SHVAC C LAS SKUPNODBUBGOPSIOOGLASLOOBdlSfG KRdKO ,*•••••••••••••*• Nuklearna elektrarna Krško je prvi tovrstni elektroenergetski objekt v SFRJ* Elektrarni je 1. decembra 1974 položil temeljni kamen veliki sin naših narodov JOSIP BROZ TITO, zato so 50. junija zbori SO Krško predlagali republiški konferenci SZDL, naj začne postopek za poimenovanje NE Krško po tovarišu TITU. • •••••••••*••••*¦ A KTUALNO: POMEMBNI ZAKLJUČKI O GOSPODARSKI - IN POSEBEJ O KMETIJSKI PROBLEMATIKI OBČINE NA RAZŠIRJENI SEJI KOMITEJA ZKS KRŠKO, KI JE BILA 24. JUNIJA, SO RAZPK ./LJALI 0 OCENI TRENUTNEGA GOSPODARSKEGA STANJA V OBČINI KRŠKO in o NALOGAH PRI NADALJNJEM RAZVOJU DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V KMETIJSTVU. Poleg članov komiteja so na seji sodelovali še člani Izvršnega sveta in Predsedstva SO Krško, predsedniki občinskih in medob- (nadaljeva ie na ?. in pričakujeta, da bodo delovni ljudje naše občine v pričakovanem številu prisostvovali prireditvi. n NAS GLAS 14 C. INDOK CENTER činskih DPO ter predstavniki nekaterih OZD. Fo temeljiti razpravi o navedeni problematiki so sprejeli naslednje UGOTOVITVE IN ZAKLJUČKE: 1. Poslovanje v prvih petih mesecih letošnjega leta kaže na prispevek delovnih ljudi občine Krško k stabilizaciji.Iz podatkov je razvidno, da so gibanja v prvih petih mesecih v resolucijskih okvir Nadaljnje poslovanje v zaostrenih razmerah terja vsestransko presojo stvarne situacije v vsaki OZD, odgovorno ukrepanje in bitko za izpolnitev planov materialne proizvodnje. Zato komite nalar"1 vsem kom' "vs* :>m v OZD, da so nosilci temeljite ocene v samoupravnih organih o stvarnih razmerah v TOZD oziroma OZD predvsem glede produktivnosti dela, stimulativnega nagrajevanja po rez\iltatih dela, racionalizacije organizacije dela in delovne discipline... Organizacije združenega dela, ki imajo težave s kreditiranjem kupcev, se morajo zelo hitro orientirati v proizvodnjo, ki terja manj pokrivanja prodaje s krediti, predvsem pa se morajo s področji, kamor plasirajo svojo proizvodnjo, dohodkovno in poslovno-tehni-čno povezati, v skladu z ZZD. 2. Tovarna celuloze in papirja "Djuro Salaj" ima veliko problemov pri zagotavljanju pogojev za proizvodnjo roto papirja. Osnovno surovino - les -- v pretežni meri uvaža ter tako povišuje proizvodne stroške. Kljub temu, da je v celotni reprodukcijski verigi dosežen samoupravni sporazum za zagotavljanje ustreznih dohodkovnih principov, pa zaradi splošnih omejitev na področju politike cen delovna organizacija še vedno nima verificiranih cen, za katere so se vsi udeleženci sporazumno odločili. Za razrešitev problematike udeleženci seje podpirajo prizadevanja Tovarne celuloze in papirja "Djuro Salaj", komite OK ZKS Krško pa meni, da je potrebno dolgoročno zasledovati in preveriti možnosti zmanjšanja porabe papirja, predvsem za komercialni tisk, s čimer bi bilo možno povečati izvoz in s tem izboljšati izvozno - uvozno bilanco; z ustreznim sporazumevanjem bi bilo potrebno tudi na področju združevanja deviz zagotoviti skupni proizvodni in devi-z ni rizik. x Poslovne banke morajo projekte, ki so vitalnega pomena in družbeno verificirani, podpreti z združenimi sredstvi. Prednostno pa je potrebno zagotavljati sredstva za tekočo r&-. rodukcijo. 4. Planske naloge, ki jih imajo nosilci na področju zunanjetrgovinske menjave, moramo izpolniti. Pri tem izpostavljamo, da je potrebno izvoz podpreti tudi z dejansko stimulacijo, sicer je doseganje plan-SK.h nalog vprašljivo. 5- Kadar so problemi takega značaja, da jih ni mogoče rešiti na ravni občine, je Izvršni svet SO Krško zadolžen, da poišče rešitev v sodelovanju s pristojnimi organi SPS. NAŠ GLAS 14 INDOK CENTER 6. Pri analizi skupne porabe ugotavljamo, da je porast cen presegel določene rasti cen v fiesoluciji o politiki izvajanja družbenega plana SRS v letu 1981. Predvsem za področje zdravstva je porast cen tolikšen, da bo izvajanje rednega programa v letu 1981 preseglo dogovorjeni obseg sredstev. Na področju negospodarskih investicij sta v občini Krško v izgradnji Osnovna šola Podboč-je in Zdravstveni dom Kostanjevica. Obe izhajata kot nedokončani investiciji iz srednjeročnega plana za obdobje 1976 - 1980. Zaradi podražitev sta obe investiciji trenutno nepokriti, in sicer: - Osnovna šola Podbočje v vrednosti 27.000.000 dinarjev, - Zdravstvena postaja Kostanjevica v vrednosti 12„000.000 dinarjev. Skupščini občinske izobraževalne skupnosti in občinske zdravstvene skupnosti sta dolžni ustrezno ukrepati za nadaljevanje in dokončanje investicij. Nadaljevanje izvajanja investicij ne sme okrniti izvajanja zajamčenih programov. Izvršni svet Skupščine občine Krško je skupaj z Občinsko izobraževalno skupnostjo Krško in Občinsko zdravstveno skupnostjo Krško zadolžen, da v okviru dogovorjenih programov nakaže možnosti za prerazporeditev sredstev oziroma za pokritje sprejetih programov. Kmetijstvo Pri analizi izvajanja plana na področju kmetijstva ugotavljamo, da so sprejete planske naloge za obdobje 1981 - - 1985 realne - usmerjene v večjo predelavo hrane, pri tem pa niso dovolj podprte z materialno osnovo. Potrebno je ukrepati tako, da bomo dejansko vplivali na nemoteno izvrševanje planskih obveznosti. 1. Izdelati je treba analizo stanja in sprejeti akcijski program za izvajanje planskih nalog na področju kmetijstva. Zadolženi so nosilci planiranja s področja kmetijstva in Izvršni svet SO Krško. 2. Vodenje zemljiške politike mora prispevati k popolnemu izkoriščanju (obdelavi) kmetijskih zemljišč in k pridobivanju novih površin za kmetijsko proizvodnjo. Kmetijska zemljiška skupnost je zadolžena, da pripravi pregled problematike s tega področja in predlaga ustrezne ukrepe. 