Posamzena itevUka BM 0,15
KamwanWSok
Uprava Klagenfurt, poAtal predal 118 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača n&prej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno tlM 0,20 za donažalce) / Odjavo naročbe
tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno 1в 16 do 2fS. tekočegm meseca i f»glasi RM 0.12 za mlllmpteT stoippr
Stev. 17.	Krainburg, 15. oktobra 1941
Uničevalna bUka pri Viasmi zakijuccna
Doslej že preko 350.000 ujetnikov v dvojni bitki pri Brjansku in Vjasmi Zopet občutni udarci zoper britansko trgovsko plovbo
Iz FilArerjevega glavnega stana, 14. oktobra. Vrhovno poveljstvo oborožene sUe je dne 13. oktobra naznanilo:
Ševiio v d volni bitki pri Br-Jaasltu in Vjasmi doslej prive-d nih ujetnikov se Je dvignilo preko 350,000. Število se stalno narašča.
Iz Filhrerjevega glavnega stana, 14. oktobra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 13. oktobra naznanilo :
Operacije na vzhodni fronti potekajo po načrtu.
Pri zasledovanju v bitki na azovskem morju uteklih ostankov nasprotnika smo dohiteli in uničili neko sovjetsko skupino. 11.000 ujetnikov m 33 topov nam je padlo v roke. V bojnem prostoru vzhodno Dnje-pra je nek hrvaški polk prestal ognjeni krst.
Pokončanje pri Vjasmi obkoljenih sil je pred zaključkom.
Pred Leningradom so bili ponovni izpadi z najtežjimi izgubami osvražnika odbiti. Bojna letala so v zadnji noči bombardirala v vojni važne naprave v Moskvi.
V boju proti Veliki Britaniji so bojna letala T noči na 13. oktobra napadla indu-
strijski center Manchester in pristaniško mesto Hull z dobrim uspehom. Nadaljnji napšdi iz zraka so bili naperjeni proti letališčem in pristaniškim napravam na vzhodnem in jugovzhodnem Angleškem. Neko bojno letalo je vzhodno od Greath Yarmouth potopilo trgovslio ladjo z 8000 brt. Topništvo vojske in vojne mornarice za boje v daljavo je z opaženim učinkom obstreljevalo radijske naprave v Dovru.
Na kanalskem ozemlju so nemški lovci včeraj sestrelili 6, čolni predstraž pa 2 britanska letala.
V	severni Afriki so nemško italijanske čete izvršile z uspehom ponočni napad na Tobruk. Z oklopnicami podprti protinapad je bil odbit. V noči na 12. oktobra sta bila bombardirana mesto in pristanišče Tobruk. V zračnih bojih pa je bilo sestreljenih 5 britanskih lovcev.
V	pretekli noči je priletelo večje število britanskih bombnikov na severozapadno, zapadno in južno Nemčijo ter vrglo na številnih krajih razstrelilne in zažigalne bombe. Civilno prebivalstvo ej imelo izgube na mrtvih in ranjenlA. Na raznih krajih so bila razdejana ali poškodovana poslopja. Nočni lovci so sestrelili 9, obrambno topništvo pa 4 britanske bombnike.

To je učinek treh nemških naskočnih topov.
Sovjeti so bili pobegnili po železniškem tiru, toda ne pridejo daleč. Pri BarySevki, ne daleč od mosta preko Trubješa, so bili popolnoma postreljeni.
(PK. Aufnahme: Kriegsberichter Hahle. Atl., Zander Multiplex-K.)
Napad na širini preiio 1200 ki
Iz Ftihrerjevega glasnega stana, 14. oktobra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 12. oktobra naznanilo;
Kakor je priobčeno že v včerajšnjem posebnem poročilu, je končana bitka severno azovskega morja. Ob sodelovanjeu z zračnim brodovjem Generalobersta LBhr so armade Generala der Infanterie v. M a n n-s t e i n, rumunska armada Korpegenerala bi mi tresku in oklopniška armada Generalobersta v. K I e i s t porazile in uničile maso 9. in 18. sovjetske armade. Ob težkih krvavih izgubah je nasprotnik izgubil tudi 64.325 ujetnikov, 126 oklopnic in 519 topov.
Pehotne in planinske divizije so pri teh uspehih odločilno sodelovale.
Z navedenimi armadami in z zavezniškimi italijanakimi, ogrskimi in,slovaškimi četami ;e vojaška skupina Generalfeldmarša-la v. R u n d s t e d t od. 26. sept. naprej sedaj skupno napravila 106.365 ujetnikov in uklonila 212 oklopnic ter 672 topov.
Kakor je tudi že priobčeno po posebnem poročilu. težki uničevalni udarci, ki so od začetita tega meseca bili prizadejani sovjetski oboroženi mili, dovedli do novega od-se) a operacij. Od azovskega morja do go-
rovja Valdaj, jugovzhodno od llmenskega jezera, to se pravi na širini 12000 kilometrov, ee nahajajo nemške in zavezniške čete v polnem napadalnem premikanju proti vzhodu.
Bojna polja pri Brjansku in Vjasmi ležijo že daleč za fronto. Vdic obupni obrambi, neprestanim napadalnim poskusom in največjim krvavim žrtvam tukaj ob-kolejne sile nasprotnika ne morejo več spremeniti svoje usode. 2e zdaj je javljenih nad 200.000 ujetnikov. To število stalno narašča.
Bojna letala so v zadnji noči z dobrim učinkom bombardirala 'sovražnikove kolone
in železniške proge v srednjem frontnem odseku. Nadaljnji uspešni napadi Iz zraka BO bili usmerjeni proti oskrbovalnim napravam v Leningradu.
V boju zoper britanciko preekrbovalno plovbo so podmornice v Atlantiku potopile 3 ladje z 23.000 brt.Eno bojno letalo je pri F&rber otokih uničilo 3 sovražnikove bojne ladje s skupno okrog 3.000 brt. V noči na 12. oktobra je Luftwaffe v morskem okolišu okrog Anglije potopila dve trgovski ladji s skupno 9000 brt. Ena velika trgovska ladja je zgorela.
Nadaljnji učinkoviti napadi iz zraka so bil niaperjeni proti letališčem kakor tudi proti v vojni važnim napravam na jugovzhodnem in jugovzhodnem obrežju britanskega otoka.
Nekaj britanskih bombnikov je v zadnji noči vrglo razstrelilne in zažigalne bombe na nekaterih krajih zapadne Nemčije, ki so povzročile le neznatno škodo.
DniMne hitke naprednjejo
Stalinov si»lsek zaželenih reči
Stockholm, 14. oktobra. Stalinove želje glede vojnega materiala znašajo eno milijardo dol are jv. Neko poročilo iz Washington a pravi, da je rdeči diktator na kratkem moskovskem sestanku predložil angleškim in amerikanskim odposlancem nov spisek vojnega materiala, ki ga sovjeti potrebujejo In kojega obseg posredno potrjuje ogromne matrialne izgube sovjetske armade. Da pa angleška proizvodnja voji^ga materiala še vedno ne zadostuje za napolnitev neizmernih sovjetskih potrerbščin, potrjuje izjava aлgleškega ministra za notranje zadeve, Aleksandra, ki je vnovič vzpodbujal k izdatnemu ojačenjiu pomoči sovjetom, katero je o^ačii kot izredno važno.
Iz Ftihrerjevega glavnega stana, 14. oktobra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 11. oktobra naznanilo:
Severno od azovskega morja se dokončuje uničenje sovražnika, ki je stisnjen na najožji p rotor. Na bojišču o našli mrtvo truplo poveljnika 18. sovjetske armade.
Pokončavanje sU, ki so zajete na prostoru pri Brjansku in Vjasmi, tudi i agio napreduje. Obupni predomi poskusi nasprotnika so se povsod zrušili ob napadu nemških čet. Številke ujetnikov in plena stalno naraščajo.
Pred Le ni ng r a d o m so tudi včeraj izpodleteli vsi nasprotnikovi izpadi. V tro-dnevnih bojih je bilo zgolj v odseku ene pehotne divizije sestreljenih 28 nadtežkih oklopnic.
Bojna letala s* v zadnji noči bombardirala v vojni važne naprave v M o s k v i in Len in g radu kakor tudi železniške proge.
V	neki faeroerski luki je eno bojno letalo pri dnevu potopilo dve trgovski ladji в skupno nad 2500 brt in težko zadelo nadaljnji dve ladji. V noči na 11. oktobra so bojna letala bombardirala neko važno pristanišče na britanskem vzhodnem obrežju kakor tudi pristaniške naprave na jugozahodnem Angleškem.
