pa trditi ni tega ne upa. Ostaja nam le	,	tnlenje,
ker je v latinščini: rng-i-o, rug-i-tu-s, in staroslov. ryk na-ti o>P'>eo«Hr in staronemšk. roh-tin; rugire.
Petelin.
D. Ttmfeqjak.
SemitiŠki kulturni narodi petelina ne poznajo. V starem testamenta se nikjer ne omenja. Na egyptskib spomenikih, ki nam na tenko predstavljajo domače gospodarstvo prebivalcev nilske doline, nij ga najti. Domači petelin je iz Indije, in je prišel po medopersinskib vojnah, ki so jih Mcdopersini imeli z Indi, dalje proti zapadu. Menodotos z otoka Samoa pripoveda, da je petelin prišel iz pokrajine Persis (Athen 14 pag, 655). Med grškimi pisatelji je Theognis prvi, ki ga imenuje, v drugi polovici 6. stoletja pred Kristusom. Rimljani so petelina brž ko ne od Grkov dobili, in mu dali ime: gallns = garulus. Germani ga imenujejo ban, kar nekteri stavljajo h koreniki: kan canere, v ruskih narečjih pa kan označuje: purana! N. slov. kanja s tema besedonia sorodna in prvotno po-menja Höhnergeier. Ruski se veli tudi koč, kočet, kar se vjema s kokot, brv. ko k a gallina, in armarskim: coq. V Armoriki pa so stanovali tudi slovanski Veueti, teda je ta beseda izvirno venetska, in tudi adrijanski Veneti kličejo kokota: coche, coche! (beri koče). Slovani so mogli v soseščini Persinov živeti, ker slov. kur, kura, je tudi persinsko: cburec, churüb. Tudi adrijauski Veneti kličejo kokoš z besedo: curra, curra (glej lioerio pag. 174 sub. voce: coche).
To zvezo Slovanov z Mcdopersini potrdjuje šče tudi jugoslov. krk *) (Kurelac. imena domač, život str. 54), poznamenovanje za kokota, ktero se vjema s starobaktrijskim kabrka v besedi kahrkaya, der Htlhuerfiesser, in sopet to besedo najdemo v Armoriki, in nekdanji naselbini armorskih Venetov tako imenovani Venedatii: cerc, v besedi cercdaen, gallina-ceus, Zeus H., 297. Pozneje, kakor domaČi petelin, je prišel v Europo puran, kterega Venetčani imenujejo: D i n d i o, to je skaženo iz galo d' India, kakor štajersko-nemšk. Janisch iz Indianisch. Slovenci ga tudi imenujejo: k a vrač, der grosse Schreier, in puran; v ruščini najdemo: p?ra, pyrka, indische Henne, kakor tudi glagol: pyrit, sršit se, nasr-šitse, češki: puret, anschwellen, anblasen, iz te korenike tudi slov. pu rek, Tanne- Fichten- Föbrenzapfen, po nasršenji, venet*k. puret i, poreti,
•) Tndi Rakoveki (glej j ego v pokarale«) ima k or k-o |, pituh.
Anschwellung am Pferdefusse. Na Когобкет se tudi veli mu rak, kar Hopet opominja na staiobaktrijski meregba, persinsko: m ur g h, osetsko: ■uargb, gallina.
Kdo nam razloži sturoslov. «ab I k. gallus, «ab lic a, gallina? Hesy-cbij tudi ima; xipxo; алгхтумп. ta beseda je mogla domača biti ua hainis-kem polotoku, menda pri onih Venetih, katere Appian navaja v soseščini Dardanov iu iMacedonov. Litovska in slovanska verba: ki k ti, karkati krokati označujejo isto, kar lat croeire, crocitare nemško krae-chzen itd.
V armorskem narečju šče se tudi najde beseda gar, gallina vtegnc sopet biti ostanek is jezika armorskib Venetov, ker tudi v jngoelov. označuje jar a, jarika, jarica kokos, koja šče nij znesla.
Dodatek iz krajnškega*) podnarečja
k g. Šumanovej razpravi: „Die Wurzel tpar- im Slaviecben und in den verwandten Sprachen".
J. S.
Kar tukaj iz krajnikega podnarečja dodajam, sem vestno nabral in natanko po ljudskem govoru zapisal. Morebiti bode kakovo betvo v veče pojasnilo in pomnoienje slovenskega besednega zaklada služilo.
I. a) Neprebajavni pomen glagolja: poljem, plati, se kaže iče v rekih: sapa pafl/e') pu vutruki; tič рШе der Vogel flattert; did päü/e der Regen plätschert.
Prche javni pomen: plajve vun spl&ti; vudu plati, kar ne pomeni samo: schöpfen, temveč tudi: das Wasser mit breiter, flacher Hand schlagen, die Wasserfläche schlagen.
b) Tukaj primeri različne izraze pri tepenju od tega korena, kakor: pliskni, peliii, spari, spali, ploskni, plflskni, plani, napiri ga. Z röükn kuga planiti schlagen: z rouku po kum planiti die Hand nach Jemand schwingen, n. pr. z rouku ji plänu pu vutruki, pa ga nij zasaču; pulajnu ji za njim1) plana, er hat ein Scheit Holz uach ihm geschlendert.
Plaskati, plaskanje, schreien, durch Geschrei Lärm schlagen.
e) Puluvica — platić; dvaj puluvici nastanejo, fi sc cnv na dva, platiči pa, či se na Štiri kdflse razdeli.
Platnjača je trlica, koja iz dveh platnic obstoji; platničast flacb.
V Glfj .Veitn." Ш, 5. 77.
') i se molklo «redi med o in a, I v р&Шет pa debelo brez J" izgovarja.
') « m mM nusla.