5. Pripraviti je potrebno predloge za sistemske rešitve - - dopolnitev zakonodaje za področje gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči. Zadolžena je Kmetijska zemljiška skupnost Krško. NAS GLAS - skupno delegatsko glasilo občine Krško - Izdaja-telj: INDOK center občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Oblikovalec: Niko Keše - Naklada: 800 izvodov. NAŠ GLAS 14 4 INDOK CENTER 4. Takoj je potrebno zagotoviti združevanje sredstev za SIS za pospeševanje kmetijstva iz tekočega dohodka. V ta namen moramo doseči, da bo dopolnjena ustrezna zakonodaja v SR Sloveniji. Zadolžen je Izvršni svet SO Krško. Za izvajanje investicij v obdobju 1981 - 1985 je na področju kmetijstva treba pravočasno pripraviti dokumentacijo in zagotoviti vse pogoje za realizacijo teh investicij. V ta namen je nujno posebej zadolžiti delavce, ki bodo neposredno odgovorni za posamezne faze dela. Zadolžen je Agrokombinat Krško. 6. Glede na predpise, ki v mesecu septembru letos zapirajo možnosti točenja odprtih vin, in velike količine lanskoletnega pridelka vina kot tudi letošnje letine pri zasebnih vinogradnikih mora Mercator -- Agrokombinat Krško presoditi, ali je sposoben prevzeti celotno količino tržnih viškov grozdja in zagotoviti vse pogoje za nemoten odkup in prodajo. Če M-Agrokombinat ni sposoben odkupiti vseh tržnih viškov grozdja, mora Izvršni svet SO Krško predlagati pristojnim republiškim organom, da se za izvajanje tega predpisa določi daljše časovno obdobje. 7. Soodvisnost trgovine in kooperacije terja ustrezno samoupravno organiziranost znotraj M-Agrokombinata. Zadolžen je M-Agrokombinat Krško. 8. V učnih programih šol je po- trebno dati več poudarka kmetijstvu. Zadolžena sta občinska izobraževalna skupnost in Izvršni svet SO Krško. VSI ČLANI ZVEZE KOMUNISTOV SO ŠE POSEBEJ ODGOVORNI, DA BODO VSI SKLEPI, KI JIH SPREJEMAJO NA VSEH RAVNEH, KONKRETIZIRANI TAKO, DA BO VEDNO ZNAN NOSILEC. STALNA OBLIKA DELA MORA BITI SPROTNO PREVERJANJE, KAJ OD SPREJETIH SKLEPOV JE REALIZIRANO IN KAJ NI. UGOTOVITI JE TREBA VZROKE ZA TO IN ODGOVORNOST POSAMEZNIKOV. OK ZKS O INFORMIRANJU PREDLOG SKLEPOV, KI NAJ BI JIH POTRDIL KOMITE OK ZKS KRŠKO ZADNJA SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS KRŠKO KONEC JUNIJA JE BILA POSVEČENA OBRAVNAVI PROBLEMATIKE INFORMIRANJA V VSEH RAZSEŽNOSTIH V OKVIRU OBČINE KRŠKO. SKLEPI, KI SO JIH UDELEŽENCI SEJE V RAZPRAVI IZKRISTALIZIRALI, SO: 1. VeČ pozornosti je treba posvetiti informiranju znotraj vrst ZK, to je pretoku informacij od baze navzgor in seznanjanju članov z delom vseh 00 ZK v občini. Pri svojem informacijskem delu naj komi- NAŠ GLAS 14 5________________INDOK CENTER sija za APD pri OK ZKS Krško stremi predvsem h krepitvi samoupravnega delegatskega sistema, k obveščanju o pripravah in delu kongresov ter k prizadevanjem za čim doslednejše u-vajanje sprejetih sklepov, resolucij in določil Statuta ZKJ v vsakdanje življenje. 2. Obveščanje v OZD in TOZD krške občine ni povsod zadovoljivo, čemur botruje vrsta težav: kadrovskih, finančnih in organizacijskih. Komisija za APD pri OK ZKS Krško in INDOK center občine Krško naj še nadalje skrbita za izboljšanje kakovosti te dejavnosti in spremljata njen razvoj kakor tudi razvoj informiranja v krajevnih skupnostih. V to dejavnost je treba nujno tesno vključiti tudi svet za IPD pri OK SZDL Krško in komisijo za obveščanje in politično propagando pri OS ZSS Krško. 3. Kot izredno učinkovit in hiter medij informiranja je treba nujno še nadalje razvijati LfiP Brežice. Vsi dejavniki v občini Krško si morajo prizadevati za izpolnitev svojih obveznosti do Radia Brežice, ki izhajajo iz dogovora o ustanovitvi te institucije. Po vseh možnih poteh si je treba prizadevati tudi za zagotovitev boljših delovnih pogojev te ustanove (tehnična oprema, prostori, kadri) in tako (v okviru možnosti) dosegati tudi višjo kakovostno raven informiranja brežiškega radia. 4. Bolj kot kdajkoli doslej je treba čimveč pozornosti name- niti krepitvi in učinkovitosti delegatskega sistema socialističnega samoupravljanja. Za to pa je neizogiben pogoj kakovostno, hitro in razumljivo informiranje. V ta namen in v skladu z danimi možnostmi je treba INDOK centru zagotoviti dokončne pogoje obstoja: podpis dogovora o ustanovitvi, zbiranje finančnih sredstev, samoupravno konstituiranje, kadre. Konferenca sprejema predlagani program dejavnosti INDOK centra za leto 1981 in podpira vse ostale dokumente, priložene v gradivu. V NAŠ GLAS je treba postopno (in čimprej) vključiti povzetke gradiv za skupščine SIS in doseči, da bodo povzetke pripravljali avtorji teh gradiv. Doseči je treba termin-sko usklajevanje dela skupščin SIS in SO in si postopno prizadevati za večanje naklade NAŠEGA GLASA. 5. Konferenca se strinja z mnenjem, naj odnos OK SZDL Krško - kot soustanoviteljice Dolenjskega lista - ostane še nadalje na isti ravni kot doslej. 6. Tiskarni TOZD Papirkonfekcija je treba v skladu z danimi možnostmi pomagati, da posodobi svojo tehnično opremo in si s tem zagotovi hitrejše poslovanje. 