ge vrše sedaj večinoma gamo artil6ri.j9ki boji, Dn© 5. in 6. avgu&tj, 90 se Italijanii iKavalili z velikaiigko gilo na viSino pri Podgori. Bojiš6e je bilo vso pokrlto z mrt. vimi Italijani. Dne ti. in 7. avgusta je močni ital:jan9ki odde- iok napadel naše postojanke pri Polaču in Vermelja- ;iu. Dise 8. avgusta so 9e vrši:i hudi artiLerij9ki gpo- padi za Doberdobsko gorsJco planoto. Tudi pri Plavfih n ob koroški meji so topovi gromeli z veliko silo. K a 1 v a r i j a m GoricastaSe v n a š i h .¦* 0 k a li. Po n-ekod go 90 ^irilo napafiiie vegtf, kakor da bi ti dve naži pastojanki ž-e padli. Ta ve9t 96 je atjl)Tž razširila vsled tega, ker je general Kadorna krajju že sporoftil, da 9ta Gorica in Kalvarija padli. !tal jan se je prezgiodaj vosol'il. Naši so vse napade Mlbili. Kako je v Gorici? Z dne 6. avgiisia 9e pfše: Sodaj je v Gorid preoej rairno. V ftet^tek, dne 29. jnlija 90 je konf-ala velika bltka za Gorioo s po•-:)lnim nciKSj)oIiom Lahov. Dan potem, v petek 30. julija, 90 posMli zgodaj zjutraj ob 'A na ¦$. uro takorekoč za slovo celo točo granat na mcglto. Pote-m pa je v primeri s prejšnjlmi dnevi naatopil preoejšen mir za megta granate !n šrapneli, takio, da popolna varnO9t ne vlada nikjer in j-e v Gorici tudi tako zlepa ne bo. S planote južno od Ruibij pri Zagradu' 9e sliši veduo pokanje topov. I9to tudi od 6asa v okolidi Gorioe. V noči na četrtek 5. t. m. 90 poizikuSali Lahi opetovano naše na Kalvariji in Ločniku napasti, a 90 bili zmiraj krvavo odbiti in vržemi naz-aj. Silovito gtreljanje razliftnih govražnikovih in naSib topov v vseh mogo5ih 9mereh, pokanje pušk In drdranje gtrojnio pa Sviganje in plavanje po zraku gveflobnih granat je te iiapado vgakikrat gpremljalo. Prav poSastno je vae to odmev/aJo po praznih in izfum-rilih gorišktib ulicah. Zdelo se ti je, da se vse vrši v tvoji neposredni bližini in da gre že za 9amo Gorico. Pa tfastal jo zopet i!iir; z<jutr,aj pa ge je širila od ust do U9t novioa, da so jo Lahi od naših. Daimatincev zopet gkupili. Mir, M je po bitki od 29. iulija dalje najstal, je jiriv^abil prav mnogo ljudi iz okopov za Poroijunkulo dne 2. avgusta h kapu,'oinom v Gorici. Kar ni6 96 ni poaaalo, da 9mo v bojni 6rti. Cerkev, ki je bila natla. ("•eno. polna pobožnciga ljud^tva, ki je zopet pokazaio, Irako drage 90 m.u gtare lepe in fcastitljive navad©. Na Kostanjevico h fran6iškanom ljudje 6ez dan ne smejo lioditi, toliko vefi jih je pa priglo v kapucinsko cerkev.: .16 pa bilo v njej res domajce! Altarji vsi ozaljšani s cvetlicami in zolea.jeto, nagovori kakor drugaleta, gpo-.edniki prav tako v spovednicah! Tudi tržno žfvJjenje se je po 29. juKju, gprva bolij plalio, a potom f-i^to neovlrano, pokazaJo zopet na dan. Na trg Sv, Antona 96 donašajo vsi razliCu; vrtai pridelki iz predraestij iu okolifiaaskib. vasi. Dru. gafee pa je megto vse tiho ia mrtvo, pogebno od opoldii6 dalje proti vefreru. Okolica trpi vedno bolj od sovražruega ojjnja. Ne mine dan, da bi govražnik ne apu,Š6al svojib strelov na ubogo Podgoro. Dajhies a. pr. padajo ves dopoldne težke gracate in srapnfiili nanjo. Pa tudi druge vasi mnogo trpijo. V Deaklali so Ijiudje v veliki vefiini doma; prav tako v Av&aK Sovražnik na degnem bregu Soče jib preganja in nadleguje, gerlaj s puško, sedaj 9 topovi, a nnvz-lic temu1 vgtrajajo. Cudovita ^jubezen do rodne vagi in gospodarskef neodvi9nosti. Tukaj 96m j,az. gam svoj, tukaj imann na svojem polju, kar rabim za živfienje, 'tukaj m' m treba ^rogiti in progjačiti — ia on ostaae doma, dokler more, 6etudi sovT-ažnik na oni strar.i Sočo meri nanj, da bi ga ubil aii vsaj spodd. Ni pa vgelej to mogo&e. VišJ oziri ga dostikrat prislilijo, da mora dom zapustiti, detudi bi tam rad hotel ostat;r, tudi mu govražnik otroke ali gvojce ubije ali hišo ali polje in vinograd unidi — in tedaj pogtane. popolnoma najviidezno: Kmet ogtani na svoji. grudi... Tudi goivSko ozračje j6 dobalo gvoje življenje. Ptice so u^ežalc, da jih po mestu in okoTici le malokje vidiš. Stop 1 je človek na njib mesto,. Pripete zrakoplove je videtl veg dan. Iiaajo jib naši in ima jih tudi Lati. Po žtirje in š-e ve5 gtoje cel dan nepre-mifino v zraku, petgto, šegtgto metrov visoko. Lab jih ima v bližini Mariana ia Cerovega, pa tudi drugo-.i. — Zjutraj in proti veceru 96 pojavljajo v zraku aeroplani, naši !n sovražnit Tedaj jih zagiedujejo s šrapnelskimi streli, naši seveda gcvražne, govražnik pa naše. Navadno pa so aeroplani tako visoko, da pokajO' srapneli pod njimi. Sicer pa 9e vidi, da }e 9^1no težko zadeti aeroplan vigoko v zraku. Z^rak j6 ftist in prozoren; megiica za meglSco 96 pojavlja, a<er!oplan pa mirno aad njimi. Kakor da bi 96 čiovek čutil tam gori popoLnoma varnega,. Sovražnik nj)e6e siem pa tja tudi ftombe, toda ne zadene. -Niti 9trahu aa vzbuja več, ampak le radovednogt. Italijani pustlll upanje na padec Gorice. Angleški ligt BDaily Tlelegrapn" piše: Italijangko fiagopisje je računalo na padec Gorioe že sredi julija; govražnik je pa zelo moSen, njegove pogtojaake go skalnato, trdne, tako, da 9e zdaj začagno z zavzetiem Gorice ne moro računati. — Italijanom je postalo goriško grozdje prekiglo. Junaški Dalmatlncl. Dalmatinci, ki 96 bore pod pov6lj9tvom majorja Tnrudija, 90 bili že v- 3 6 t e ž k i h b o i ih. Precej jili je padlo, tako 90 n. pr. od nekega vo^a ogtali samo štirje, 9aj je na V9akoga Dalmatinea prišlo 7. La_ bov. Neka stotnija Dabnatincev je dobila naenkrat 3 tigoč kron nagrade za laške puške. Za