V	severni Afriki so nemška bojna letala v noči na 10. oktobra napadla britansko letališče Abur S m e i t h. Nadaljnji uspešni napad iz zraka je bil usmerjen proti britanskemu centru olja Haifa v Palestini. Pri zračnih bojih v severni Afriki so bila brez lastnih izgub sestreljena tri britanska letala.
Britanski bombniki so v pretečeni noči vrgli razstrelilne in zažigaln bombe na razne kraje T severni in zapadni Nemčiji. Civilno prebivalstvo je imelo majhne izgube. Na nekaterih krajih so bile razdejane ali poškodovane hiše. Obrambno topništvo Flak je sestrelilo deset napadajočih bombnikov.
Nemški socializem
Dr.O, s. Krainburg, 14, oktobra.
Reichsminister dr. Goebels je oenonil v svojem računskem poročilu o pretečeni vojni zimski vojni pomoči ponosne dokaze nemškega socializma, ki izražajo enotno' voljo naroda, kateri je po trdih udarcih usode nastopil pot k skupnosti in danes obstoja kot nepremagljiv blok v svetu. Da se bo hodilo po tej poti po zmagovitem koncu vojne zoper sovražnika sveta, boljševizem in plutokracijo, ki oba nista nič drugega nego izraz židovske kapitalistične volje, da nekaj malo brezobzirnih finančnih magnatov in veleiniiustrijalcev obvlada ves svet, to je Fiihrer sam v svojem velikem govoru ua nomšlci narod jasno izrazil z besedami, da se bo iz te vojne proti Rusiji povrnil v domovino s programom stranke in da bo še bolj fanatičen nacionalni socialist nego je bil doslej.
Nemški socializem, ki nas ga je učil Adolf Hitler, nima ne v svojih koreninah ne v svojem razvoju nič skupnega s tem, kar se je od druge polovice 19 stoletja v kakršni koli obliki izigravalo kot socializem in kar je bahavo oznanjalo, da ima pred očmi dobrobit »malega« moža, »zatiranega« moža, in da bo za to skrbelo, da izginejo vsi tisti, ki so »izkoriščevalci« in ki več zaslužijo od onih, ki ustvarjajo samo z rokami. V francoski revoluciji iz leta 1689 prvikrat na široke plasti učinkujoča misel o enakosti vseh, ki vidno ali nevidno stoji za to tradicionalno internacionalno socialistično nadomeščena z idejo pravičnosti, po ideologijo, je bila v nemškem socializmu katerih se vsakogar presoja po njegovi storitvi za skupnost naroda. Ideja pravičnosti pa vsebuje novo vrednotenje dela, in zahteva spoštovanje vsakega, ki po svojih zmožnostih na svojem mestu to stori, kar zahteva dobrobit skupnosti.
Tako je v nemškem socializmu razmerje med FUhrerjem in njegovimi pristaši zasidrano v njegovih načelih, ki liujno zahtevajo od vsakega za vodstvo poklicanega, da se v največji meri zaveda svoje odgovornosti, od vodenega pa zaupanje, discipline in pripravljenost do dela. Oba pa vest«, da velja njuno dejanje in ustvarjenje vedno in izključno dobrobiti! vsega naroda, večji skupnosti vseh Nemcev. Ta usmerit-vena skup no stna narodnostno celoto življenja in dela, to je bietvma Q09!0ta Dem-
Stran 2. — Stev. 17.
EARAWANKENBOTE
Sreda, 15. oktobra 1941.
ikega socializma in to ga razlikuje od neSte-vilnih ideologij o enakosti, ki so v vseh deželah doživele klavrni polom in za katerimi slepimi privrženci je vedno deloval s svojim razdirajočim duhom žtd, na zunaj sicer le redko viden, zato pa tem bolj neprijetno vidljiv v smeri in pogubonosnih uspehih njegovega zločinskega početja. Nam ne gre več za dobrobit posameznega človeka, kakšne skupine ali kakšnega »stanu«, ampak za usoda vsega naroda.
Praktična gojitev ideje skupnosti in s tem uresničenje pravega socializma, ki je leta 1933. pričela v nemški državi in ki zaradi vojne ni bila prekinjena, bo nadaljevana po boju Evrope za njen obstanek. Po vojnem obračunu sproščene sile bodo v največji meri pritegnjene za to delo, katerega načela in uspehi so na svetu brez primera in katerega sadovi navdajajo nemški narod s ponosom, da čim odstranijo ovire pri bolševi-kih in plutokratih v njihovi mržnjl zoper to v novi nemški državi uresničeno socialno pravičnosti. To danes ne briga ne nas ne ostale evropske narode, ker bojujoč se in zmagujoč koraikamo novi bodočnosti nasproti.	_
Predor v sredini fronte
Iz FUhrerjevega glavnega stana, 14. oktobra. Vrhom opoveljetvo oborožene sik je dne 10. tega meseca naznanilo;
Na azovskem morju, okrog Влгјапвка in Vjaemi obkoljene nasprotnikove sile so bile včeraj zopet bolj stisnjen«. Preko tega pa se Je T sredini fronte na širini 500 km izsiljeni predor proti vzhodu poglobil. Najvažnejše ieleaiiško križišče O r «I Je že od 3. oktobra v naših rokah .
Zapadno odLeningradaJebil odbit vnovič po okloimicah podprti sovražnikov pocdtufl izpada.
V	bojih za otok Moon in Oesel emo po doslej zaključeni ugotovitvi privedli 12.531 ujetnikov in uplenil; 161 topov kakor tudi več oklopnic. V teku bojnih dejanj smo morali 2680 sovražnikovih min napraviti neškodljive.
Luftwaffe Je v poslednji noči napadla letališča na Krimu, ielezniSke naprave v Južnem in srdnjem frontnem odseku in v vojni važne naprave v Leningradu.
V	boju zoper Veliko Britanijo so bojna letala pri dnvu bombardirala važne naprave na Ffiraerakih otokih in potopila severno britanskih otokov 4 trgovske ladje s skupno 6.660 brt.
Sovražnikovih poletov nad ozemljem Reicha ni bilo.
0jmd ФитпЛе.
Pripovedka 3o«. v. Eichondorffa ®
Renald je naglo segel po svojem lovskem nožu, toda dolgi govornik je stopil vmes In vsi so es mu plaho in spoštljivo umaJt-nili. Ta je lovca peljal k stranski mizi in ga vprašal, kam namerava, Ko je Renald imenoval grofa Dllrande, je odvrnil: >To je stara hiša, mrliški črv že gloda v njej, je že cela razjedena vsled ljubavnih znanj.« Renald se je prestrašil, misleč, da mu mora že vsak njegovo sramoto -brati гм čela. »Zakaj omenjate ravno ljubezni?« je oklevajo vprašal. >2jakaj?< je oni odgovonl, »niso 11 oni gospodarji v hostah, ali ni divjačina, visoka ali nizka, njihova? Nismo li mi oni prokletl psi, ki jim ližemo Čevlje, kadar nas suvajo?« — To je Renalda ozlo-voljilo; odvrnil je kratko in ponosno, da je mladi grof DUrande blagodušen gospod, od katerega hoče samo svojo pravico, drugega pa nič.
Med temi besedami ga je tujec pazno motril in na to resno rekel: »Podoba je, kakor da ste rabelj, ki nosi pod plaščem svoj meč in gre na sodišče; prišel bo čas, epomnite se name. Vi boste eden najkrep-kejših pri krvavem opravilu.« Nato je potegnil iz žepa listič in nanj s svinčnikom nekaj zapisal, ga zapečatil pri luči in izročil Renaldu. »Grofje tukaj me dobro poznajo,« je dejal in naročil Renaldu, naj ta listič odda DUrandu-u, kadar bo imel z njim kak nastop, nemara mu bo koristil, — »Kdo je ta gospod?« je vprašal Renald svojega bratranca, ko se je bil tujec naglo odstranil. »Sovražnik trinogov«, jc odvrnil bratranec tiho in tajinstveno.
Renaldu pa cela ta gostilna ni bila všeč, bil je utrujen od potovanja in se je v stran-
Abotna iloYorica
Berlin, 14. oktobra. Amerikanska poroče-valna agentura Associated Pre& javlja, da krožijo govorice, po katerih naj bi bila Nemčija sovjetski uniji ponudila primirje. Agentura pristavlja, da smatrajo podučenl kr^gl v Zedinjenih državah, da bi bila taka ponudba vsekakor možna in da je to ob takšnem času pri Nemcih popolnoma normalen postopek.