7. Prizadevati si je treba za razširitev mreže honorarnih dopisnikov, predvsem pa skušati z redakcijami doseči spora- NAŠ GLAS 14 6 INDOK CENTER zum o načinu in možnem obsegu Doseči je treba tudi večji do- sodelovanja. Pri tem gre za redakcije: Dela, Komunista, RTV, Radia Brežice in Dolenjskega lista. tok informacij, potrebnih za delegatsko odločanje, v NAS GLAS. To nalogo prevzemata komisija za APD in INDOK center. NAGRADE MLADIM ZA SESTAVKE 0 SAMOUPRAVLJANJU Med priprave na III. KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE je sodil tudi razpis za najboljšo nalogo, ki jo bodo izdelali šolarji v občini Krško. Natečaj je objavil Koordinacijski odbor občine Krško za priprave na III. kongres skupno s komisijo za obveščanje in politično propagando pri OS ZSS Krško. V razpisanem natečaju so sodelovali učenci s pisanjem sestavkov na izhodiščno temo SAMOUPRAVLJANJE - TEMELJNA PRAVICA IN DOLŽNOST DELAVCA IN OBČANA. Komisija za obveščanje in politično propagando je po pregledu izbranih nalog sklenila, da prejmejo knjižne nagrade za najboljše sestavke: iz OŠ Leskovec DARJA PRANKOVIČ za sestavek z naslovom "Samoupravljanje pionirjev" , JASNA PIRC - "Moja stara mama je delegat", HELENA SLIVŠEK - "Delo naše razredne skupnosti"; iz OŠ Kostanjevica VOJKO BOŽIČ - "Kaj vem o samoupravljanju v naši domoviniV MARINKA MURN - "Izleta nisem bila vesela", MIRA REPAR - "Samoupravljanja ne razumemo vsi učenci enako"; iz OS Koprivnica HERM1NA BOGOVIČ - "Samoupravljanje v pionirski organizaciji", RAJKO JUG - "Samoupravljanje v šolskem športnem društvu"; iz OŠ Podbočje ALOJZ GAČNIK - "Naša razredna skupnost", ALENKA KOVAČIČ - "Samoupravljanje", ALEKSANDRA ZORIČ - "Samoupravljanje"; iz šolskega centra Krško NAS GLAS 14 7 I i! DOK CENTER dijaki šolskega centra so za svoje sestavke prejeli kolektivno knjižno nagrado- V imenu Občinskega sveta ZSS Krško, Koordinacijskega odpora za priprave na III. kongres samoupravija-lcev Jugoslavije in v svojem imenu izreka komisija za obveščanje in propagando vsem dobitnikom ISKRENE ČESTITKE, vsem sodelujočim, aentor-jem, učiteljskim soorom in vodstvom šol pa ..-. vključevanje v predkongresno a-ktivnost izreka JAVNO POHVALO! POMEMBNO PREVERJANJE ZNANJA IN OPREMLJENOSTI V nedeljo, 5« julija 1981, je GASILSKO DRUŠTVO PODBOCJE proslavilo 80-letnico svojega obstoja. V sklopu praznovanja tega jubileja je bilo v Podbočju tudi OBČINSKO TEKMOVANJE ODDELKOV CIVILNE ZAŠČITE ZA PROTIPOŽARNO VARNOST. Osnovni namen tekmovanja je bil pregled stanja usposobljenosti in o-premljenosti teh oddelkov po krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela krške občine. Tekmovalne ekipe so pokazale visok nivo znanja, saj so bile med njimi dejansko zelo majhne razlike. Tekmovanja se je udeležilo 22 ekip; na prva tri mesta so se uvrstili oddelki civilne zaščite za protipožarno varnost iz naslednjih OZD oziroma KS: 1. Tovarna celuloze in papirja "Djuro Salaj" Krško, 2. Krajevna skupnost Senovo, 5. Krajevna skupnost Les-kovec. MLADI PLANINCI POD fRlGLAVOM V soboto, 4. julija 1981, se je v organizaciji Planinskega društva BOHOR pričel tradicionalni poletni, tabor planinskega podmladka tega društva. Platnene strehe so mladi planinci iz krške občine razpeli v dolini Tamar. Tu bodo bivali deset dni, nato pa jih bodo pod istimi šotori zamenjali mladi iz sosednjih posavskih občin. Sledina jim bo 10-dnevna izmena mladih planincev iz Brežic, nato pa še iz sevniške občine. Dolina Tamar je zanimivo izhodišče za številne planinske izlete, zato bodo udeleženci tabora zlahka izpopolnili svoje dosedanje znanje. NAŠ GLAS 14____ _______8 INDOK CENTER Tudi to je stabilizacija ! USPEŠEN POSEG VZDRŽEVALCEV V TOVARNI CELULOZE IN PAPIRJA "DJURO SALAJ" V KRŠKEM V nočni izmeni - 17« junija letos - je na sekirostroju za sekanje lesa v Tovari-i celuloze in papirja "Djuro Salaj" v Krškem prišlo do hr^e okvare. Na tem stroju sodobne a-meriške izdelave se 0 , zlomila gred s premerom 400 mm in dolga približno 3500 mm. Vzdrževalci so v neprekinjenem delu treh dni in noči izdelali novo gred, popravili njene nasede v stroju, gred vstavili in ponovno pognali stroj le nel:aj ur prej, preden bi zmanjkalo sekanice -- zaradi česar bi morala ustaviti proizvodnjo celotna tovarna. Vzroki okvare še niso dokončno znani, gre pa za utruje-nostni zlom materiala, ki so ga verjetno povzročili pretesni nasedi. Pri tako novih strojih so okvare dokaj redke, ameriški dobavitelji pa so sporočili, da bi bilo treba za novo gred odšteti okrog 200 milijonov deviznih dinarjev. Dobavili bi jo lahko šele v mesecu dni, tačas pa proizvodnja v celotni tovarni ne bi tekla. Ameriški dobavitelji so tako domačo izdelavo gredi odločno odsvetovali in zahtevali pri montaži navzočnost svojih monterjev. Kljub vsemu sekirostroj po remontu deluje brezhibno in pripravlja maso za celulozo, kar je gotovo sad dobre organizacije, visoke strokovnosti, požrtvovalnosti in hvalevredne podjetnosti vzdrževalcev. Pri izdelavi nove gredi je sodelovalo 20 delavcev, v dveh skupinah po deset ljudi 1 1 * V preteklem srednjeročnem obdobju razvoj PTT prometa - posebno telefonskega - ni sledil razvoju gospodarstva krške občine in Posavja. Kljub sorazmerno velikim vlaganjem kvaliteta telefonskih prenosov pada, kar je posledica prezasedenosti medkrajevnih telefonskih zvez. V preteklem letu so bile izgube telefonskega prometa zaradi prezasedenosti v Sloveniji 3%, na območju PTT podjetja Novo mesto pa kar 25%. Izhod je v novih naložbah v medkrajevne telefonske zveze. V obdobju 1981 - 1985 so načrtovane razširitve avtomatskih telefonskih central v Krškem (za 1000 priključkov), Brestani-ci-Senovem (280), Velikem Pod-logu (160), Kostanjevici na Krki (240), na Raki (40) in v NAS GLAS 14 9 )K CENTER Zgornji Pohanci (100) .x ov<,ča- j Tekmovanje bo m-, in 5. sept no bo število zve, med i'o\ k bra letos, ii ~er bo prvi mestom in Krškim, Krhkim in Kostanjevico ter Krškim in Velikim Podlogom. loleg teh (nadaljevanje na 23. str.) Ponovno kovinarji! PRIČELE SO SE PRIPRAVE NA III. DELOVNO TEKMOVANJE KOVINARJEV OBČINE KRŠKO, KI BO 4. IN 5. SEPTEMBRA V prizadevanjih družbe za čim boljše gospodarjenje igra