vsako puško, ki jo pnborijo naši vojaki, dobi vojak 5 K, Itallianl žq sedaj zmrzuieio. Italijangki ligti, ki go navdušeni za vojsko, pozivajo v vgaki številki italijangke gOgpe, naj priprav]j,aio toplo volneno obleko za vojake. Mnogo laških vojakov j6 na vigokih koroškib in tirolgkih gorah že sedaj zmrznilo. Kakjo 96 bodo neM ti ljudje borili v mrzlem iegen9kem ia zimgkem žagu? Raiši ostaneio uietl, kakor da bl se volskcvall. Svioarski listi prinašajo gledego zaniftTiivogt, ki svedoči ,,navduš6iiie" Italijanov za vo]9ko: Rugko ar. madno poveljgtvo je naznanilo v Rugiji ujetim avgtrijgkim Italijanom, da 90 pripravljeni, jih poglati v Italijo, ako pri9©žejo In oblljubijo, da 96 bodo vojskovali zoper Avgtrijo. V Tomgku, kjer ge nahaja 5ez 3000 ujetih avstri^jgVih vojakov ltairiangke narddjiO9ti, 9ta ge odzvala gamo dva, ka-tora sta obljubila, da 96 bosta bojevala na 9trani ItaHje zoper Av9lrijo. Vgi drugi go pa raje 09tali v rugkjain uje|n.ištvu. Vellka potrtost v ltaliianskem vojnem stanu. Iz Lugana 96 poroča: Oseba, ki je došla te dni iz Milana, prlznava nara\TiO9t brez vgoii ovinkov, da je vzbudil v italijangkem glavnem. gtanu dosedanji po. tek bojev n«. Goriškem bolegtno razoftaranje. Italijani nigo računali 9 tako trdovratmm odporom;, so raanj pa g tako v€likan9kimi tehnifiiiimi odredbami, 9 katerimi 90 Avstriici gvOje ozemli9 močno utrdili,, da ga gploh ni mogo6e zavzeti. Vgled tega vlada v italijangkorn glavnem vojnem gtann potrtogt in Š6 gie glišijo bridke pritožbe nad lahkonM9elnogt.io, 9 katero 90 varali it,alijauski zaupniki 9vojo vlado. Vellka voina utrujenost 7 Italiil. Iz Italije 96 poroča, da postaja v Italijaneki arnvadi vslod velikijh izgub pri brezugpcšnih naskokib na avgtrijgke pogtojanko vojna utrujer.ost vedno vefija. Pogledico tega 90 velike izgiibe čaigtnikov na italijangki gtrani. Italijanski častnilci morajo z lastniini vzgledi hrabirogti dajati posgiima italijaTisldm 66tam, če hoftejo, d? vojaikl zapustijo stneljske jarke in nagkakiijejo a»Vfitri.;:-;ko. Italijanski Vst ,,Cor.riere dell-a Sera" piše, (Ja je padel pod takimi okoliščinami tudi polkoviiik Mario Roberto, S gvezim in- s apočitim polkom ie prišel na t<ojno polje in je, obdan od svojih Stabnih P-a^tnikov, prijel za zastsvo ter je s klHjci: ,/Avanti Savojal" U^prej Savojoi!") zapugtil kot pr- vi btrelgki jaiiek, Toda komaj je napravil nekaj koraov, j6 že padel zadet od krogile. Nato so zyapustili mje vojaki 9trelski jarek, da priskočijo na pomoč av-o,iernn pclkovniku, toda tudi ti trije, kakor polkovnik, 30 bili uikrat zadeti. Kljub ienm se je pogrečilo gpraviti na varno sSmrtao raaijen6ga ptlkofvnika, ki je kmalu nato, ko ga> je obigkal &e 9am laški kralj, umrl-v vojaški bolnišnici. Italijanl se tolažiio s potrpežljivost|o. Zastopnik nekega giciliinsngkega Ii9ta je Imel pogovor z itaMjanskim ju9tiii6niin miniatvom Orlandom, kateri se je vrnil pred, dnevi z bojišča. Italijangki justični minisier glika položaj iialijanske armade na bojiSfeu v skrajno teinnih barvah. 'Orluitdo zagota^lja, da 90 avstrijskie postojarlce in avstrijski strelgki jarki tatko izborno utrj6ni, dtt ]ift nl mogočo zavzeti. Razne številne avgtrijske naravne ovSre raoumejc avstrijgki v.oiaki izborno izkotrišfiati. K temu še pa pride izvrstna avstrijska aftilierija, ki ge r.ahaja. poi:e_ kod na takih me^tili, da ja ni mogoče najti. Vse to 0vira in zakagnjvije italijangka prodiranje. Sprlčo takemu uasprotniku je poirp©žliivo9t prvi poguj, za zmago. Italijanske izgube na morju in zraku, Italljaiiski zrakoplov wCitta di Jesi" sestreljen. V noči od 5. na 6. avgusta jet bil italijangki zrakoplov ,,Citta di Jegi% ki je nameraval pluti nad našim prigtaniščem v Poli, gegtreijen od na§ih lopov, še predno je mogel r^vpraviti kakšno škodo. Posadka zrakoplova, broječa 3 taornariške čagtnike, 1 gtrojnika in 2 moža, je bila ujeta. Zrakoplov ao gpravili v Polo. • • Segtreljeni italijangki zrakoplov ,jCitta di Jegi" je bil za uničeno italijangko zračno ladjo .,Citta di Ferrara" ilruga najvežja in najboljša italijangka zračaa ladja<, imenovana po ita4ijan9kem megtu Jegi, za^ bodno od Jakina, ki je najvažnejše opirališče in gkladišče italljangkega zračnega brodovja. Itallianskl opazovalni zrakoplov sestrelien. V četrtek, dne 5. avgugta, je bil nek italijangki zrakoplov, ki je opazo\ral naše artilerijgke postojanke pri Tržiču^ gegtreljea. Italljanski podniorskl čoln ^Nerelde** potopljen. Eden naših podmorgkih čolnov je dne 5. avgugta zjutraj pri otoku Pelagruž 9 torpednim gtrelom zadel itabjangki podmorgki čola ^jNereide" ia ga potopil. Potopljeni italijanskli podmorgki Cola ,,Nereide" je bil zgrajen šele leta 1913 v Benetkab. Vozil je r brzino 16 milj v eai uri nad vodo, pod vodo pa z brzino 9 milj. Dolg je bil 42 metrov, širok pa 4.3 metrov. Njegova pogadka je štela 17. mož^ Dosedanie Izgnbe ltallianskega voinoga brodovia. Italijangko brodovje je itnelo do gedaj sledečo izgube: torpedni rušileo ^iTurbine", uničea dne 24. maja; zračna ladja ,,Citta di Ferrara" dne 1. junija; podmorgki 6oln ^JMeduga" dne 12, junija; podmorski čola ,,V. p. ri." dne 5. julija; križ^rka nAmal!i" dne 7. julija; križarka ^Giuseppe Garibaldi" dne 18, julija; podmorgki čoln ^Nautilus" dne 29. julija; podmorgki 6oln ,,Nereide* dne 5» avgugta; zračna ladja wCitta di Jogi" dne 5. avgusta"i; torpedni ftoln MVI. p. n.", 0 kaiterem ge pa ne ve prav natančno, kateri da'n 96 je potopil. — >To go paft kjrasni ugpehi našaga vojnega brodovja, katere treba vpoštavati šc toliko bolj, ker Itbtlijani nigo mogli dogedaj prizadjati nasemu brodovju niti najmanjše &kode. MrtTi itali|anski mornarii na avstrljsM obali. Na avgtrijgki obali in ob dSokih se pogogtc opažajo plavajofif.