Temu nasproti se na pristojnem mestu kategorično ugotavlja, da gre pri tej »govorici« za eno najneumnejSlh rac, ki so jih kdaj skovali. Domnevati, da bo Nemčija v trenutku, ko je svojega nasprotnika pobila na tla, tega prosila za premirje, je naravnost absurdno in v največji taerl smešno.
Ako se v poročilu ameriške agenture nadalje zatrjuje, da bi bila taka ponudba na strani Nemcev popolnoma normalen način postopanja, zadostuje, ako se temu nasproti kaže na to, da tudi v preteklem letu nI bila Nemčija, ki je Francijo prosila za premirje, ampak da Je taka prošnja Izšla od premagane Francije.
Proti Donecu
Budimpešta, 14. oktobra. MTJ javlja od fronte; Pokončavanje v Ukrajini obkoljenih sovražnikovih bojnih sli In s tem popolni razkroj sovjetskega odpora v ozemlju med Dnjeprom In Donecom se bliža koncu. Zavezniške čete razpršujejo v smeri Doneča bežeče sovjetske čete In prodirajo nevzdržno naprej, da se polastijo najvažnejših točk v kotlini Doneča. Od frontnega odseka madžarskih čet ni poročati o nobenih bojnih dejanjih.
»Pripravite se za obrambo Moskve«
Bern, 14. oktobra. »Exchange Telegraph*
javlja iz Moskve. Kremi je v več pozivih prebivalstvu predočll resnost vojaškega položaja v bitki pred Moskvo. Tisk v svojih Člankih podčrtava te razglase. Moški so po-zivaj0( da naj bodo pripravljeni za obrambo glavnega mesta.
tipottcitensk
schtnrji
3\теП8(е

Kostromđ^
Кафу/СШт
malt/lu

тхћт
Kinescnm«

eu3AR0SLA
titdm
Sostouđ v IWANOWO
hrtsltiS j ЗиџагШЛ tfrone itnwAl^irm^ oSusUr
gr#ho#^i%(*o
oSctntura ...хгМјШЈГ-т&м
%../ ^aKolgmiK^gtfg''"* L /c ^о**ш
w-i	'^-ligh*
тлАо*
(JWJr) OflUnM
WeltmLukI
m
»»H'ttAi/foii/Krt
Hefaliist
тшт nuiw
Sif^schewkfJ^
б)А#А#Т
/Зекриш
Ooro^o^
tinji M05SđlS)(
moien
S9fp(fSlCo

чјшшк
chmifsch

Bogor^tla
rđsHonJkiij^dd Bolchovf^®®^
ж	Шљглхл»м»иЛ JTI
КШГШ»Џ9Г9
OđHk9
Wolow msJf
aMnmsH
Bobruis
elizjd up«zk
t
ifrvmj^Ocel
'schefschersH Цту,
Umfschi
Rđsskas
Stđtođu^^
mtrowsH
9đđ0m
nmchmk
fiitsH
Ho^nM^ems SorHdnfi
Sjtm Jg KURSKljaE
•gi mn« Аш\ Bori5sd^j(^
%
IbiTMMMnri
mimz
ObOiiH
$htcQ$sim

SMKffi
јМ&»1
:TENDItNST EKICH ZANDER
tfređnSa vutkađna fronta
ski sobi kmalu zleknil na postelj, ki mu jo je bil bratranec odkazal. Mogel je tam še Bližati, kako je zraven polagoma vedno več in več gostov napolnilo sobo; vmes je slišal glaa tujca, srdit govor, od katergea je pa razumel le posamične besede; včasih se je skozi razpoke zanemarjenih duri krvavorde-če zablisnll ogenj s komna; pozno je zaspal in imel grozne sanje.
Ples Se ni bil pri kraju, a vendar je bil mladi grof Durande tam že slišal toliko čudnih reči o ognjenih znakih revolucije, o skrivnem bliskanju za boj pripravljenih konjiških čet, o jakobincih, o prijateljih naroda in kraljevskih pristaših, da se mu je srce Sirilo kakor ob bližajoči se nevihti; ni mogel več strpeti v tej težki soparici. Ogr-njen v svoj plašč in ne čakajoč voza je planil ven v ostro zimsko noč. Vzradoščen od zvokov cerkvenih ur, ki so se od daleč in od blizu v vetru pomešavali, od oblakov, po-dečih se nad mestom, in od viharja, ki si je žvižgal popoitno pesem ter veselo vse križem premetaval naletavajoče snežinke, je zaklical v vihro: »Pozdravi mi moj grad DUrande!« Počutil se je tako svežega, kakor da bi moral liki mlademu konju pri vsakem koraku kresati iskre iz kamenja.
V njegovem hotelu je pa bilo vse kakor izumrlo, komorni strežaj je od samega dolgega časa trdno zaspal, mlajše služabništvo se je bilo porazgubilo po svojih ljubezenskih poslih, nihče ga ni bil pričakoval tako zgodaj. Tresoč se od mraza Je stopal navzgor po stopnicah, dve že skoraj dogoreli sveči ste medlo razsvetljevali pozlačene rezbe stare dvorane, bilo je tako tiho, da Je slišal počasno premikanje kazalcev grajske ure in obračanje vetemic v vetru. Puste glave in neprespan se je vrgel na otomano. »Tako truden sem,« je dejal, »tako truden od
veselja, od samih naslad, od dolgočasnega ugodja; ko bi le bila vojna!«
Takrat se mu je zazdelo, da sliSi zunaj na stopnicah vedno bolj bližajoče se rahle, dolge korake. »Kdo je tu?« je zaklical. Nobenega odgovora. »Le daj, ravno prav mi prideš,« je dejal in vrgel klobuk ter rokavice v stran, »le kar ropoči, pošastna doba, 8 tvojim daljnim blisketanjem čez mesta in deželo kakor da bi povsod vstajale misli in zaspano hvatale po mečih. Kaj hodiš oborožena okrog in v tihi noči razbijaš na vratih naših gradov? Mika me, da se bijem s teboj; le sem gori, ti nevidna vojna pošast!«
Takrat je pa v resnici nekdo potrkal na vrata. Smeh ga je posilil, ker se je duh tako naglo odzval pozivu. V drzni razposajenosti je zaklical: »Naprej!« Visoka postava v plašču je stopila skozi vrata; vseeno se je prestaSil, ko je postava odložila plašč in je spoznal Renalda; domislil se je one noči v gozdu, v kateri je bil lovec na njega pomeril. — Renald pa je zazrSi gi-ofa spoštljivo stopil nazaj in se opravičeval, da je bil mnenja, da bo dobil komgmega streSaja in se dal po njem prijaviti; bil da je že pogosto tukaj ob vsakem dnevnem času, toda vsakikrat so ga pariški služabniki, ki ga niso poznali, zavrnili z izgovorom, da gospoda ni doma ali da je zaposlen; zato da je pa danea na ulici počakal na povratek grofa.
»No, in kaj pa torej hočeš od mene?« je vprašal grof, neprestano g* motreč ■ pogledi.
»Milostljivi gospod,« je po kratkem molku odgovoril lovec, »dobro Vam je znano, da sem imel sestro; bila je moje edino veselje in moj ponos — pobegnila je od doma, ni je več.«
Grof je napravil jezno kretnjo, a se tata^
Napredovanje Fincev
Helsinki, 14. oktobra. Kakor se čuje od podučene strani, napredujejo operacije finskih skupin jugozapadno od Onega jezera po načrtih. Pri tem so že prekoračile Onega-kanal in važno železniško progo Leningrad — Vytegra. V sunkih od Petroskoja naprej proti severu se Finci v naglem prodiranju približujejo kraju Kontuhpohja, ki leži na enem rokavu jezera Onega v bližini murmanske železnice.	_
Ustanovljen je red nemškega Kriza
Berlin, 14. oktobra. Fiihrer je ustanovil vojni red nemškega križa v svrho priznanja mnogokratnih izrednih činov hrabasti ali vodstva. Po členu 1. državnega zakonika (Reichsgeeetzblatt) z dne 2. oktobra objavljene uredbe je red nemškega križa red oborožene sile, ki se podeli ali v srebru ali v zlatu. Po členu 2. obstoji red iz osmsro-zobčaste, temnosive, srebrno obrobljene zvezde, ik nois na medlosrsbrnem polju črn, srbmoobrobljen kljukasti križ. Lovor j 3v venec kaže spodaj letnico 1941. Nemš d križ se nosi brez traka na desni strani. Glasom člena 3. se nemški križ v srebru podeli za mnogokratne izredne zasluge v vojaškovoj-nem vodstvu. Nemški križ v zlatu se podeli za mnogokrat izkazano izredno hrabrost ali za mnogoltratne odlične zasluge pri voii-stvu čet. Predpogoj za podelitev nemškga križa je posest železnega križa prvega razreda iz leta 1939 ali zapone k železnemu križu prvega razreda iz svetovne vojne ali vojnozaslužnega križa prvega razreda z meči.	________
Padanje cen vrednostnih papirjev v Wall Street
Stockholm, 14. oktobra. Kar za,poređoma vrsteča se poročila o novih odločilnih nemških uspehih so tako v Londonu kakor na borzi v New Yorku povzročile hudo depresijo. Padec cen vrednostnih papirjev se je še povečal in imel za posledico visoke kurz-ne izgube.