seveda največjo vlogo čim višja storilnost na delovnem mestu, ta pa je povezana tako s pridnostjo vsakega posameznega delavca kakor tudi z njegovim znanjem in pridobljeno spretnostjo. Kovinarji - klasični pripadniki delavskega razreda - bodo v Krškem svoje znanje in sposobnosti preizkusili letos že tretjič - pomerili se bodo v varjenju, struženju in rez-kanju, ključavničarskem in a-vtomehaniškem delu. Z udeležbo na tekmovanju bodo ne le dokazali svoje znanje - ki je že znotr j samih kolektivov ponekod premalo poznano - tudi med seboj se bodo temeljiteje spoznali in izmenjali izkušnje. em-prvi dsn nasporedu - ORETIČNI PREIZKUS ZNANJA za vse tekmovalce in žrebanje šifer, naslednji dan pa bo PRAKTIČNI DEL TEKMOVANJA. Varilci bodo tekmovali v vseh vrstah varjenja, ključavničarji, strugarji in rezka1 j. bodo izdelali predmet, uporaben v nadaljnji proizvodnji, avtome-haniki pa bodo tekmovali na diesel motorju TAM 4500 in otto motorju Zastava 101. Prvi trije iz posameznih poklicev bodo prejeli praktične nagrade, najboljši tekmovalci pa se bodo lahko udeležili republiškega tekmovanja, ki bo v MARIBORU med 16. in 19. septembrom letos. Gradivo in ostale informacije bodo organizatorji razposlali po zaključenih prijavah; Občinski svet ZSS Krško bo sprejemal prijavnice do 27- julija 1981. V tistih TOZD, kjer sovpada datum tekmovanja v delovno soboto, naj se 00 ZSS dogovorijo za ustrezno prestavitev delovne sobote. S tem naj bi čim večjemu številu tekmovalcev o-mogočili udeležbo na tem srečanju. RADIO rS R E Z I C E SV 1^84 kHz, 'JKV 88,« MHz oddaja v ponedeljek, torek sredo (delegatska oddaja), četrtek, soboto (vsakokrat s pričetkom ob 16. uri) in v nedeljo s pričetkom ob 10.50, NAŠ GLAS 14 10 IN DOK CENTEK Spoštovani krvodajalci! Imamo veliko skupno nalogo - borbo proti eni največjih nesreč človeštva: bolezni. Pogoj za prenekatero uspešno zdravljenje je organizacija zbiranja zalog krvi. Osnovo sistema zbiranja krvi tvorijo: zdrav človek - darovalec krvi, organizacija Rdečega križa, organizacija sindikata in zavod zc transfuzijo krvi. Nalogo, zbrati tolikšne količine krvi, da je vsak trenutek zagotovljena vsakemu bolniku, porodnici ali ponesrečencu, je prevzela organizacija Rdečega križa. Kri ni le dragoceno zdravilo, temveč simbolizira človeškt "ezi,pri-jateljsl ., nesebičnost in plemenitost - povezuje vse narode sveta. Darovanje krvi je največja pomoč, ki jo zdrav človek nudi bolniku. Pri tem je pomembna tudi skrb za krvodajalce, zato je vsak krvodajalec zdravniško pregledan.Po pregledu srca, merjenju pritiska in dodatnih preiskavah si zdravnik u-stvari celovito sliko zdravstvenega stanja krvodajalca in ugotovi, kolikšno količino krvi lahko prostovoljec daruje. V letu 1980 je v občini Krško darovalo kri 1718 krvodajalcev. Po republiškem planu o časovnem razporedu krvodajalskih akcij v SR Sloveniji smo imeli doslej prvo akcijo v juniju in drugo v oktobru ali novembru, letos pa bo krvodajalska akcija potekala v mesecu juliju. Prepričani smo, da se bodo številni krvodajalci, kljub poznemu terminu, udeležili krvodajalske akcije in darovali kri za sočloveka. Občinski odbor RK Krško Darujte (^^ ) kri! \5L/ RAZPORED : TOREK, 28. JULIJA, od 7. do 13. ure v LESKOVCU v osnovni šoli, SREDA, 29- JULIJA, od 6. do 13« ure v KRŠKEM v Tovarni celuloze in papirja "Djuro Salaj", ČETRTEK, 30. JULIJA, od 6. do 13» ure na SENOVEM v osnovni šoli, PETEK, 31. JULIJA, od 7. do 13. ure v KOSTANJEVICI v zdravstvenem domu NAŠ GLAS 14 11 INDOK CENTER FD Krško prvo v S RS ¦ FILATELISTIČNO DRUŠTVO KRŠKO JE ZA SVOJO IZREDNO AKTIVNOST V LETU 1980 NADVSE PREPRIČLJIVO OSVOJILO PRVO MESTO MED 56 SLOVENSKIMI FILATELISTI-ČNIMI DRUŠTVI. ¦ TRI DRUŠTVENE, ŠTIRI PIONIRSKE, ENA MLADINSKA IN DVE POTUJOČI RAZSTAVI, TROJE SPOMINSKIH OVITKOV, SODELOVANJE NA MEDDRUŠT-VENIH RAZSTAVAH, VRSTA PRIZNANJ 8 IV. FESTIVALA FILATFT.T} TČNE MLADINE JUGOSLAVIJE - TO SO LE NEKATERI OD DOSEŽKOV, ZA KATERE JE DRUŠTVO DOSEGLO 1175 TOČK, MEDTEM KO JE DRUGOPLASIRANO OSVOJILO LE 785 TOČK. ¦ PRIZNANJE ZA USPEŠNO DELO DRUŠTVA POMENI TUDI . PREDLOG ZA PONOVNO IZVOLITEV SLAVKA ŠRIBARJA, PREDSEDNIKA DRUŠTVA, ZA PREDSEDNIKA IZVRŠNEGA ODBORA FILATELISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE. Filatelistično društvo Krško je posvetilo veliko pozornosti delu z mladino, saj je na razstavah sodelovalo več kot 30 mladih filatelistov. Na IV. festivalu Cilatelistične mladine v Mostarju je 8 mladih filatelistov iz Krškega osvojilo 1 zlato, 1 srebrno in 7 bronastih priznanj. Pionirske razstave je društvo pripravilo ob naslednjih pri- _.- Vj*~v-yv . -t-.+ "¦¦ ,^CA %>- - m • • J w C. Wj V /.OC« ¦L" " ttRgti? Žiga z 4-9. in 50. spomin- skega ovitka FD Krško ložnostih: pred IV. festivalom filatelistične mladine Jugoslavije (izbirna!), ob krajevnem prazniku KS Leskovec, ob dnevu cicibana in ob tednu otroka. Članske razstave so bile ob prazniku občine Krško, ob občinski pionirski konferenci in ob dnevu republike. Kot učinkovito propagandno sredstvo je društvo organiziralo dvoje potujočih razstav po šolah in vrtcih. Spominske ovitke je društvo izdalo ob prihodu vlaka bratstva in enotnosti, ob svetovnem prvenstvu v speedwayu v parih in ob poimenovanju Delavskega doma Krško po Edvardu Kardelju. NAŠ GLAS 14_______ 12 INDOK CENTER SKLIC SKUPŠČINSKIH ZBOROV Predsedniki zborov skupščine občine Krško Lidija Hočevar (ZZD), ing. Mojmir Pustoslem-šek (ZKS) in Margareta Marjetic (DPZ) sklicujejo V PETEK, 24. JULIJA, OB 8. URI SEJO SKUPŠČINSKIH ZBOROV v sejnih dvoranah A, B in C SO Krško z naslednjim dnevnim redom: 1. določitev dnevnega reda seje zbora, 2. potrditev zapisnika