-. tmpla italiganskih mornarjev. Od moŠtva potopljei.ih ladij ,,Amalli" ia BGaribaldi" je bilo že vp5 mrlifeev vrženih na oibal, V66je število mrtvih Italijanov pa je prebivalgtvo potognilo iz vaorja. Mr. Ii6e blagoglovijo in jih z vojaš^iTni čagtmi pokopljejo. Zadnje dni go naš: mornarji opazili kak Y> km od 0toka Vis truplo italijansitoga moirnarja. Avstrijgki mornar-iški proStov^oljeo Ivo Dragovič se je vrgel v morgkio vailovo in je potegnil -nrlič.i na guho. Tzkaznioa, ki jo je imel mrtvi Italijan pri gebi, se je glagila aa ime Giacomo Abaoe od moštva potopljene kn_ žarke ,,Garibaldi". Izkaznioo, 5 lir gotovine, moft in njegov rožni veneo go za^lili v platno, za.poftatili in shrttiiili. Abace je bil pokopan na pokopališftu v Vi. su. Zadnjo 5ast 90 mu izkpali av9tr;j9ki mornarji, kateri sn pri pograbu oddali tri galve. Sozsia novlcc • Nova župnlka. Župnijo Rajheuburg je dobil 6. g. Jožef Tratnik, dogedaj kaplan vi Rajbenburgu; župnijo Koprivnica pa, 6. g. Fraoio Doberšek, kapiaa v Žalcu. * Cerkveni zaukuznik za lavantiusko škofijo prinaša v pravkar razpoglani X. številki pagtirski ligt aašega prevzv. g. knezoškola, v katerem 9 prav čagu primernimi besedami gpominjajo vernike na vegele posledice in dobre sadove dogedanje bridke voi» gke. Presvetlemu cegarju, ki bodo pribOrdnjega 18. &v+ gugta nagtopili že 86. leto gvojega življenja ia ki že 67 let modro in skrbno vladajo nažo Avgtrijo, ia nam vgeai bodi v tolažbo, da je prav ta grozna vojgka^ ki 90 nam jo naši govriažniki vsilili, na dan spravila ia utrdila edinogt ia složnost med avgtrijskiml narodi, potem okrepila naše zaupanje na Bogat na našo armado ia na nag game, zlasti pa Se ožje gklenila vezi 1 j u b e z n i med oesarjem Francem Jožefom I. ia med njegovimi ljudstvi. Za vredno. in dogtojno praznovanje cegarjevoiga rojstnega dne ge aaroča glavno9tno zvonjenje gkozi pol ure pri vgeh cerkvah lavantingke školije na vcčer 17. avgusta, glovegna glužba božja s pridigo, 9veto mašo in z^ahvalno pegraijo dno 18. avgusta ali pa naslednjo nedeljo, in cerkveno darovanje, čigar donegki 96 bodo porabili za pošiljatev da,rov južni armadi, ki krvavi v boju zoper izdajalgko Italijo, in za pomnožitev ^Stajergkega vojnega zaklada za vdovo, girote ia onemogle vojščake." — V ncmalo tolažbo vgem od vojgke prizadetim pa bo odredba, da ge bodo dan po cesarjevem rojstnem godu, 19. avgugta, v nmriborgkj gtolnici ia po vgeh župnijgkib in gamogtanskjjh cerkvah naše škofije opravile glovesne mrtvašnice za vge vojšftake, ki go v prvem letu vojgke čagtno padli ter tako kri in življenje darovali v našo in naSe domovine obrtimbo. — V isti številki cerk\-eno/ga zanikaznika gta ob» javljeni cesargki rofini pismi, s katerima so presvetU .vladar odlikovali najviš^ga poveljnika južne armade, gogpoda nadvo<voda li v g e n a, 9 tem, da 90 mu podelili vojaški zaslužni križec prvega razreda z vojnim okraskom, obenem pa 9 prizaalnimi besedami poavaiili lirabre nafle junak«, ki tako uspeSno odbijajo \we grdito italijanske napade na meje naše ljublrene Avgtrije. - Ravnoiam bererao tudi, da sta pressvetll aadvojvoda Frano Salvator, la je v letosnji pomladi obigkal mariborgke voiaške bolnišnice in ge je pri tem tudi mudil v baziliki Matere milosti, ter ajegova goproga, oesarjeva Mi Marija Valenja, dne 31 julija 1915' v Ra* wju na Gornjem Sta]ergkem pr&v izpodbudno obhajala gvoio grebrno poroko. Naš g. knezoškof 90 jima čestitali z naglednjimj brzojavonr Ni cesargki Vigokogti gogpodu nadvojvodu Fra^ciTsalvatorju, Dunaj. V Lvaležnem spominu: na previsoki obigk Marijine bazllike v Mariboru progim prevdano, pregvetli VisokoBti blagovolita povt)dom crebrne poroke mi'09tno sprejeti najboljše želje in 5estitko. Vgadobri Bog varuj ia brani vigokft jubileJRa poročenca in vgo vigoko rodovino še leta in leta! To je bila pri današnji daritvi gvete maže najigkrenejša molitev v globokem s-poštovanju najvdanejšega knezoŠkofa dr. Mihaela Napotnik,", V odgovor je došel iz Radmerja ta-le brzojav z dne 2. avgusta 1915: ,,iNj. Skofovska Milost Ek^celenca dr. Napotnik?, M&ribor. Našo najgrcnejšo zahvalo za prijazni gpomin in za Ijube česrtitke! Franc Salvator. Marija Valerija/ — Srebrai veaec prevzvišeaih jubilaatov postani zl'^t in Š e demanten! * Kako so bo prišlo na Brezje 16. in 17. avgfugta? Vg;;k romar mora imeti izkaznico za vožnjo po železnici z vozovi ali peš, ki jo dobi od doniačega županstva in za prefstop na Kranfeko izkaznica, ki, 30 clobi na okrajnem glatvargtviu gvojega okraja. Pogebnega vlaka ne bo. Iz Ljubllajio vozita na Gorenjsko dva vJkVa: ob 6. uri zjutrai in ob 547. uri zvefter. * Slovensko-ogrske novice. Umrl je bi\ Matjaš Horvat s Trnja, četovodja v domobranskem pešpolki St. 20, ki je bil brat pri lazaristib v Celju. — Dae 8. avg. so blagoslovili novo katoiičalnsko šolo v Veliki Polani. — V Vučagomili je stopil Fereno Bedek po nesreči v mlatiluik, ki mu j6 eao nogo 6ista zdruznil. — Marko Siiklar iz Lipovo je pri Tietepoci junaško smrfc pretrpel ia je tudi taiu pokopan. * General Boroevič feastni občan bele LJubljane. Ljubtjaiigki občingki gvet je imienoval zmagovitega gonerala Svetozarja pl. Boroeviča, naše-ga hrvaškega rojaka in dičnega vojgklovodjo ob S061, častnim občanom mesta Ljubljane. Boroevič 91 to odlikm^anje popolnoma zasluži. Saj je znamo vsabemu Slovenou, da je general Boroevič tigti železni mpi, kateri 9 svojo armado že nad dva megca, kljubuje silnim italijanskim napadom ob SoSi in tako zabranjuje, da se italljanska annada ne raz^ijte po naši glovenski domovini. Slava našemu gedanjemu RadeckJyju — generalu Boroeviftu * * General Auffenberg oproščen. Veliko pozornogti je vzbudilo, ko 90 geuaralla Auffenbejrga,. zmagovalaa na Ru9ko-iPoi5J9kem, naenkrait zaprli. Sedaj, ko je godba izreSena, se je izvedelo, zakaj. Krivilo 96 ga je, da J6 1. 