Nova poročila iz Rusije obvladajo celo ratpoloženje In vel drugI dogodki-stopajo V ozadje. Padec'leCajSV je blT^nd vsejfrti; tako se glasi švedsko poročilo iz New Yor-ka. Borzno poročilo iz Londona je temu enako.
*
Norveška tank-ladja »Caledonia« z 9892 brt, ki je bila plula v angleški službi, se je potopila. Dvanajst mož posadike je prišlo ob življenje.
Haupteehrifileiter: Dr. Otlo Rchefil.
zopet umiril in na pol v stran obrnjen rekel: »No, in kaj to mene briga?«
Preko Renaldovega čela je šinilo kakor blisketanje iz daljave, podoba je bila, kakor da se bori sam s seboj, »Milostivi gospod,« je zaklical potem v globoki bolesti, »milostivi gospod, vrnite mi mojo ubogo Ga-brielo!«
»Jaz?« je vzkipel grof, »za vraga, kje je?« »Tukaj« — je resno odgovoril Renald. Grof se je rezko zasmejal, prijel svečnik in z naglim sunkom odprl krilna wata, da se je lahko videle celo vrsto sijajnih sob. »No,« je rekel s prisiljeno veselostjo, »pomagaj mi jo iskati. Cuj, tam za tapeto nekaj rošta, zdaj tu, zdaj tam, povej mi vendar, kje tiči?«
Renald je mračno povesil oči, njegov obraz je vedno bolj potemneval. Takrat je pa na eni mizici opazil Gabriel in žepni robec; grof, ki je bil sledil njegovim pogledom, je bil trenutek v zadregi. — Renald se je še brzdal, na um mu je prišel listič tujca, želel je še vedno, da se vse uravna z dobrim, in grofu molče pomolil pisemce. Grof je stopil k luči in naglo razpečatil pismo, nakar ga je po vsem obrazu oblila temna rdečica.
»Drugega nič?« je pritajeno mrmral skozi, zobe in si grizel ustnice. »Mar mi hočete žugati in me plašiti?« — In s hitro kretnjo proti Renaldu je zaklical: »Pa da imam vso tvojo žlahto, ne bi je izročil! Povej tvojemu proejaškemu advokatu, da se mu posmehu-jem ter da sem desettisočkrat ponosnejši od njega, in če se mi prikažeta v hiši, vaju B psi napodim z »dvorišča, tako mu povej; sedaj pa ven, ven, ven!« To rekši je zalučal pismo lovcu v obraz in ga lastnoročno potisnil ven iz dvorane, hrastova vrata pa zaloputnil za njim, da je puščobno zadonelo po viej hiši.
(Dalje prihodnjižj
Sreda, 15. oktobra 1941.
KABAWANKEN-BOTE
{?tr?m 3. — Štev. 17.
Qospodawski pre^feđ
Otvorint fzhidneia velesejai f lOilfibergi
v K5nig8b€rgTi je bil v nedeljo svečano Otvorjcn 29. nemAki vzhodni velesejem. Oberbilrgenneiater Will je v prvi vrsti pozdravil poslanike Italije in Japonske, ©ks-CAlenco Alfieriin ekscelenco O c h i m a, nadalje poslajice Finske, Mandžukuo in HrvaŠke ter zastopnike Ogrske, Norveške Svdske in Danske. Pozdravil je tudi predstavnike države, stranke in znanosti, msd njimi Reichsministra P u n ka, ki je imel na veliko osnovan govor. Dr. L a m e r s a in dr. DoYpmUllerja, Reichefiihrerja Himmlerja, več državnih podtajnikov in Reichsstatthalter ja v Warthegau. FUhrer je k otvoritvi poslal pozdravno brzojavko.
' eospodarsVa bodočnost Evrope
Trgovinski minister dr. Funk je imel v Dresdenu govor, v katerem je dejal, da Nemčija ne misli izvajati kake gospodarske nadvlade ali samovlade nad vsem svetom, temveč hoče obnoviti zdrave gospodarske •dnošaje, ki pa zahtevajo enotne načrte in načine za vse evropske države. To se pravi, se mora gospodar, posameznih držav ure-iiti po istih načelih in imeti iste cilje enotnega gospodarskega razvoja Evrope.
Neiikško - tiirSka gospodarska pogodba
NemSko-turška gospodarska pogajanja, ki so se vršila v zadnjih tednih v Ankari, so bila zaključena. Sklenjeni dogovori so bili danes po poslaniku v. P a p e n in poslancu C1 o d i u s za Nemčijo in po turškem ministru za zunanje zadeve Saracoglu, poslaniku Numan Menemencioglu in državnem podtajniku т turškem ministr-•tvu za trgovino Halid Nacmi Kes-mir za Turčijo podpisani.
Po dolgodobnem dogovoru za ureditev blagovnega prometa se urejuje blagovni promet med obema državama za dobo 31. marca 1943. Za to dobo je ustanovljen izvoz za skoraj 200 milijonov RM na obe 1 Bmeri. V tem okviru bodo Nemci dobavljali vee izvode nemške industrije, ki so za Turčijo pretežnega pomena, in sicer predvsem proizvode železne in jeklene industrije ter Železo predelujoče industrije, vStevSi vojni material. Narobe pa Turčija dobavlja Nem-giji sirovine in živila, ki so bile vedno glavni predmet turškega izvoza v Nemčijo, med t6m v prvi vrsti bombaž, tobak, olivno olje in mineralije. _
Male gospodarske novice
Zamenjajte obrabljeni denar. Alte drobni papirnati denar predolge kroži, se kajpada zmečka in umaže. Nad takim umazanim denarjem se ljudje radi pritožujejo, češ da ee jim gnusi. Pa si vendar lahko immi pomagajo s tem, da zamenjajo tak denar pri bankah in na pošti, ker Reichebank želi istotako spraviti preveč izrabljeni denar iz
prometa. Zato velja vsem, zlasti trgovcem in gostilničarjem, poziv, naj umazanega in razcefranega denarja ne oddajo dalje, marveč naj ga zamenjajo za novega.
Prodaja tekstilnega blaga je na Hrvaškem proeta. Po končanem popisu so sedaj na Hrvaškem zopet dovolili prosto prodajo tekstilnega blaga. Pri tem je pa seveda ostalo v veljavi racioniranje velikega dela oblek, nogavic, čevljev in slično. Nova je naredba, da nadzoruje nakup novega blaga pri posameznih trgovcih pokrajinski štab ustašev, ki se mu mora poslati prepis fakture.
Nakupovalne knjižice za meso. V bodoče bodo v Belgradu prodajali meso samo na nakupovalne knjižice. To je bilo ukrenjeno doslej za kruh, sladkor in sol.
Krušne karte v Bulgariji. Od petka sem so v Sofiji in v Plowdivu, od sobote naprej pa še v ostali Bolgariji uvedene krušne karte.
Cene nove kuruze na HrvaŠkem. Na Hrvaškem so te dni ustanovili uradne cene za novo koruzo. Nova koruza z vlažnostno vsebino največ 14 od sto se sme prodajati po 3,50 kun za 1 kg. Ako je vsebina vlage večja, znaša cena nove koruze 2,50 kun za 1 kg. S pojemajočo vlago se postopoma zviša cena koruze, tako da končno doseže najvišjo ceno 3,50 kun.