zadnje seje zbora, 3. predlogi in vprašanja dele- gacij, 4. poročilo o uredničevanju socialnovarstvenih programov v občini Krško v letu 1980, 5. program reševanja romske problematike v občini Krško, 6. poročilo IS S SR Slovenije o uresničevanju resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981, ?. predlog odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov, 8. predlog odloka o sestavi občinskih komitejev, 9. ocena uresničevanja odloka o enotni organizaciji, obveznostih in odgovornostih v primeru elementarnih in Umetniku ob jubileju Akademski kipar in medaljer VLADIMIR ŠTOVIČEK praznuje letos 85-letnico svojega plodnega ustvarjalnega življenja, zato mu v tej številki posvečamo nekaj fotografskih posnetkov z otvoritve njegove jubilejne razstave v krški galeriji in posnetek mojstra pri delu v ateljeju v Leskovcu, ko dokončuje plaketo slovenskega narodnega heroja Toneta Tomšiča. NAŠ GLAS 14 1L INDOK CENTER Povzetki zavejo zborov drugi* hudih nesreč, 10. osnutek zakona o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982 - 198>, 11. predlog odločbe o uvedbi komasacijskega postopka (samo ZZD in ZKS), 12. volitve in imenovanja: a) komisije za izvedbo komasacijskega postopka, b) namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva Novo mesto. POROČILO 0 URESNIČEVANJU SOCIALNOVARSTVENIH PROGRAMOV V OBČINI KRŠKO V LETU 1980 Pri tej točki in pri naslednji, ki obravnava romsko problematike , bodo kot tako imenovani četrti zbor sodelovali delega- skupščine Skupnosti socialnega varstva Krško. Iz gradiva, ki ga je pripravila ta SIS, povzemamo: OTROŠKO VARSTVO Varstvo matere in novorojenca: Pravico do porodniškega dopusta za čas nosečnosti in poroda je uveljavila 301 upravičenka (27.031 dni), podaljšani porodniški dopust pa je imelo 275 upravičenk (34.4-15 dni). Do sklenitve sporazuma o zagotovitvi pravice do porodniškega varstva kmetijskih proizvajalk še ni prišlo. Pomoč pri opremi novorojenca: Od 1. maja 1980 dalje predsta-vlja navedeno pomoč le zavitek z najnujnejšo opremo za novorojenca, denarna oblika pomoči pa ni več možna. Zavitek je prejelo 453 upravičencev. Denarne pomoči družinam za preživljanje otrok: Od 1. aprila Mojster VLADIMIR ŠTOVI-ČEK pred otvoritvijo jubilejne razstave v krški galeriji v krogu svojih najožjih ter številnih predstavnikov družbenopolitičnega in kulturnega življenja. NAŠ GLAS 14 14 INDOK CENTER 1980 dalje izplačuje "otroške dodatke" skupnost otroškega varstva. Na dan 31. decembra 1980 Je "otroške dodatke" prejemalo 4848 otrok delavcev. Vzgojnovarstvena dej SOV 3e sofinancirala avnost: je sorinanciraia vzgojno-varstvene organizacije ( 41 oddelkov oziroma 817 otrok na dan 31.12.1980!), 80-i-rni vzgojni program za ostale 5-letne otroke, organizirala pa Je tudi oddelek za predšolske otroke Romov. Za pokrivanje ekonomske cene v vzgojnovars-tvenih organizacijah je prispevala 6096 sredstev. SOCIALNO C TO.TVO Denarne pomoči: Stalno denarno pomoč - edini "vir preživljanja v višini 1.600 din, po revalorizaciji 1.8.1980 pa 2.172 din je dobivalo 93 občanov. Stalno denarno pomoč - dopolnilni vir preživljanja v višini 997 din, po 1. 8. 1980 pa poprečno 1.070 din je prejemalo 200 ob- čanov. Dodatek za pomoč in postrežbo 1.440 oziroma 2.270 din je prejemalo 6 upravičencev. Denarno pomoč gmotno ogroženim družinam je dobivalo 20 družin za 39 otrok, stroške prehrane v šoli ali WU pa je skupnost krila za 200 otrok iz gmotno ogroženih družin. Skupnost je prispevala tudi za letovanje otrok. Izvedli so tudi uskladitev preživnin za 253 otrok razvezanih staršev oziroma rojenih izven zakonske zveze. 6 občanom, ki so bili začasno pridobitno nesposobni, so dodelili začasno denarno pomoč. Enkratno pomoč za premostitev trenutnih gmotnih težav je prejelo 279 občanov. Občani v socialnih zavodih: Število oskrbovancev iz obči-ne Krško v slovenskih socialnih zavodih je 141. Za 68 jih skupnost socialnega skrbstva plačuje celotno oskrbo, za 58 pa doplačuje, poleg tega pa mnogim priznava žepnino, 10, 0 umetnikovem življenju in delu, njegovem obsežnem opusu kiparskih in medaljerskih stvaritev, neusahljivi ustvarjalni moči, s katero mojster Štoviček še kar naprej bogati ne samo slovensko likovno zakladnico, je na otvoritvi razstave spregovoril Lad-ko Kukec, predsednik SIS za kulturo občine Krško. NAŠ GLAS 14 JJL INDOK CENTER po\«e$fci • zais^o^bor^; ki ne morejo živeti pri svojih bližnjih, pa je skupnost plačevala stroške ali njih del za življenje v drugi družini. Rejenei: Po stanju na dan JI. 12. 1980 je bilo iz občine Krško v reji 26 otrcl ter 5 telesno invalidnih ctrok (ti so v rejniških dru^j-aih v Ljubljani zaradi usposabljanja). Od 1. 10. 1980 znaša višina rejnine od 2.017 din do 3.075 din, za invalidne o-troke pa do 5.309 din. Mladoletni občani v zavodih za usporab7^anje "a vžftvjaih zavodlhT L> lazje duševno prizadeTih otrok iz občine je v zavodih, 100 pa jih živi pri starših. Slepih, slušno in telesno prizadetih je v zavodih 8, v zavodih za delovno usposabljanje jih je 10, v vzgajališčih pa 4. Za vse te mladoletne občane plačuje skupnost socialnega skrbstva oskrbnino v celoti ali vsaj delno. - V letu 1980 je bilo v delavnico za delo pod posebnimi pogoji v Leskovcu vključenih 21 varovancev, ki so dobivali zaslužek v obliki nagrad. Poprečni mesečni oskrbni stroški za varovanca so znašali 4.167 din. Varovanci opravljajo kooperantska dela pretežno za SOP Krško, TES Senovo in Papirkonfekcijo Krško. Še pomanjkljivosti: varovanci nimajo pravic iz dela, delavnica bi morala imeti internat. ZAPOSLOVANJE Skupnost za zaposlovanje je v letu 1980 priznala denarno nadomestilo za čas nezaposlenosti 38 upravičencem, denarno pomoč pa sedmim. Zdravstveno zavarovanje je uveljavilo pri tej skupnosti 63 oseb na mesec, 4 osebam pa je bil priznan status invalida. Višina denarnega nadomestila je znašala na mesec poprečno 6.069 din, čas prejemanja pa poprečno 5,6 meseca. .