1912 izdal vojn© priprave protei Rusiji penzijoniiraniemu polkovniku Švarcu,. Vojno godišče J6 po obravnavi gionerala Alillenberga; oproštllo. * Odlikovani slovenskl vojakl. Srebrni zaslužm križec s krono na traku hrabrostne 9veti.nje so dobili: stražmojgter 21. gorgkega brzojavnega. oddelka Mihael Grijavftič, stavbni gtražmojgter 1. dragonskega polka Vinko Kog, orožniški strajžmojgtri Makgo Drolo, Ivan PlaneŠič in Jos. Železnikar. Zlato hrabrosino svetinjo je dobil korporal 97. pešpolka Franc Patar. Srebrno hrabrogtnO; gvetinjo 1. razreda je dobil rezervni praporSčak 4. bog.-herceg. peSpolka A. Jazbeo. Eronasto hrtibrostno gvetinjo 90 dobiilii: poddegdtnik 2, pionijrgkega bataljona Ivan Drukovifi, korporal 2. oddelka za zgradbo mogtov: Ivan JuraniS, rrarednH Peter Care 70. nagt. odd., korporala 27. pešpolka Ka. rol Zupau in Karol Sobec, topniCar 8. trdaj. topai5> batal.joim Matija Rožman. * Izgubljen se zopet našel. Jurij Speglič, trgovski pomočnik iz Ptujske gore, ge je po enoletnem molčanju oglagil, da je ruski vojni ujetnik, ranjen na roki, ter ge nabaja v megtu Wanew v Tulgki guberniji na Rugkem. • Pogrešajd se: Joi5el GregorlS, Cetovodja 87. pešpot ka, 10. stataiie, doma od Male Nedelje pri Ljutom/eru. Vojne tovariše prosi za odgovor: iAlo]zija DomŁmjko, Pituj, Glavni trg fitev. 15. — Janez Polak od 47^ pešpolka, 8. stotnije, vojna poSta Stev. 73. Nekatori pravljo, da je padel dne 4. jinilj^. Voird tovarišl naj' odgovorijo očettj Janezu Polak^ gostilniCarja v Št. Iljn v Slov. gor. — Matija K r 3 n, poBestnik v gt. Ilju v Slov. gor., kl je bil prideljon pefipolku Stev. 58, 3, Btotnija. Rndečl križ je enkrat sporoCil, da je Kren, med pogrešanlmi, flmgokral pa, da je ranjen. Ce njegovi vojni tovariSi veda kaj natančnejega 0 njem, naj odgovorijo njegovemu svaku Fr. Zebotu, uredniku »Stovenskega Gospodarja" v Maribora. — Jožaf K o v a 6 i 6, Srnovojnjškl bataljon štev. 55, vojna pošla Stev. 350. Govorilo se K da je padel dne 9. aprila na severnem bojlšču, a uradno poročilo še ni prišlo. Ce kdo kaj ve o nlem, ga prosim, naj mlna^Hanl. Odgovor na sestro: Marijo Kovfe<5i8. BlnCetova graba, p. Lfutomer. — Kdo ve kaj o pešcn Juriju TrnovljSok, peSPolk štev. 87, 1. stotnija. Odšel je dne 16. avgusta 1914 lz Celia ter je Se enkrat pisal iz Maribora. Mesca oktobra je bil 6e Prl avljenju, pozneje pa se ni čulo nlCesar 0 njem. V slučaju, ^a je komu znana usoda tega reveZa, nai blaRovoli to sporočitt »iegovl maiterl Mariji Trnovljšek, Tmovljo pri Novicerkvi, poS*» Vojnlk prl Cetjn. * Za Crnovojnlke. Crnovojnild, ki so ane 16. t. JD- vpoklicani, se opozurjajo, da ge imajo pravo5asno zglagiti v vojaSnioi, ker jo vgakoršna zamuda kazniva. K?dor zajnudi več kakor 09em dni, je kriv zločina in ge kaznujo z ječo od Segtih mogoev do dveh let. ^TaTijSe zamude pa R6 kaznujojo z zaporom od enega treh mogcev. Željazii, da bi ge pridelil h kakemu fK-sob«9mu vojaškemu krdelu, je mogoče le tedaj ugoditi, ee 96 čraovojaik točuo in praftočasno predgtavi, ozirema zglagi. * Pet slnov padlo. NeM seveiroCieški industrijalec je imel pet sinov pod orožjeni. V kratkib. presled. kih so mu1 štirjt padli. Indugtriiidleo je napravil pro5njo n^ ceiarjaH naj ge mu B oziromi na dane ž.rt\T,e vsaj petega gina odpugti z bojii6 froi^e. Cesar je prošnii ugodil, toda predno m je dovdjjjenje za odpust izvršilo, j« tudi zadnii gin padftl na bojišču. * Našl fantje so sami iunaki. Naredolk F. Veronek od Sv,. Ma,gdaLerie pri Mariboru piše: Naznanjam, da sem zdrav. Bogu sem hvaiežeu za to. Vro6i bojni dnevi ejo za nami. Margikoga je zadela vojna ugoda. Zavratni polentar se na vae krlpjje trudi, da bi pridobil podvBnožj« naflili gor. A glaj gmolo! Njegova armada je brez uog. S|loh »o njego\1 psgci za nič. NaSi 1 a n t j| 6 9 o s a m i junafci. Bili smo že večkrat pohvaljeui za junafek© čine. Gogp. gtotnik me je povzdignil za aarednika ter na višjem megtu priporofiiG. še za dvojno odlikovanje. Zdaj malo pofiiva bojni grom, pa bliža se gpet ura, gpet nas klifte dolžnost, morje ognia še ne ugiaša, bobnoajo topov doni neprfcnelioaia v istem toau. Bog daj gpet novib mofii ter blagoglov našemu orožju, Sprejmite mnogo bojnih pozdravov, kakor tudi bralct ,,Slov. Gospodarja", kar teri 96 tudi tukaj pridno čita. * MSlov. Gospodar4* voiakom velika tolažba. Z Rugko-Polijgkega uam piSe narednik Ivan Serbinek iz Svečkie: Sprejmi prigrčne pozdrave od bojujočih se rojakov iz gevernega boji&ča! Iznenadil nas jo že dvakrat naš aaijboljši prijatelj ,,Slov, Gogpodar". Ne verjameš, kako tolažijo nam je pruaeseSL Najboljši lek za naše dušoe bolesti, za domotožje, ki g© nam že paS pri V9eh oglaša. Kar trgaiao 96 za naš list, boteč vsak kaj iizvedeti iz ljubega doiaa^fiega kraja. Bodi torej z&nj tigoCara hvala v imjenu V9eh tukajŠnjih Slo^ venoev. Prišli go z zadnjim maršbaitaljonom