&om in polfe
čebelarstvo
Slabe pftnje čebel ne ohranimo do zime
Kakor se morajo iztrebiti in v kuhinji Uporabiti kure, ki slabo nesejo jajca, ravno tako se ne more odobravati, da bi se slabi roji čebel ohranili do zime. Potrebujejo 'ienavadno veliko hrane, sorazmerno Teč od močnih rojev, da lahko pridobijo potrebno toploto v panju, in spomladi ne mo- * rejo ničesar opraviti, ker jim manjka čebel. Slabi roji čebel se morajo pred zimo zdru-žiti. _____
Za refce malih živali
Tudi konuno ■lamo ae da niporaUti Slamo tuSidne rastline pogosto vržejo kot tvarino brez vrednosti na kup komposta. Niti za naatil v hlevih je ne uporabljajo, ker bi se v to svrho morala čisto na kratko zrezati in bi se mogla uporabiti le po izločitvi majdebeljših stebel; tak# delo se pa fotev* *• izplača. Manjše količime koruzne ■lam« laike upetretim* za krmljeaje kum-cev; »parile se je ponovne, da je radi Žre jo. Seveda je treba to slamo smatrati le za vmeaao hrano, ker kakor znano, domači zajci le takrat uspevajo, ako je njihova hra-ва raznovrstna in se čim najbolj spreminja. ^ У večjih količinah se da koruzna slama
fltbe swetownih dogodkov
Neko toipedno I e t a I o H e HI
•Vno z dvema torpedi.
(Heinkel-Stocker, Zander Multiplex-К.У
Bilo je nekdai • • •
Kdor je hotel pri oblasttih v bivši Jugoslaviji kaj doseči, je moral >mazati<; brez »bakšiša« so ostale vse prošnje in vloge nerešene. Cim višji je bil uradnik, tem večja je morala biti podkupnina. Vpdivni dostojanstveniki kakor ministri, senatorji, poslanci in drugi uradniki 30 ei na ta način nakopičili lepo premoženje ter so imeli vsega v Izobilju, dočim je ljudstvo v pravem pomenu besede stradalo.
Zdaj je sklenila vlada neodvisne države Hrvatske zakonsko uredbo o proučevanju porekla premoženja ter o odvzemu premoženja, ki je bilo pridobljeno na nepravilen, to se pravi, na nepošten način. Vse osebe, katere so bile v Času od 1. decembra 1918 do 10. aprila 1941 ministri, državni podtajniki in senatorji, morajo prijaviti svoje premoženje in premoženje svojih žena in otrok državnemu poverjeniStvu za proučevanje stanja in porekla Imovine. Imena teh oseb bodo objavile »Narodne novine«. Omenjeno poverjeništvo pozove lahko vsakega hnrat-skega državljana, da mora dokazati, kako je prišel do sedanjega svojega premoženja.
Od dneva, ko je stopila ta uredba v veljavo, je vsem tem osebam prepovedana vaška odtujitev premoženja. Razen tega morajo vsi denarni zavodi tekom enega meseca prijaviti državnemu poverjeništvu vse vloge in ostalo premoženje v uredbi imenovanih oseb.
Za prizadete je to seveda zelo, zelo neprijeten ukrep, a vsi pošteni ljudje ga morajo odobravati, ker je pameten in pravičen.

Gradnja mosta preko D n j e p r a, Sovjeti so bili razstrelili vse mostove na Dnjepru pri Kijevu. Vendar so naši pioniri v teku 24 ur zgradili nove uporabljive prehode. — (PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Mittelstaedt, Sch., Zander Multiplex-K.)
Obnova v sovjetski uniji, prične neposredno za bojujočimi se četami. Naši železniški pioniri vzpostavljajo tukaj deloma razdejani ielezniSki most pri Kre-menSugu. (PK.-Aufnahme: Kriegsberichtep Grosse, HH., Zander Multiplex-K.)
kot rezanica pokladati na pr. kozam. Pred
rezom se odstranijo najnižji po zemlji onesnaženi deli stebla, ostanek pa se pomešan s senom in deteljo drobi na okroglo 2 cm. Najboljše je potem tako rez trdo phati v posodo in jo politi z vročo vodo. Pokrov iz latev, ki naj ne bo neproduSen, naj, obtežen s kamni, vse pokrije. Po 24 urah se lahko ta krma posuta z otrobi, poklada.
Marsikaj koristnega
Ne i^ulite debelega boba! Navadno se pred novo obdelavo polja izpuli debeli ali vrtni bob, od katerega je pridelek že spravljen. Nam M pa izpipanje debelega boba ne zdi umestno. Pri natančnejem pregledu korenin namreč opazimo, da imajo svojevrstne gomoljčke. Ti gomoljčki so organi za nabiranje dušika. Ako se jih pusti v zemlji delujejo še naprej in pomnožijo dušik v p je j. Rastlin debelega boba torej nikdar ne izpulimo, šmpak odrežimo pri tleh, da bodo koreni*« t gomoljčki ostal« v remiji in lahko še naprej Aabiral« dušik.
Kako spoznavno pri rakih samice. V vodah, kjer je malo rakov, bi morali vse ujete ■samic« posaditi zopet v vodo. Kako pa spoznamo samca in samico? Samice м pri rakih razlikujejo od samcev po krajši jedre-ni postavi; Rep je krajši, škarje #o pa ilrje.
v uporabi na fronti pred Leningradom.
Finski železniški topovi
(Atl. Zander Multiplex-K.")

Ne prid^-jo več do uporabe v boju
NemSkM Luftwaffe je razdejala poleg železniških naprav in kolodvorov vlake ki s tem
'^P^ejo iz prevozn.h sredstev in znatno ovirajo dovažanje preskrbe sovjetoi^ - Sov
jetsk. oklopni bojni vozovi, ki so bili po nemških bombniki na nekem sovjetskem kolodvoru do zadnjega uničeni.	sovjetskem
.(PK,-Aufafthme; Kriegrt)erichter Raider, Atl. Zander Multiplex-Kjl
Prva nova upravna zgradba v KSmten
itirih mesecih Je bila gotova neometana stavba Praznovanje nadavka v Kralnburgu
Krainburg, 14. oktobra. V soboto se je v svečanem obeležju na običajen način praznovalo dokončanje surove stavbe novega upravnega poslopja političnega komisarja. Udeležili so se tega praznika z na stavbi zaposlenimi delavci, poverjenik šefa civilne uprave glede te vrhutaine stavbe, Baurat inž. Just, vodja stavbe inž. D e d e c k. Be, zlrksfUhrer KVB Pg. Samonigg, predstavniki oborožene sile, policije in žandar-merije ter predstojniki državnih službenih meet.
Politični komisar za Krainburg in goepo-dar stavbe novega upravnega poslopja, dr. S k a 1 k a, je v svojem nagovoru izrekli dobrodošlico sporočil pozdrave šefa civilne uprave, Stellv. Gauleiter Kutschera, ki se ni mogel udeležiti tega praznovanja, ker je bil službeno zadržan. V svojih nadaljnjih izvajanjih je politični komisar v kratkih potezah razvil nastanek nove stavbe. Zahvalil se je pri tem šefu civilne uprave, ki je odobril predlog za takojšnjo izvedbo stavbe novega upravnega poslopja in s tem omogočil dovriitev stavbe ter še potem z zanimanjem zasledoval potek dela. Zahvalo je nadalje izrekel stavbenemu svetniku inž. J u s t u, v katerega rokah je bilo celokupno nazadnje izrekel stavbenemu svetniku inž. vodstvo priprav in ki je kolikor se da sploh misliti v najkrajšem času napravil prvi načrt, tako da se je brez odloga moglo pričeti z gradnjo — kakor tudi inž. Dedecku za vzomo vodstvo stavbe. Z besedami polnega priznanja se je politični komisar tudi spomnil dela delavcev, ki so vsi pokazali veliko pridnost, tako, da je poslopje v sirovem stanju moglo biti že v 4 mesecih končano, in ki so s tem dokazali, da vsi vedo, kako visoko ocenjuje Reich delovno moč in da so vredni, da se jih včlani v skupnost nemške države. H koncu svojih izvajanj je še ugotovil, da bo novo poslopje ne samo lepo mesto za delo, ampak tudi predstavnik nemškega reda in naclonalnoeocialistlčnega svetovnega nazora in s tem važen pripomoček . za izvedbo ukaza, ki ga je dal FUhrer, da se to deželo napravi zopet nemško.
Vodja stavbe inž. Dedeck je v swjih besedah z navedbo številk označil vtis o presenetljivi storitvi, ki je bila pri tej stavbi dosežena v 106 delovnih dnevih In ki, tako je povdaril, nikakor ne zaostaja za delom v miru. Zahvalil se je vsem sodelavcem za radevoljno njemu dano podporo, posebno pa političnemu komisarju za energično pomoč. Z željo, da naj zgradba služI uspešnemu
Iz domovine
upravnemu delu in s tem Blagostanju dežele, je končal svoja izvajanja.