-»' i ^.......A . Hi * sijaji ^ *\ 1 EV k m R»vfl 0 značilnostih in ume- Jh\ B: 1 tniški pomembnosti m Wh**l Štovičkovih mojstrovin ¦ ' M IB^FJS je ob otvoritvi jubi- B . Jg*3gJ^-*gS lejne razstave nanizal hP^|e|P* niz pohvalnih besed u- ^^^^^^^ metnostni kritik Janez B^^^^» t Mesesnel iz Ljubljane. ^p^fe^^^f"" i ^-I.-^K^— »3^^-*:-*^..-T-_J NAŠ GLAS 14 16 INDOK CENTER Povzetki zaM POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE Po stanju 31i 12. 1980 je bilo v naši občini 2811 upokojencev, katerih poprečna pokojnina je znašala 5*171 din. Starostnih upokojencev je bilo 1141, invalidskih 775, družinskih pa 895- 39 J upokojencev je prejemalo varstveni dodatek. Nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu je prejemalo 138 invalidov II. in III. kategorije v poprečnem znesku 1.876 din. Nekatere OZD še vedno odklanjajo izplačila tega nadomestila hkrati i^-^ačilom osebnega dohodka. STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV V letu 1980 je bilo nekaj preko 1100 kmečkih upokojencev, kmetje-borci (44) pa so preje? mali pokojnino po posebnih predpisih, večina od teh pa tudi varstveni dodatek; z določitvijo višjega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov kmetov borcev se je njihov socialni položaj precej izboljšal. VARSTVO BORCEV IN VOJAŠKIH INVALIDOV V občini Krško je 109 vojaških vojnih in mirovnih invalidov, 106 uživalcev družinske pokojnine, 47 civilnih invalidov vojne, 370 upravičencev stalne priznavalnine in 41 upravičencev varstvenega dodatka, poleg tega pa še 11 borcev za severno mejo. Zadeve v zvezi z varstvom vseh navedenih rešuje referat za zadeve vojaških invalidov in borcev NOV pri SO Krško, ki skrbi tudi za grobišča in grobove borcev. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO V letu 1980 je samoupravna stanovanjska skupnost delno Ob jubileju je umetnik prejel visoko državno priznanje RED ZASLUG ZA NAROD Z ZLATO ZVEZDO, ki mu ga je na otvoritvi jubilejne razstave izročil predsednik Skupščine občine Krško Silvo Gorenc. NAŠ GLAS 14 IV INDOK CENTER renr '¦.¦;''„W V^rP.-w''"'-¦'"¦^V'' *"*3a«'^k? •"»«** - tir-' toiliTV'*^ ..,:w.,f-<„tt,,i„„r,^^^;'A-. iiMTP-".i f- -¦ •¦'' - F > ;'; nadomestila stanarino 132 imetnikom stanovanjske pravice, ki so za to izpolnjevali pogoje. 97 prosilcem "je dodelila stanovanja, ki so bila zgrajena s sredstvi družbene pomoči: 32 stanovanj prosilcem z nizkimi osebnimi dohodki, 57 mladim družinam, 3 udeležencem NOB, 4- upokojencem it * invalidu. Dokumentu je priloženo tudi gradivo URESNIČEVANJE SOCIALNO VARSTVENE POLITIKE V PRVIH ŠESTIH MESECIH LETA 1981. Zaradi zaostrenih pogr*iev gospod-' n.is i padla -življenja raven delovnih ljudi in občanov, pa so pristojni dejavniki poskrbeli za izvajanje ukrepov, s katerimi naj bi zagotovili zaščito socialne varnosti prizadetih. 0 teh ukrepih smo že pisali v NAŠEM GLASU. PROGRAM REŠEVANJA ROMSKE PROBLEMATIKE V OBČINI KRŠKO 0 romski problematiki smo že podrobno pisali, zato naj zapišemo le: Izvršni svet SO Krško je na svoji 8. seji imenoval komisijo za romska vprašanja, ki jo sestavljajo: NIKO ŽIBRET, podpredsednik IS, JOŽICA PRIBAC, predstavnica skupnosti socialnega varstva, VESNA ZVAR, predstavnica skupnosti aocialnega varstva, PETER CESAR, predstavnik SKIS, MARIJA FRAJTAK, predstavnica skupnosti za zaposlovanje, JOŽE ARH, predstavnik občinskih DPO, NATAŠA DOBRAVC, predstavnica koordinacijskega odbora za Umetniku so se za njegov velik prispevek v zakladnico kulture zahvalili tudi mladi, kar je mojstra še posebej ganilo. NAŠ GLAS 14 18 INDOK CENTER manjšinska vprašanja pri OK SZDL, FRANC ŽIČKAR, predstavnik KS Veliki Podlog, ŠTEFAN HREN, predstavnik postaje milice, predstavnik zdravstvenega doma, predstavnik projektivnega biroja, NIKO BRAJDIČ, predstavnik Romov. POROČILO IS S SR SLOVENIJE O URESNIČEVANJU RESOLUCIJE O DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU SR SLOVENIJE V LETU 1981 Iz dokumenta, ki je objavljen v POROČEVALCU SKUPŠČINE SR SLOVENIJE... številka 14, povzemamo: V zadnjih treh mesecih so se pokazale težnje po oživljanju industrijske proizvodnje. Pre- dnostna naloga dogovorjene e-konomske politike je povečevanje izvoza. Ekonomičnost poslovanja združenega dela se poslabšuje, ker dosedanji obseg proizvodnje dosega ob povečanih materialnih stroških, na področju katerih bo potrebno ukrepati. Oskrba z energijo je bila v prvem polletju zadovoljiva (razen s premogom za široko potrošnjo). Ob pravočasnem začetku obratovanja Nuklearne elektrarne Krško bo tako tudi v naslednjih mesecih. Porabo naftnih derivatov bo potrebno še naprej zmanjševati. Kljub pričakovanim ugodnim rezultatom v poljedelstvu bo ostal obseg kmetijske proizvodnje na lanski ravni zaradi stagnacije pri proizvodnji mesa in mleka ter zmanjšanja pridelka grozdja in sadja. Sedanje kompenzacije oziroma WA1 Mojster se je - vidno ganjen-zahvalil za vso pozornost, ki mu jo je ob 85-letnici plodnega življenja namenil širok krog ljubiteljev njegovih umetniških stvaritev. NAŠ GLAS 14 19 INDOK CENTER l^Bii.MitiW|WMUlj.iu.,ii|1WMWji#.Uj u i. *T y«« [J3{ ji ¦ --¦ ' _______ regrese pri cenah nekaterih osnovnih živil bo treba zaradi omejenih sredstev v splošni porabi po septembru odpraviti. Še letos bo potrebno zagotoviti financiranje samoupravnih skladov za intervencije v kmetijstvu ter zagotoviti zanje trajne