tudi ne_ kateri sio\Teioski gpsp. kadeti, rodom Goričani, tako, da imamo sedaj že preoej moften slovienski iabor med to aarodno mešanioo, 0^1 gališke mej6 pa do megta L. 9mo lmeli grdite boje. Treba, je bilo zmiraj naskakovati mx>5ne rugko utrdbe. NataaSn^gi po<latki te-i boi&v sledijo.. lvan Serbinek. * Kako se mora niiroditl ^Slovenski Gospodac" Tojakom? Zdaj domaBi gvojim sorodaikom in znancem, ki jih. imajo pri vojakih» prav pridno naročajo ,,Slovengkega Gogp<xiarja", katerega vojaki silno radi čitajo. Zgodi / ae pa pri tem ranogo pomot in upravništvo teh pomot ne more gamo odpraviti. O d kod pridejo te pomote? Pomote pridejo odtod, ker ge zdaj na poštne nakaznice ne gme nič pigati, kakor ime. Domagi pošljejo denar in napišejo ob robu poštne nakaanice gvo)jp ime. Mi deaar dobimo in zapišemo med naročnike irae tistega, ki je nftpisan na nakaznici, kor drugega ne vemo. Vendar pa je bil pripoglani denar naročiiina za kakega vojaka, kar geveda mi nigmo mogli vedeti.: Cez kakih 10 diii šele pride od domačih naznanilo, da ge naj list pošilja kakemu vojaiku in ne njim. Upravništvo mora zopet vae spremeniti. Seveda nekateri napišejo na aakaznico, kBmu ge aaj liBt pošiIja. Taka na^nanila pa 96 aa posti tako močno izftrtajo, da ge ne da nič brati. Mnogi aaznanijo po dopignici, za koga je denar, ki au ga poglali. A s tem nam tudi ni mnogo pomagano. Denar dobimo namref takoj, ilopignioe pa fele pridejo iiem kake 3 ali 4 t^ii, ali še pa ponneje. Kiaj t e torej n»j napravi, danebotakjhpomot? Ako pošlješ narcčnino Ka kakega vojaka, napiSi na sprednji strani na robu poštne nakaznice samoimeinsploh naglov tigtega vojata, kateremu mi naj poBljemo list. Potem bomo mi dobili obenem z denarjem tudi že naglov. Svojega imena pa nl6 ne prigtavi. Na ta način bode margikatera pomota izogtala. * Novl Bepnl Koledar xa slOTcnike vojaŁo za leto 1916. SlovBaski vojaM, kl bo odhajali na bojjšCe, so si srčno želeli kakega koledarja ea leto 1915. Pravill so, da ga v strelsldh. jarkih sflno težko pogrefiajo. 2alibog pa< že ob Novem letu ni bilo dobitl nobenega koledarja več, Na ttsofie slovenskih vojakov mora biti letos brez koledarja! Tiskarna sv. Cirila v Mariboru je torej dobro ustregla slovensHm vojakom, ko je oskrbnla in izdala za nje poseben nKolediar za leto 1916", ki izide te dni. Prav pametnojebilo, da so sev takoledar še spreieli tudi zadnji 4 mesol leta 1915, tako da najdejo tlsti vojakl, \\ si niso mogli poprej kupitl koledai-ja ea L 1915, pri novom kokdarju tudi mesce september, oktober, noveniber In dec«mber od letošnjoga leta. Koledar z& vojake torej sega o d me.ca septembral915 pa do konca 1 e t a 1916. Ta koledar pa ni pripr&ven samo za v o j a kj e, ampak bo tudl prav zanlmiv, da, celo potreben za njlhave domače. V koledarju je namreč cela vrstai praktiCnih in Casu primemih Člankov ln spisov, katere bodo potrebovaii vojkki in njlhovi borodniki doma. Na prvem mestu ima koledar krasno Hllio cesarja Franca Jožeta I. kot najvišjega vojskovodio. Vsebina koledarja obsega: Poštnl tarif in določbc za vojuo pošto; nato sledi Clanek ^Sovražnik pod lastno streho", ki svarl vojako pred pijanCevanjem; dalje je razložena orgaiilzaicija naše vojske ter vojaške stopnje prl moštvn in prl fiasttukih. Posobno važne pa so te-le razprave: 1. Državae podporc za družiae mobiliziranili. 2. Pokojnlae za vdove in otroke v vojski padlih vojakov. 3. Podpo ra zaostallm padllh all pogreftanlh vojakov.. i. Kako je preskrbljeno za vojaške lnvalide ln njlhove družlue. 5. Deželno komlsljo za oskrbovanjo ranjenih vojakov. 6. OdKfcovanja ea moštvo. 7. Nekatera drnStva ln savodl, H podpirajo druHue mobiliziranlh, all pa invalido. 8. TCako so piSd ln po&ilja denar vojnlm ujetnlkom. 9. Kam pe je treba otrnlti, ako hofeS o kakem vojakn kaj Izvedeti. Posebno pa je ta koledar fto prlporočila vrcden, ker lma ob koncn 9 raznlh vzorcev, kako je treba delati proSnje za razno podpore ln pokojnlne. Ker jo koledar namenjen za kršCanske vojake, zato so kolfidarjn prfdejane razne krasne molltve, M so primerne za vojaka na bojiščn, ln lepa sllka božjega Srca Jezn^ovega, kar bo naSlm fnnakom gotovo pc»ebno ugajalo^ Koledar Ima 80 ttskanih strani ln. ob koncu je Se zrursren vezanega 48 UatoT praan*ga paplrja aa laplske. V*aan je v mofino platno. K. vsakemu izfisu je pridojan 1 svinčnik. Starue pa 1 komad spoštninovredl K, brez poitniae 10 vin. manj. D e nar z; a koledar se uaj poSlje naproj in sicer najboljšev zaamkah, ker se portem y pismu vsaj lahko napSe, kaj »i kdo naroCi in na kcga se naj pošlje, na ! poštne nakazniee pa se zdaj ne sme niž plsatli vojaM iz bojišča pa naj pošljejo danar po vojnopoštni nakaznioi, ker nimajo Enamk pil rokah. Slovensld vojaldl S«aito p» «voiem toledarju! Znanol in prijatelji! Naroflit« svojlm vojajkom ta koledar na bojišče, da jim bo krajSi čas. SomlšlienlkL sezi«e pa tudl saml po tem koledanju, ker bodete njegov« poduču« člauie potrebo\ali že zdaj med Tojsko, pa tudl pozneje, ko 8« bo treba potegovati za razne po kointaa In podpore. V koledarju aajdete vse potrebno! Koledar so naroCa pod naslovom: Jrgavina tiskarne sv< GW rlla v Uarlborn, Koroškal cesta štev, 5." m Bivšl »Štajerčev" urednlk Peitlcr — ropar. V torek dn6 3. avgusta je bi.vši urednik ptujgkega ,,Staj©roa", Anton Peitler, v KanmiŠki grabl blizu Sv. Križa nad Mariborom roparsko napadel pcu gestiillka in gogtiiničarja Petra Lavko iz St Janža pri Slovenigradcoi. Peitier je ponovno