Tema dvema govoroma je sledil pri takih praznikih že tradicionalni tovariSki sestanek. V urah prijetne zabave so delavci popivali domače peemi, ki so po njihovih melodijah večinoma spominjale na nemške narodne peemi.
Novo upravno poelopje v Krainburg je v svoji kakovosti prvo, ki je bilo po dolgih letih zgrajeno v Gau KSmten. Imenitna stavba ima 2 nastropji in cestno pročelje 63 m dolžine, iz česar se že sedaj vidi preudarno vodstvo stavbe. Razdelitev prostorov je opravljena po najmodernejših vidikih. Seveda je tudi ta reprezentativna nova stavba dobila primemo skupno dvorano, ki bo služila uradnikom in nameščencem. Na šefa civilne uprave, ki si je pridobil posebne zasluge za dovrSitev zgradbe, je politični komisar poslal s tega praznika zahvalno adreso.	—tt—
Ji Častnemu dnevu v Mđrnten:
ш^^штштштвшттттттттштттттштшшвшшт^штшштшшвшжтшшш^штштвтттштт
6000 navzotih pri manifestaciji zvestobe v Miestai
Šef civilne uprave Je govoril
Gutenstein, 14. oktobra. Vsa dolina Miestai, posebno pa Gutenstein, je bila 10. oktobra, na častni dan v Gau K&mten, praznično okrašena. Od daleč naokoli so prihiteli ljudje, peš, na tovornih vozovih in na ovenčanih vozilih, iz smeri Unterdrauburg je celo pridrdral posebni vlak. Na krasnem slavnostnem travniku v grajskem parku se je bila zbrala nepregledna množica ljudi, ki je prisostvovala spominski svečanosti.
Pretresujoča predstava nastopajoče Grenz-landspielschar HJ sestavljena iz pesmi in ustrezajočega besedila po Werneru Fantur, je prikazala vso usodo Reicha in posebno usodo Nemcev v obmejnih krajih po nesrečnem izidu svetovne vojne. Svečanost HJ je dosegla svoj vrhunec z ganljivim opisom srečnega povratka nemškega ozemlja domovini.
Na to je govoril šef civilne uprave, Stellv.
Gauleiter Kutschera, pred tisoči udeležencev. Spomnil je na to, da je dolina Miefl-tal, katere srečni povratek napravlja dan 10. oktober 1941 sredi vojne za Kamten posebno svečanega, proti svoji volji in samo zaradi svojih zemeljskih zakladov bila odcepljena od stare domovine. V teh 21 letih srbskega gospodstva je bila dolina manj deležna obnove nego v pičlih mesecih po zasedbi. Danes je lahko vsak prebivalec v Miestai, ki je voljan, da dela in obnavlja, zagotovljen, da je za vse čase odstranjena pošast lakote in brezposelnosti. Pač pa je predpogoj za srečno bodočnost volja vsakega posameznika do obnove in nepogojna zvestoba do Fiihrerja in Reicha.
Po tej manifestaciji se je vršil pred Stellv. Gauleiter mimohod moštva, na kar se je on poelovil med radostnim vzklikanjem prebivalstva.
Prenovitev trga Littai
Uspešno delo Ortsgruppe
Sc/matzenbach. (Izročitev prvih žlanekih izkaznic.) Pri prvi izročitvi članskih izkaznic in znakov KSmtner Vclkebunda Je bil kraj bogato okrašen z zastavami 260 članov Ortsgruppe K&mtaer Volkabunda se Je zbralo v telovadnici in po zaprisegi na Fiihrerja prejelo članske izkaznice in znake iz roke Ortsgruppezifilh-rerja Rudolfa P1 e i n e r, kateremu Je vsak član zaobljubil podavši roko. Pred tem Je zborovalcem BezirksfUhrer Kreisleiter G r u m razložil pomen in bistvo KVB. Spremljali so to slavnost pesmi žen in zvoki domače godbe.
Mkes. (Prvi lov.) Prvikrat po osvoboditvi Je bil pred kratkim prirejen lov, ki M ga je udeležilo 26 lovcev in na katerem je bilo ustreljenih 20 zajcev, 1 lisica in 8 gozdnih Jerebov. Po lovu Je bil sestanek lovcev k pojedini pri Stopparju, Nadgozdar Obertautsch ве je zahvalil vsem udeležencem.
Neumarktl. Priietek dela K D F.)
Pri tvrdki Ed. Glanzmann & Gaesner so bila pod vodstvom KdF Kreiswarta Pet-sehounig z vodjo obrata inž. Sugg uvedene predpriprave za pričetek delovanja KdF. Betriebswart Je postal uradnik Strazelba, vodstvo posamemih sektorjev so prevzeli uradniki: šarabon (šport), inž. Smolik (uredbo počitka), dr. Elbert (ljudsko prosveto), Betriebswart Strazelba Okrasoto dela).
NeumaiktI. (Nezgoda na delu.) Te dni se je pri^tila bivšemu krojaškemu mojstru Francu Perko iz Senitscha, ki je od maja naprej zaposlen pri stavbni tvrdki inž. Ad. Raubal, težka nezgoda. Mrč delom je z levo roko zašel v krožno žago i so mu biil štirje prsti gladko odrezani. Ponesrečenec je bil takoj prepeljan v bolniš nico GaHenfels.
Litis, 14. oktobra. Sest dobrih mesecev je minilo, odkar je zasedla nemška vojaka trg Littai. Mnogo ae je od takrat spremenilo pri nas. Prejšnje postopanje brezposelnih, ki si jih videl povsod, je izginilo. Vse dela — Littai pa dobiva povsem novo lice.
Med prvimi večjimi deli, ki sp jih mero-dajni krogi pričeli, Je bila preureditev ceste Littai—Kreeanitz, ki se bo stopnjevaje izdelala do Domschale.
Nič manj važna so dela na starem moetu preko Save, ki Je bil že neštetokrat vzrok raznim kritikam. Danes, ko to pišemo, oe dla na moetu skoraj končana in bo most zopet uporaben za prevoz težkih tovorov.
Poeetoe vainoeti pa so dela, ki jih je organizirala K&mtner Volksbunda Ortsgruppe Littai, ker je s tem samo dokaza, da ji je samo za napredek kraja in prebivalstva.
Ortsgruppenheim dobiva novo lice in Je že danes, ko adaptacije Se niso končane, v okras našemu trgu. Med posebnosti pa moramo navesti propagandno desko, kjer prebivalstvo z zanimanjem zasleduje na ogromnm zemljevidu vojaške operacije po
Krainburg, 14. oktobra. Nedavno se je v Wehrmannschafteatandarte Krainburg vr-iil prvi razgovor za WehrmannschaftsfUh-reranwSLrter, katerega se je udeležilo 40 An-w&rterjev. ObereturmbannfUhrer Kuecher, voditelj Standarte, je pozdravil udeležence in jim obrazložil, kaj pomeni in kakšen smoter ima Wehrmannachaft. Po uri petja, pri kateri bo se vadili v nemških koračnicah, je bil tečaj nadaljevan na športnem igrišču. FUhreranw&rterjl so tam vpoznavali začetne temelje vežbanja in korakali v poetro-jenem vodu, pojoč pesmi v mesto nazaj k skupnemu obedu к voditelji in moštvom SA.
Popoldne so bili Ftlhreranw&rterji predvsem poučeni, kakšna je razvrstitev Wehr-mannschaftsstandarte. Na to so jim bila odkazana posamezna delovna področja. V dodatku je govoril moštvu BezirksfUhrer KVB, Pg. Samonigg. V markantnih besedah je razvil sliko političnega položaja. Obrazložil je tudi stališče Wchrmannschaft
KVB, Z razgovorom je bilo to prvo zbo-ovanje voditeljev končano.
Vodja SA Gruppe Sildmark, GruppenfUh-rer N i b b e je v spremstvu vodje Wehr-
so sledile nadaljnje manifestacije v Kronau, Assling, Lees in Wocheiner-Mitterdorf, ki 80 bile vse dobro obiskane. Vsega skupaj se je teh manifestacij udeležilo okrog 4000 oeeb.