vire'sredstev. Vzroki za večletne i zpube v nekaterih OZD so zlasvi neprimerne investicijske odločitve v preteklih letih, neustrezna struktura virov sredstev za naložbe in rast cen. Izvršni svet S SR Slovenije predlaga občinam in skupnostim za zaposlovanje, da ^ajo pobude ?a dodatno solidarnostno združevanje sredstev za saniranje izgub, če le-teh ne bi uspeli drugače odpraviti. Potrebno bo povečati tudi združevanje sredstev v občinskih skladih skupnih rezerv in omogočiti večjo mobilnost teh sredstev. Problem zaposlenosti v SR Sloveniji v globalu ni zaskrbljujoč, prihaja pa do strukturne neusklajenosti med notrebami OZD in prilivom iz sol; število tistih, ki iščejo prvo zaposlitev, se Je nekoliko povečalo. PREDLOG ODLOKA 0 ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROČJU OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV PREDLOG ODLOKA 0 SESTAVI OBČINSKIH KOMITEJEV KOT KOLEGIJSKIH UPRAVNIH ORGANOV Iz OBRAZLOŽITVE prvega dokumenta povzemamo: Za tako imenovane "klasične" upravne organe (sekretariat za ljudsko obrambo, sekretariat Mojstru Štovi-čku v čast Je na otvoritvi Jubilejne razstave zapel tudi ŠENTJER-NEJSKI OKTET. NAŠ GLAS 14 _____ ______ 20 INDOK CENTER m~z, '.IW <".«.'.H ' za notranje zadeve, uprava za družbene prihodke in geodetska uprava) ostajata organizacija in delovno področje v bistvu nespremenjena. V sekretariatu za občo upravo in upravno-pra-vne zadeve bodo opravljali dela in naloge dosedanjih oddelkov za gospodarstvo in finance ter za gradbene in komunalne zadeve, ki niso planskoanalit-skega značaja. Krajevni uradi, ki bodo v sestavi tega sekretariata, bodo med drugim opravljali tudi organizacijska in administrativno-tehnična opravila za delovanje delegatskega sistema v krajevni skupnosti. Komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva in komite za družbene dejavnosti bosta kot kolegijsko vodena upravna organa uresničevala u-stavno vlogo občine na področju planiranja razvoja in izvajanja ukrepov s tem v zvezi. Iz drugega dokumenta povzemamo: Način dela in postopek sprejemanja odločitev na sejah obeh komitejev bo določen s poslovnikom. Predsednika in namestnika komitejev imenuje občinska skupščina. Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva bo inel 11 članov (6 članov IS, po 1 predstavnik IGM "Sava" -DE Projektivni biro, SKIS, občinskega sekretariata za ljudsko obrambo, občinskega sekretariata za občo upravo in občinskega komiteja za družbene dejavnosti). Občinski komite za družbene de- javnosti bo štel 9 članov (2 člana IS ter po 1 član SIS za zdravstvo, izotraževar nje, kulturo, socialno varstvo, raziskovanje, občinskega odbora zveze združenj borcev NOV ter občinskega sekretariata za ljudsko obrambo. OCENA URESNIČEVANJA ODLOKA 0 ENOTNI ORGANIZACIJI, OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH V PRIMERU ELEMENTARNIH IN DRUGIH HUDIH NESREČ V ZAKLJUČNIH UGOTOVITVAH poročilo navaja: Odlok je poenotil delovanje družbenih subjektov na tem področju, potrebno pa ga bo v skladu z novo zakonodajo novelirati. Koordinacijska vloga IS in občinskega štaba CZ se še ni uveljavila v zadostni meri. Operativno-mobilna pripravljenost vseh dejavnikov je bila preverjena v okviru akcij NNNP in je v stalnem kvalitetnem napredku, so pa še nekatere pomanjkljivosti. Premalo pozornosti je bilo posvečeno problemom,, kot so: oskrba s pitno vodo, zagotovitev požarne vode, sanacija plaznih področij, oskrba z zaščitnimi sredstvi, rezerve hrane. Program zagotavljanja materialnih rezerv za obravnavano področje (nastanitev in preskrba ogroženega prebivalstva) je realiziran okoli 30% in bo pred- NAŠ GLAS 14_____________ 21___ INDOK CENTER Povzetki za sejo zboro & vidoma realiziran v tem srednjeročnem obdobju. Na področju obveščanja in a-larmiranja je dosežen napredek, saj so zagotovljene dvosmerne zveze na relacijah občina - KS, občina - OZD in občina - republika. Celoten program izgradnje sistema obveščanja bo realiziran v tem srednjeročnem obdobju. Iz poglavja BODOČE NALOGE povzemamo: Vsi dejavniki morajo izdelati kvalitetne ocene ogroženosti ter načrte zagotovitve materi alno-tehničnih in drugih sredst za primere nesreč. Za uspešno izvajanje usposabljanja so zaslužne družbene organizacije: Rdeči križ, taborniki, planinci, radioamaterji in gasilska društva, zato bo potrebno bol^j kot doslej poskrbeti za njihovo materialno opremljenost. Občinski štab CZ bo pripravil informacije o postopkih in u-krepih v primeru naravnih in drugih hudih nesreč, občanom po posredoval konkretna navodila za izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov v posa-znih nesrečah. OZD, v katerih lahko pride do nesreč, ki lahko ogrozijo prebivalstvo v okolici, morajo izdelati konkretne ocene ogroženosti in predloge zaščitnih in reševalnih ukrepov ter lete posredovati štabom CZ v ogroženih KS in občinskemu štabu CZ. IS bo pripravil program zagotavljanja virov za nakup zaščitnih sredstev za občane. V tem srednjeročnem obdobju bo potrebno v gospodinjstvih zagotoviti rezerve hrane za 30 dni. Enote in štabe civilne zaščite bo potrebno opremiti z vsemi potrebnimi sredstvi. V prostorskih in urbanističnih načrtih ter investicijskih projektih je potrebno upoštevati potrebe in zahteve glede preventivnih ukrepov, preprečevanja in omilitve posledic elementarnih in drugih hudih nesreč. Poskrbeti je treba za zaščito podtalnice na Krškem polju ter sanirati nekatera plazna.področja. PREDLOG ODLOČBE 0 KOMASACIJSKEM POSTOPKU Kmetijska zemljiška skupnost Krško je predlagala uvedbo komasacijskega postopka za zemljišča v delu katastrskih občin Raka, Smednik in Senuše, ki so v lasti občanov iz vasi Straža, Zaloke, Sela, Smednik, Ardro in v družbeni lasti Kmetijske zemljiške skupnosti Krško in Gozdnega gospodarstva Brežice. Majhnost parcel in neprimerna oblika onemogočata intenzivno obdelavo. Z regulacijo Lokavca in Orehovca ter z izkopom melioracijskih jarkov se je šte- NAŠ GLAS 14 22 INDOK CENTER Povzetki za sejo aboiiofi vilo parcel še povečalo, nekatere pa tudi nimajo več dostopa z javnih poti. ?9 % lastnikov 125 ha zemljišč na komasacijskem območju se je s podpisom izjave izreklo za komasacijo (komasacija * združevanje, rzaokr o zevanje raztresenih zemljišč za lažjo obdelavo - po Verbincevem Slovarju tujk). Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči in njihovo parceliranje, prepove, na j« je tudi gradnja in spreminjanje kultur - vse do ponovne razdelitve zemljišč, V odločbi so navedene meje komasacijskega območja, parcelne številke zemljišč in njih lastniki. Pritožba po redni upravni poti ni možna, dopustno pa je Bpro-žiti upravni spor pri Vrhovnem sodišču SE Slovenije. OSNUTEK ZAKONA 0 DODATNEM PRISPEVKU SOLIDARNOSTI V LETIH 1982 DO 1985 Z osnutkoi. zakona je predvideno, da se bo zakon uporabljal od 1. januarja 1982..Dodatni prispevek solidarnosti se bo začel obračunavati od osebnih dohodkov, osebnih prejemkov itd. , ki bodo doseženi po 1. januarju 1982. Z osnutkom zakona je torej predlagano, da se nadaljuje z obračunavanjem in plačevanjem dodatnega prispevka solidarnosti v višini 0,8 odstotka tudi po izteku leta 1981, ko preneha veljati obveznost po zakonu o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1980 in 1981. S tem zakonom se bodo zagotavljala sredstva za plačilo dela prispevka SR Slovenije za odpravo posledic katastrofalnega potresa, ki je prizadel območje Črne gore v letu 1979. NA 8. SEJI JE IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO OBRAVNAVAL NASLEDNJO PROBLEMATIKO: • osnutek urbanističnega načrta Krškega} • črpanje gramoza v gramoznici Stari grad; • predlog spremembe pravilnika o sistematizaciji del in nalog v Temeljnem javnem tožilstvu Novo mesto) •imenovanje delovne skupine za izvajanje programa občine Krško v mednarodnem imenovanju, SESTAV DELOVNE SKUPINE: predsednik IGOR DOBROVNIK, podpredsednik IS SO Krško, člani: NIKO ŽIBRET, podpredsednik IS SO Krško, VLADO KUKEC, predstavnik kulturne skupnosti, ZDENKA LIPOVŽ, članica IS SO NAŠ GLAS 14 23 INDOK CENTER Krško, PAVLA KALAN, sekretarka IS SO Krško; • predlog odloka o sestavi občinskih komitejev kot kolegijskih upravnih organov; • predlog odredbe o obveznem pošiljanju cenikov za proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, skupnosti za cene občine Krško v potrditev; • predlog sklepa o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoče proračunske rezerve) proračuna občine Krško za leto 1981; • predlog sklepa o dodelitvi finančne pomoči pogorelima družinama; • imenovanje komisije za romska vprašanja; • informacija o oceni gibanja gospodarstva v prvih petih mesecih leta 1981 v občini Krško. NA DNEVNEM REDU 9. SEJE IZVRŠNEGA SVETA SO KRŠKO BODO PREDVIDOMA TELE TEME: • poročilo o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 - 1985 in resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981 ter problematika poslovanja v občini Krško; • poročilo o uresničevanju odloka o delovanju enotnega sistema organizacije, odgovornosti in obveznosti v primeru naravnih in drugih hudih nesreč v občini Krško; • predlog odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov; • predlog pogodbe o izdelavi notranje organizacije ter sistematizacije del in nalog upravnih organov SO Krško; • informacija o opravljanju avtoprevozniške dejavnosti v občini Krško. (nadaljevanje z 9. strani) Krško bo povezano preko oddajnega centra na Trdinovem vrhu s 300-kanalnim radiorelejnim (brezžičnim) sistemom z glavno centralo v Novem mestu, kar bo dolgoročna rešitev za Posavje in hkrati alternativna zveza v primeru poškodovanih medkrajevnih zvez ob naravnih nesrečah. Nujnost takšne rešitve se je pokazala letos junija, ko je strela na več mestih poškodovala koaksialni kabel Novo mesto -Krško in je celo Posavje bilo brez telefonskih zvez z vsemi izven omrežne skupine. Višina naložb za širitev telefonskih zmogljivosti bo predvidoma 142.452.000 din (TOZD za PTT promet Krško - 12,6%, ptt uporabniki - 40%, krediti-45,8%, ostali viri - 1,6%). Od 65 članic interesne skupnosti za ptt promet jih iz krške občine ni podpisalo samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana te dejavnosti 12 (TOZD Gozdarstvo Kostanjevica, Transport Krško, M-Preskrba Krško, M-Agrokombinat-TOZD Trgovina iiservisi , TOZD Bor Krško, OŠ Leskovec, Delavska univerza Krško, SO Krško, KS Brestanica, KS Dolenja vas, KS Koprivnica in Telesnokulturna skupnost Krško,!. Nuklearna elektrarna Krško ni niti Članica SIS za PTT promet niti ni podpisala samoupravnega sporazuma, čeprav je ustvarila 28% vsega telefonskega prometa v Krškem. Brez podpore združenega dela ne bo možno realizirati načrtovanih naložb. NAŠ GLAS 14________________24______ INDOK CENTER Sodelovanje med samorastniki V DELAVSKEM DOMU "EDVARD KARDELJ" V KRŠKEM BO V SOBOTO, 18. JULIJA 1981, OTVORITEV LIKOVNE RAZSTAVE JANEZA JANEŽIČA, ČLANA LIKOVNE SKUPINE "LIK" IZOLA. Likovni samorastnik, rojen 194-7,zaposlen v Luki Koper, se s slikarstvom ukvarja že desetletje; najljubši slikarski tehniki sta mu olje in akvarel, osnovna motivika pa primorska pokrajina. Slikar je imel že 9 samostojnih razstav, sodeloval pa je tudi na mnogih likovnih manifestacijah, kot so skupinske razstave, slikarske kolonije in ex tempo-ri. Spodaj: avtor in detajl njegove risbe.