pigal Lavku, ki se je pečal z legotržtvom, 6eš, da ve pri Sv. Križu za ve<5jo množino! hibja. Ko gia se bJižala Sv. Kr|ižu, je Peitler iuetkioliko zaogital za Lavkom In je na aijč budega gluteSega moža od zadaj oddal gtrel v glavo. Lavko, ki ]e bil" močno zadet v dagno 9tran gjav0, je paid6l na tla, Peitler je priskofeil, da bi Lavku uropal denar, ki ga J6 ini6l okoli 2400 kron. Toda Lavko je imel Se toHiko mo5i, da ge je vzdignil in v obrambo zgrabil za kam&n, Tega pa se J6 Peitler, ki je maihne, glabotne Ia švedraste pogtave, tako ustrašil, da jo je uniili kara-kov odkuril, Lavko, ki rau je krogla obtičala v glavi, je še le ob 6. uri zvočer došel v Maribor, Lavka so prepeljaH v bolaiSnico — Antoa Peitler je rojen v St. Lovrencu nad Mairiborom. Peitler je bil že dvakrat odgovorni unednik znanega ptaiske^ja lista ,,Stajcrca". V prvi 9voji ureidiiiški dobi, ki je že Mla pred nekaj Ieli, je tudi hodil govorif na gboda gvoje gtraake. Letos je bil Peitler v drugič ui^edrik ,,ŠtaieTca" ter je kot tak šo podpisal Stevilko 18 z dne 2. majnlka. — Po napa-du na Lavka 96 je Pe.t.er gkrival po šentlovrenških gozdovih. Orojžniki so ga zagledovali, a tiček jim je vedno ušel, ker go mu bila vga pota ia skri\ aiišža na Pohorju dobro Ziiana. Blizu Zabeo-ve iovske hišioe nad St. Lovrencom (ua IiadlberSki plaruni) sta ga dne 8. avgusta dopoldv© ividela dva orož. nika. Kmalu aato gliSita orožnika dva titrela. Poiller je na begu zapazil ra^aiatelja R-usijevib podjetij gFrica, ki je b;l na lovu. Migloč, da ga tudi Frijc zasleduje, jo sprožil naaj gvoj revolver. Fric je dobro j-.orneril io je zadel g paškinim strelom Peitlerja naravno9l v glavo. Peitler je bil ua mesi-u mrtcv. NapadaKevo truplo gie je prepelj^alo na šentlovreaško pokopališSe. * Opomin kmečkemu ljudstvu glede na marlborski trg. Prijatelj lista nam poroda: Po večdnevnem opazovainju na mariborgkem trgu gem prišel da zanimivih zaključkov. Po trgu se posebno po gobotab. potepa nmogokrat ve5 takih ljudj., ki gkušajo živeti na raBun drugih. Pogtavijo ge n. pr. krog kmečkib vo»av ia smukajo iz voza, kar 96 da. Med tem, ko ge bavi pfoflajaleo ali prodajalka z enim kupcem, pa že gega po pet in Še ve5 drugih rok in gmaika živila ali gadje v svDjo pogodo na tle^li ia ge potern poglovi od voza kar brez zabvale ia brez denarja. Drugi znajo eopet drugo umetnogt, N. pr.: Neki žengki ge je zljubilo po iepih piščancih, ki jih je uboga viničarka tu prinesla na trg. Zengki gta Be pogodili za ceno. Kupovalka poaufli prodajalki degetak. Uboga viničarka ga ni na)gla izmeajati^ Kupovalka pravi: ,,Eb, bom pa Bama Sla menjjat." In ni je bilo vefi aazaj, ne z aenarjem ia ae b parom piščancev. Da 90 aaše ljudstvo izogne taki Skodi, gvetujemo gledeče: Pri vaših vozovih gtrogo pazite in vBakega dolgoprgtneža, takoj aa^nanite policiji. Imejte, 6e le mogoče, vedno dovolj drobiža g geboj, prodanega blaga iie pugtite prej odaegti, dokler ai plačano. Po cegti, t. j. predno pridete z blagom aa< trg, nikar ae prodajajte. Oblast je namrefi izdala odredbo, da ge blago, namenjeno za trg, ne sme na ulici ali pred megtom prodajati. * Skodliivo ln kaznjlvo početje izkorišCovalcev IJuustva. Gotovi Ijudj6 širljo po dežfliK vegti, da bo cena živini radi nameravanei upcljave najvišjih cea za živino padla tako moftno, da se bo zja 100 kg ži.ve teže plačevalo le nekaj nad 1 K. Opozarjunio, da 90 tak6 novioe popolnoma lažnjive in imajo le ediai narnea, begaii ljudgtvo. Razžirjevadco takih, vegiti brezobziruo nazreatiite oblasti, da 96 občutno kaznjujeja Kakor gnio že poročali, ge najivišjih cea za živino v našdh krajib menda ne bo tako hitro upetjalo, 6o pa ge bodo, pa bodo iste primerno visoke. * Promet z zapl©n|onini žltom. Notranje minigtrgtvo je izdalo navodilo o prometu z žitom ia moko na podlagi novih določil. .V navodilu za pridelovalce 90 navedene vrgto zaplenjenih žit kot: pšenioa, pira, rž, jeCmen, ajda, oveg in koruza, ki 90 zapleajeae v korigf države. Pridelovalcem žita je strogo prepovedano prodajati,- podariti ali dru^a^e odstraniti zaplenjono žito. Porabiti ge gme žita le v toliki množini, kakor jo predpigano za lagtno vporabo, za viorabo de» lavcov, gvojcev ia geme. Zaplenjeno žito 96 gmo prodati le edino vojno-žitno-promotnemir zavoflu po določenih cenah. V navodilu so tudi določono gtroge karai, kdor bi 90 ne ravaal po predpiganih določilibv — Drugo nafvodilo rainigtrstva je pa namenjono za pouk mlinarjem pri zmletju Žitnih pridelkov, . v katerem so zlasti ppvdarja, da mlinarji no gmojo za zmletev žita. zahtevati pla^ilo v žitu, marveč v [dcnarjvr, ter rta morajo natanfino zapisovati množino, ^Tgto itd. zaj zmletev jim izroCeaega žita» HmclJ. V hmeljskoni okrožju Zatca jo obiranje hraolja že splošno. VtJed dolgotrafne suše so hmeljski nasadi zelo zaostali. Letošnja kmeljska letina ua Ceškem bo mnogo slabša, kaJcor je bila lanska. Na hmeljskem trgu v Zateu je popraševanjo po hmeljtf zelo malenkjbstno. Tuj stari hmelj in sicer štajerski in ogrsM, se je Impoval oziroma prodajal po 25 d2 45 K. za 50 kg. ' Cana staramu tujemn hmelju Se vedno pada. Na Stajerskem je wled ugoduega vreniena slanje hmeljsklh nasadov zelo povoljna. ^udi pozni ha*jlj obeta bogato hmeljsko letino. Sa Mora/rskem bo letos sreduje dobra luneljska fietina, Sstotako iKt Gornje-Av¦trtjskem. Na Ogrskem in Sedmograškem je razvoji hmeljsklh nasadov zelo povoljen. Isto velja v ohče tuda o hmclj-skih nasadlh v Nemčiji. * Tržne cene v Gradcu. Debeli voli 264 do 284 K, greSrije debeM 236 do 256 K, guhi 212 do 232 K; debele krave 188 do 228 K, grednje debele 124 do 184 K, gulie 100 do 120 K; biki 176 do 252 K, mlada živiaa 176 do 2.50 K; t6leta 260 do 280 K, izjemoma 290 do 300 K; mlade gvinje 410 do 420 K, debele sviaje .... do .... K, grednje d&bete ... do ... K, megne gvin}e 380 do 390 K; ovc6 220 do 260 K. (Pri gc -eji živini veljajo oene za 100 kg žive teže, pri teletia, svinjah ia ovcah za 100 kg mrtve j&že,) Seno 100 kg: aladko 9 čfo 11^50 K, Msto 8.