V Veldea je v prenapolnjeni kinodvorant govoril Bezirkspropagandenleiter Pg. dr. Komposch, pred približno 1000 osebami, ki so vse upapolno poslušale izvajanja govornika. Vrsta zborovanj je bila končana po manifestaciji v Radmannsdorfu, pri k&. teri je, kakor tudi drugod, govoril Bezirks, fiihrer Kreisleiter K o 11 n i t z.
S prepričevalnimi besedami je prikazal povezanost v razvoju zadnjih 20 let. Govoril je o narodih, ki so jih plutokrati zavedli v zmoto in o potrebi novega reda v Evropi, ki ga bo ustanovil Adolf Hitler, Posebno se je pečal z usodo te dežele in teh ljudi, ki so po zgodovini odto zvezani z nemškim narodom in nemško državo. Povtdaril je, da je za prebivalce v Siidk&mtnu edino to mogoče, da na isti poti korakajo z nemškim narodom veliki bodočnosti nasproti.
Narodno delo NSV
Otroški vrtec v Unterdrauburg ]
NSV je tudi v Unterdrauburg otvorila otroški vrtec, ki je bil začasno pri-premljen v bivši orožniški vojašnici. Za voditeljico tega otroškega vrtca je bila postavljena gdč. Hildegard Z w i c k ; njej so na razpolago ena pomočnica in 2 gojenki NSV Grenzlandseminarja. Otrošld vrtec obiskuje 40 otrok iz trga Unterdrauburg. 2e danes se lahko reče, da pokazuje to delovanje zelo zadovoljive uspehe. Malčki in najmanjši sledijo z veseljem; vidi se, da se nemškega jezika igraje priučijo, in dobili bodo podlago, ki jim bo pozneje zelo koristila. Ko bodo dokončno urejeni prostori, se bo otroški vrtec preselil v lastni dom.
objavljenih poročilih nemške vojske, ki se pod zemljevidom objavljajo dnevno v nemškem io eloveiaelsem., jeziku. Kretanje ae »proti beleži na zemljevidu.
Tudi radijska poročila oddaja Ortsgruppa potom velikega zvočnika. Kakor čujemo, bo montiranih v trgu Se več zvočnikov, da bodo vsi prebivalci lahko čuli najnovejša poročila.
Telovadišče Ortsgruppenaheima je bilo s prostovoljnim skupnim delom očiščeno in urejeno, da je v okras okolici.
Ortsgruppa dobi svojo godbo na pihala, in že sedaj obiskuje teoretično šolo 45 mož. Tudi gasilna bramiba je že prenovljena, da služi svojemu namenu.
Tu smo navcfcUi samo v obrisih glavna dela, ki so bila izvršena, ali, ki šo še v delu. Načrtov je mnogo, kakor čujemo, je predvidena med drugim tudi zidava nove meščanske in ljudske šole.
Notranje delo v organizaciji Ortsgruppe je v polnem teku; Organizacija je izvršena, funkcije podeljene in štab ima polne roke dela, da dokonča delo s prevzemom v K&mtner Volksbund.
Pisemske znamke s Triglavom in Veldesom
Vcldes, 14. oktobra. Poštna uprava je izdala posebne znamke s slikami Triglava, Veidesa, Marburga in Pettaua. V promet jih je nameravala dajati v času od 29. septembra do konca novembra, a pofile ao
prve dni, ker je bilo dilno povpraševanje po njih. Na znamki za 3 (+13) pfenigov je upodobljen marburški grad, na znamki za 12 (+13) pfenigov mestni etolp in gledališče v Pettau, na znamki za 6 (+9) pfenigov Veldea, na znamki za 25 (+15) pfenigov pa veličastni Triglav.
Dne 1. oktobra so znamke žigosali s posebnim žigom, vendar samo pri poštnih uradih Marburg, Pettau in Veldes. Pribitek (v oklepaju) k frankatumi vrednosti znamke gre v korist zimske pomoči.
Znamke so neka posebnost. Ker so bile izdane v razmeroma majhni nakladi, bo njih vrednost gotovo rasla.
Razvoj Wehrmanoschaftsstandarte Krainbnrg
Prvi razgovor voditeljav - Pragled po voditelju SA Grupe SOdmark
mannschaften der Gruppe, SA Brigadeftih-rerja Beck, pregledoval službeno mesto Wehrmannschaftsstandarte v Krainburg in si dal razložiti predpriprave in razvoj Standarte. V Wehrmannschaftsstandarte nanovo postavljeni vod godbe, ki je pred Trup-penfUhrerjem zaigral nekaj koračnic, je bil pohvaljen. GruppenfUhrer NI b b e je tudi izrekel priznanje zaradi vtisov, ki jih je dobil na pregledu.
Rasno
Vojne hijene
Belgrad, 14. oktobra. y Belgradu eo ob priliki hišne preiskate pri nekem Aleksandru Skoriku našli raznega blaga v vrednosti 2 milijonov dinarjev. Ker so bile na blagu Se razne etikete, so lahko takoj ugotovili, da je blago iz trgovine v isti hiši.
To je samo eden Številnih primerov, ki 80 se v Belgradu in v drugih krajih bivše Jugoslavije odigravali prve vojne dni, ko so brezvestneži izrabili splošno zmedo ter iz-ropali skoraj vse trgovine in tudi mnogo zasebnih stanovanj.
Prvi val zborovanj vodstva okraja BadmaoDSdorf v KVB
Kreisleiter KoUnitz Je govoril članom KVB
Radmannsdorf, 14. oktobra. Temeljno or-ganizatorično delo prvih mesecev je Be-zirksfiihrerju Kolini t z omogočilo, da je v okraju Radmannsdorf opravil celo vrsto zborovanj. Narod se je povsod z. največjim veseljem odzval vabilu Ortsgruppenfiihrer-ja k udeležbi na teh javnih mgjiifestacijah. Prvemu zborovanju v Ratschach, h kateremu je prišlo ca. 120 mož in žen in na katerem eo ob začetku in na koncu udeleženci iz moštev zapeli peemi v nemškem jeziku,
Mesto štorkelj
Plrđop, 14. oktobra. Štorklja je pri na« redka ptica; vidimo jo le ob pomladanski in jesenski selitvi. Tem več jih živi v Bolgariji, kjer so velika močvirnata zemljišča ro. sejana z rižem. Te pokrajine so zelo vabljive za štorklje, kjer najdejo v močvirjih mnogo primerne hrane. Storitlje so med prebivalstvom zelo priljubljene in jih nihče ne preganja. Zaradi tega so se ponekod naselile tudi po manjših mesttih. Zlasti veliko jih je v mestu Pirdopu, ki šteje 3000 prebivalcev. Štetje štorkelj, ki gnezdijo na področju tega meeta je ugotovilo, da ee na« haja v mestu 2000 ptic, ki so zajsedle že vse razpoložljive dimnike in primerne prostore za, gnezdenje.
«МТЕ1Ј№Т
in reicher Autwohl
Dipl.'Optiker C. KronfuB
n^лgenfuti	B^hnhof§trtJh 1$
f I D
П
Sreda, 15. oktobra 1941.
KABAWANKENBOTE
stran 5. — StcT. 17.
3% podioiia gospodinje
Kaj storimo z marmelado aH v sopari kuhanim sadjem, ako plesni
Dr. F. J. Lukae	Izrežite! Hranite!
ОУјшМпа	in џткИепп
^tidJueJt mdJtodhjpIi and fiP(iktuc4i
14. T.KKCrTA
LSsung der Aufgabe
I. Dekla prinese kravam krmo. Gozdne jagode 80 okusne. Čebele delajo med. Podgane in miši so škodljive. Duh vrtnic je prijeten. Dimnik te tovarne je 80 metrov visok. Posledice bolezni so težke. Sobe njenega stanovanja so prostorne. Avtomobili pošte so rdeči. Jaz nimam nobene. krivde. Tej uri manjkajo kazalci. Kmet dela v hlevu in na polju.
n. Die Schwester kommt anstatt dee Bru-ders. Er let lustig trotz esiner Krank-heit. Er arbeitet oft auch w&hrend der Nacht. Er weint wegen des Todss seines Vaters. Ich fahre mlt meinem Freund nach Veldes. Meine Freundin wohnt gcgenliber dem EmShningaamt. Ich mache Aufgaben mit meiner Mutter. Er geht nach der Arbeit mit sei-nen Kollegen zum Bahnhof. Er ist seit einer Woche krank. Er ist mvide von der Arbeit. Die Soldaten marschieren durch einen Wald. Die Soldaten kampf 1 fUr das Vaterland. Wir kampfen gegen den Feind. Ohne ein ZiVndholz kann ich meine Zigarette nicht anziinden. Der Keller ist unter dem Haus. Ich lege den Tepplch unter den Tisch. Die Baume sind im Garten Der Hut h&ngt am Klciderrechen. Ich h&nge den Hut an den Kleiderrechen. Ш. 1. Der Mechaniker. 2. Der Mensch hat 32 Zahne. 3. Berlin ist die Reichs-hauptstadt. 4. Der Hund bellt. 5. Die Wascherin wascht umd bUgelt die Wasche. 6. Der Keller iet unter dem Haus. 7. Auf dem Baume. 8. In der Fabrik. 9. In den Kasernen. 10. Im Waseer. 11. In der Luft. 12. An der Wand. 13. An die Wand. 14. Von der Post. 15. . Wir sehen mit den Augen. 17. Wir horen mit den Ohren.