— do 10,—, slanra C.*- jflo 7-— K; pSeuica 41.50, rž 33.50, je&nen 30.80, koraza 40, proso 50 K, oves 27.30 K, ajda 60 K, flžol 90 do 100 K, grašica 180 do 200 K, Mba, 200 K, proseao pšeno 120 do 144 K, pSeai5n.i zdrob 120 Kv koruzni s«drob 76 do 86 K, ržena irooika 70 K, pSftnlčna moka m. 0 88 do 100 K, šl. 4 64 do 72 K, ši 6 (drna) 54 d0 60 K (100 kg). J.ajoa komad 13 do 15 v, krompir 20 do 40 v 1 kg, aleko 32 do 34 v Lliter, * Slaba vinska itatlna v Itallji. Italijanskl list »Avanft" piSe, da je valed neugodnega lefo§njega vre»ena napravila trtna uš v ItaJrjaniic h vlnogradih ogronnia opngloSenja. Vingka letfaa b» letos po th{ Italiji zelo pičla, kakovoat v,inakega pridelka pa zelo glaba, zflasti. v proviaffli Toskjaina, kjer rastejo izborna vina, 90 opuglošeaja velikaa^allfca, * Kolera v Celju. Med ranjenimi in bolaimS vojaki, katere so prepeljali z južnega bojišča v Celje, ge je pojavilo 7 sluča|&v, kolere. D-va na koleri bolaaa vojaka gta podlegla boieani. * Kolera v Ljubljani. V ljubljanski bolnišaici za na koleri obolele je umrl od zunaij pripeljaa pešec Karol Steinhorn in gicer dne 26. julija. Isti dan je umrl v isti bolnišnici honved Jožef Hejdu, dne 7. avgugta pa rezervni poročnik Henrik Ringgwirth^ Od c. kv. gimnazlje v Mariboru. Naučiio ministrgtvo ,je doviolilo, da 96 dijaki, ki so preteklo šolgko leto koačali z neugodnim uspehom, pripugtijo ob začetku prihodajega šolgkega leta k zOj.etnemu izpitu iz predmetov, v katerih imajo nezado9tne rede, ako 96 jim prizna, da je neugodni ugpeh bil povzroeen vgled naknadnega konca šolgkcga leta in a.ko glede na pridno9t, vcuenje i.a zaanje iz drugih predinetov zaslužijo to utgodiiost. — Dijak: mariborgke gimnazije, ki gi hočejo pridobiti to ugodnogt, naj vložijo tozadevno pigmeno prošnjo na ravnateljgtvo mariborgke yimnaaije. Maribor. Kadet Otmar Verderber, gin prvega državnega pravdnika v Mariboru, VikS.orja Verder(jierja, ki je, kakbr gmo gvoj čas porofeaii, due 19. maJa na geveraem bojišču, padel, je bil po gmrti radi L|vojega junaštva odlikovaa z veliko grebrno hrai>ro9L kolajno. Njegov brat Herman, ki gluži kot praporsOcik pri dragoncih, je bil od govražnega šrapnela ranj&a ia je za gvoj brabri naslop pred govražnikom odlikovaa z veliko srebrao kolajno. * Maribor. Mestni magigtrat razglaša, da morlajo V96 tiste tuje ogebe, ki so ge nagelile po 1. avg. j 1914 v megtu Mariboru, v občinah Studenci pri Mariboru, Karčovini, LajterŠpergu, v Pobrežju, Teznu, Radvanju, in ki niso doblle do dne 10. avgugta t. 1. od mariborgkoga okrajnega glavargtva pogebnega dovoljonja za bivaaje v teh.krajih, zapugtiti megto Maribor in omeujone občine v petih dneh, to je do dne 15. avgugta t. 1. V glučaju, da bi ne ugodili temu ukiazit, bi ge jih kaznovalo z deaarno globo ia z zaporom, vrhu tega bi se jih g gilo iztiralo. * St. Peter nlže Marlbora. Kaši lantje in možje go korajžno nravi, to je že od nekdaj zaano. Da go junaJd, pa sprifiujejo pisma, ki jih pišejo z bojišč. Jožel Duh, ki ge že od začetka vojgke' bori aa severaem bojišču, pi§e 6. g. župniku: Zdrav sem š'e, kar se im!am zalivaliti Materi Gorgki. Kot sršeni so švigale krogle mimo mene, a 90 9e vgo zarile v zemljo, poleg meae. Granat pa 96 ae bojimo, ker jih Rugi nimajo vefi mnogo. Rugki medved ge le redko ž njimi 0glaša. JMaši pa jih krepko pozdravljajo, kakor ge že gpodobi. Gre nam dobro. Pogrešamo samo ,,,Slovenskega Gogpodarja" iu ,,Stražo." Z Gornikovem Tonekom sva gkupaj v enem jarku. Povem Vam, da gmo Sentpeterfiani Je\st" juaaki in Vam, našira doinafiira, ia glovengki domovini delamo čagt! Hura! * Pram. V CoLrtek, dne 5. aivgugta, sc našli pri Blatnikovih v Framu v takozvanem ,,trahtarju" za 96ao z nogami navzgor mrt\Qga. loiiSargkega pomočnika, 54 let 9tarega, v Traovcih pri Bišu rojenega Juriia Kogler. Tri dni je ležal ondi. V pijanosti je zašel tje. V petek je bil pokopan. — Iriti daa popoldne pa :o padcl v pijanosti v lramgki potok na kamenje Jožo! Vrhovšek, yinicar pri Serbaumu, in je kmalu nato umrl, r.e da bi ge bil zavedel. — Tužna nam ma^V-i v teh tužnih ftagih. Dobro bi bilo, ko bi dobili kako kazen tigti, ki ubogemu ljudstvu dado ve6 piti, kakor moro nositi. * Sv. Mar.tet« aa Pesnle-f. Tiudi iz naše župnij« je šlo veliko fantov iji mož lvranit nnšo domovino, m&fl drugimi tiMi Anton Ferk. Bi! jo &6 komaj šest mesoev pri vojakifi. Vse je voljnio prenaSal in se hrabro !>o.ril. Ali nemila ugoda rau ni odločila, da bfi žje encrat videl s\rojo hišo, 9e9tre ia svojo Ijubo maiier. Dae :0. maja predpoldne ga ]& zadela govražna krogla v :davo in je bil kmalu mrtev. Bfi 'e &e le komaj v 26. ietu svoje gtarogti. Ne žalujte prevoč za njim ia 96 to,«žit6 s tem, da je gia umrl uatjepse ia naj'čagtfii;ejše ;Ainrti za oegarja in domorLlio. Naj mu bo lahka tuja ^emljica! Blagor junaku, ki počiva v daljai zamlji!. * Sv. Andraž v Slov. goricah. V goboto dae 24. ;ulija po noči je vS*el ljubi Bog k 9ebd blago ženo 111 ijubo mator Marijo Horvat iz Kokoljajiišeka^ staro 64 ;3t. Rajna je v petek zi\'e6er tegla k počitkn, od katei-ega ni več vgtala; zjutraj go jo rvaSli mrtvo, Bo^eh^a. ¦a je že dalje čaga r.a sr6ni botezai, kateri je tudi «)odlegla. Vsi trije ajeni ginovi 90 uinrlj. aa bojišču, inož pa ji je unirl že pred 4. lei. Nj. p. \, m.! * Liutomor. Zalogtaa aovioa, da je nemifca gmrt ;.!Okogila raoža v najlepši dobd svojega žfi,v-]|eB]a. Jogi:>a Preloga, zidargkega palirja ia posestnika na Ka:ntea.96aku, je pretregla vgc sogede, gorodaikje in pri- atelje. Imenovaai je bil mož treznega ziiaifiaja. Bil je >6e devietcro otrok. Tri ginovi so v voj9ki, Łal;bog j» aoral prvi že dafi gvoje življeiije, Najstarejši sin Jo- ¦ip ge naliaja že od megca oktobra v, rugkem ujeinliAvu. Drugi gia Ivan 96 aabaija že o«I zaeotka vojgke ;iri trensici Oali v GaJaciji. Odlikovan je bil a grebrno colajno druge vrgfei. Trelji rfa Mihael 90 je vrnil že Irugokrat ranjen \z GaMoije. Mož .i,e bil vzgtoden o>¦5« »vojili otrflk. Zapuatii je tuldi žaJogtoo žeao, Bog 0iirani 3obri ženi vgaj te ginove v vojski, (ki jo bodo ;olažili. * Omiož. Pa'del je aai itaMjanskein bojišfiu od jraaafce zadet vrl mladeniči in biivši knjižničar Izob.-aževalaega drušlva Mihael Majerič iz L:(tmerka. SluJil j6 pri "^* pešpoBni ia je bil letog mesca rnaja po:Iican pod orožje. Pisal je več dopignic, iz kaierih je ;josneti, da 96 je 9 pogebaim aavduSenjom- bojeval za ;e9arjia in domovino. Blagemu iriladeaifiu bodi tuja '.emljica lahka! * Sv. Tomaž pri Ormožu. Ona grenka resaioa, ¦ la vojska zahteva kot žrtve Ie boljše in najboljše. ge )O doslej došlih ^steJi z tojišfi pri nas v popolnem -.bsegu potrjuje. M-ed aaše aajboljše smo šiteli mlade- liče, ki 90 doglej žrtvovali živl']enje za gvojo domovi- 10 i?a bojiščiih na Jjugu in severu in m.-3d najprjiljub- Ijeniejšiini 90 biii možje, ki< jijn je vojgka že 9kopala xrob v tu,jih tleh. Mefl po vojgki naftfcežj6 prizadete pa gpada pri nag dosedaj ugledna Marova dmžina v .iucmancihi ki je tetom enega lelfca vojgke zgubila ¦;ba sbia-ivojbjka. 2e v gredini olstobra je padol pri Bloževu v Galiciji prvi gin 'Martia, feetovodja pri 20. lovskemu bataljonii, in ne Š6 bila zat-eljena ranu, za- dana 9 to izgu.bo sfcarišem, že je v 9P6dini julija do- 3la 9 seveni|eg.a bojiš&a vJG-sft, da je 6. jiuftija podlegel tažki rani na bojiiem polju tudi drugi gin Tomaž, ki e od 15. aprila služil pri domobranlskem j^ešpolku št. 26 in ge udeležil bojev ob Dnjegtru. Mladi junak, .star šele 18 letl", je bil tihega, ljubeznjivegja znača- a, zajto ljubljeneo vgeh, ki 90 imeli priliko z njim ob- evati. Ganljihra je bila njegova ljubezieiji do padlega :)rata. Ko je odhajal na bojiš5e, *ie hrepenel z V9o du- 1šo najt, če mogoče aa geveru grob dragega brata, mi- ! sel aa Ijratg, ga jo gpreml^ala v strenlgke jarkie, in ko 6 težko raajea glutil bliža/joSo gmrt, 90 blle zadnje ijegove begede: ,,Sre6no torvariSi, jaz pojdem za bra- toni." — ,,Bog daj zmago aaši oSetnjavi in meini a(re6- jo vrnitev k Vam, dragi, v moj domači kraj!" konču- ;e se zadnje njegovo pigmo gtarišem; ni ge mu izpol- aila ta goreča želja, ne bomo ga videli več med ge- io.i, vemo pa, da 96 mu je i.zpolailia zato že gotovo Iruga enako goreča želja: videti zopeft brata, ae 9i- er tukaj, ainpak nad zvezdaini. In da &e zopet ^idi- iiio aad zvezdami, ta zavast tolažl aas, kl &mo te, dra^ ji Tomaž, poznati in ljubiii, mtj ugta%i: pa tudi vrofie solze za teboj žalujofih tvojih domačih! * Zavi-6. Žalostiiči v&st nam ]e doSBa ia Przemysla, da je v tamkiajšaji bolnišaici dao 20. maroa iimrl nak vrl ufiitelj Herman Križ. Za njim žalu.i,e v^ak, kdor ga je poznai; 9aj je bil dale& okrog znan kot izboren peveo. Za ajim žaliuje mlada vtJova, kateri je bil usojen le kratek čas grečnega zakona. Mi, ;voji prijatelji, pa ti kličemo: ,,Spavaj gladko v. gališci Z6mlji!" * Sv. Lovrenc aa Drav. polju. Dne 16. avgugta jo obhajal č. g. Jakob Zafošnik iz G. Ploer novo 9v. .našo. Tri leta zapored je omoaifiaa vag imctla aovoraaSnika: 1. 1913 je priraiciral 6. g. Aatoa Peršub, edaj kaplan v Dolu pri Hragtaikii, 1. 1914 e. p. Gabriel Planinšek, fraačiškan v Ljubljaai Pač redek iu lorn bolj f.agtea ghičaj. * St. JnrlJ ob juž. Z&l. Ravnate3jst^o aeželne 'metffiske šole v St. Jurju aaia je pogtalo ^Letno po- očiCo" za 1. 1914. Poročilo jo razdeljeno na tri dele: 1) izvle&ek iz štatutov ia ueuega aatfrta, b) šolgko oročilo in c) gogpodargtvo. LetnSo poročilo, ki poda. .0 zelo zaaimivo giliko razvoja zavoda, ge dobi pri , avaatelistvu kmet. šole v Si Juxju ob juž. žel. praviioi, bi bil preved žalostea. Sioer pa mi vedh^ uekaj pravi, da se še bomo vfdeli z mojiini- ljubiaH stariši, brati ia sostramu Bog daj, da bi 9© raoie mi-, sli uresničile. |I[[* Sv. Frančišek. Pionir Fraao Nerat p:&e z bo;išCa gvojemu bratu: Prejel sem Tvojo dcpisaioo, v ;ateri gem opazil, da boš nioral priti glužit C69arja. i3a ne bodi žaJoKten radi toga! Bodi pono&en, da si za vojaka gpogoben. Tudi jaz že korafeim po lx)inem pol- u 8 megcev pol, pa gom šo kljub temu1 zdrav in Živ. ;om živ in zdrav domov, prvi moj pot bo k M*ariji. 'zroCil soin ge Mariji Kokarski ia aa Bnezje. Ce pri:~!edaj s6m 9« preprifial, da Marija varuje vsakega, 0 916 k njej zateče. Dosiikrat gem bfl že v najliui&em gnju. Hvala I^ogu, gedaj gem Še živ in zdrav, žive. !i gloven^ki fantj.o! 'Živola avstrijgka arraada! S sol2i- iimi očini piSera to pigmo, kor ko bi Ti pisal vs& po