Osebni zaimek
Einzahl:
1.	Fall ich — jaz
2.	Fall meiner — mene
3.	Fall mir — meni
4.	Fall mich — mene (me)
1.	Fall du — ti
2.	Fall deiner — tebe
3.	Fall -dir — tebi
4.	Fall dich — tebe (te)
1.	Fall er — on
2.	Fall seiner — njega
3.	Fall ihm — njemu
4.	Fall ihn — njega
1.	Fall	es — ono
2.	Fall	seiner — njega
3.	Fall	ihm — njemu
4.	Fall	es — njega (ga)
1.	Fall	sie — ona
2.	Fall	ihrer — nje
3.	Fall	ihr — nji
4.	Fall	sie — nje (je)
1.	Fall Sie — Vi
2.	Fall Ihrer — Vaa
3.	Fall Ihnen — Vam
4.	Fall Sie — Vas
Mehrzahl;
!• Fall wir — ml
2.	Fall uneer — nas
3.	Fall una — nam
4.	Fall una — nae
1 Fall ihr — vi
2.	Fall euer — vai
3.	Fall euch — vam
4.	Fall euch — vaa
1.	Fall sie — ooi
2.	Fall	ihrer — onih
3.	Fall	ihnen — onim
4.	Fall sie — onl
Cbungsefitze: Du eprichet mit ihm Uber mich. Er spricht fiir dich belm Direiktor. Lacheo Sie nicht, weoon ich mlt Ihnen spreche! Er vereprieht шм đae Blaue votn Himmel. Etnen Augenblick, ich habe mit Ihnen zu eprechen! Was gibst du ihm fUr Beinen Anzug. 30 RM. Dae ist wohl sehr weolg. Sipricht er die Wahrheit? Wer kann M iagen? Dieee Gegend gibt es auf der gamzen Welt nicht mehr. Ich g.h? heute zu
ihm. Werden Sie nachmittag zu ihr gehen . Leider kann ich nicht, ich hatoo keine Zeit. Darf ich Sie bitten, mit mir zu gehen ? Wo-hin wollen Sie gehen? Ins Kino. Gehen Sie allein? Nein, ich gehe mit meiner Braut. Da werden Sie wohl lieber allein gehen. Nein, im Gegenteil, gehon Sie nur mit uns. Er spricht immer voii dir und denkt nur an dich. Er spricht nie von Ihnen, aber er demkt oft an Sie. Sind Sie mit mir zufrieden? Ja, ich bin mit Ihnen sehr zufrieden. Dieser Affe spricht nur von sich, er ist sehr eingobildet. Ich fahre lieber mit dbm Zuge, Du mit dsm Auto. Du hast deine Meinung und er hat eben seine Meinung. Wohnt er auch am Adolf Hill r Platz ? Nein, er wohnt in d:r Mozartstrasse. Er denkt an Dich. Wir arbeiten fUr ihn. Wir zahlen den Kaffee filr euch. Er geht zu ihm. Er geht mlt ihr zum Bahnhof. Er wird sicher ohne Sie nach Wien fahren. Ihnen glaube ich nicht. Wir werden ihn und auch seinen Bruder einladen. Mir ge-genub»r lat er hBflich. Was hast Du gegen ihn? Ohne ihn kannet Du nicht fortgehen. Wer sitzt auf dem Platz hinter uns? Ein alter Herr mlt seiner Frau. Dieser Hut ist ein Geschonk fiir Dich. Wo ist die Wasche fUr mich? Die W&scherln wird sie morgan bringen. Filr mich ist nur dieser Brief ?N3in hier ist auch noch eine Zeitung. Hast Du Nachricht von deiner Frau? Ich habe leidir noch keine Nachricht von Ihr, sie schreibt mir nlchts. Dieee Rosen sind fiir Sie Friiu-lein Erika. Ich mufi Ihnen drei Worte sa-gen: Ich liebe Sic! Lieben Sie mich auch? Wer iet die Dame hinter uns? Warum? Interessiert eie Sie? Ja, sie intereseiert mich šehr.
Aufgabe
I.	Setze das in Klammem atehende FUr-wort in die richtige Form; 1. 1st hier ein Platz fiir (ich)? 2. Ich bin schon seit zwei Wochen ohne Nachricht von (er). 3. Ich werde heute wieder an (er) schreiben. 4. Ek* denkt nur aa (du). Wir schreiben fiir (er) jem die General-direktion der Poet. 6. Mit (Sie) will ich dariiber nicht eprechen. 7. Wif geht ee (Sie)? 8. Die WMscherin wir-morgen die W&sche filr (wir) bringen. 9. Verstehen Sie (ich)? 10. Sie kon-nen anstatt (ich) nach Linz fahren.
II.	Setze etatt der gespert gedruckten Wfirter das personliche Fiirwort: 1. Karl sreibt und Maria lieet. 2. Ich muB in einer dringsnden Angelegen-heit zum Chef der Zivilverwaltung gehen. 3. Die Schiller lachen Uber einen
"cherz des Lehrers. 4. Der Redner er-z&hlt den Zuhorem einen Witz B. Ich bin bei meiner Tante. 6. Ich werde morgen zu meinem Onkel gehen. 7. Wir werden uneeren Freund heute nicht sehen.
TTI. Setze in die Einzahl:
die Vereine, die Wein,e die Morde, die Gletscher, die Vogel, die SchUrzen, die Kn5del, die Kanale, die Sandalen, die Ecken, die Autos, die Albums, die Frauen, die Bemiihungen, die Motoren, die Inse&ten.
rV. Setze ins slowenische:
Die Teppiche liegen auf den BSden der Zimmer. Die Kinder gehen in den Ga-r ten und spielen mit den Kugeln. In den Stadten sind die Platze meist sehr grofi. Wir essen das Fleisch mit der Gabel und mit dem Messer. Karl spielt auf der Wieee. Die Kinder lemen in der Schule lesen, schreiben umd rechnen. Die Arbeiter gehen in die Fabrikeo. Sie arbeiten in dieeen Fabriken.
Werter
Album (s) — album Angelegenheit (w) — zadeva Augecbliok (m )— trenutek BemUhung (w) — trud Braut (w — nevesta dariiber — {less to dringeod — nujno Ecke (w) — kot, vogal fortgehen — oditi (legend (w) — okoliea, ро1км,^п* Generaldirektion (w) — generalno ravnateljstvo
Kako se obvaruje škoda, ako nam začne plesneti marmelada ali kakšna steklenica v sopari kuhanega sadja? O tem hočemo danes kramljati.
Ako je marmelada pravilno — namreč do stopnje ovočne žolice — vkuhana, se ne more nič pokvariti, tudi oko je nismo stro-kovnjaški shranili. Nezadostno gost zaklep na pr. povzroči le usahnitev. ali bolje rečeno skrčenje marmelade; ako pa stoji na vlažnem kraju, bo po vsej priliki začela plesneti. To pa ni nobena nesreča; kajti treba je Je, da se obložek plesnobe posname z oetrorobato žlica in površino marmelade poškropi z malo ruma ali vinskega cveta. Ali pa se marmelada poltrije z listom, ki smo ga pogrezili v rum, nato kozarec zopet zapre in nadalje hrani, kakor da se nI nič zgodilo.
Drugačna pa je etvaf, kadar so bili sadni močnik odnosno sadni mozg ali pulpa konzervirani brez sladkorja, torej ostali mehki, kakor na pr. močnik iz paradižnikov. Ako taka sadna konzerva začne plesneti — isto velja za močnik iz paradižnikov — moramo tudi tukaj obložek plesnobe snažno posneti, nato pa kozarce neprodiišno zapreti in jih znova kuhati v sopari. Pri tem računamo čisto dobro kuhanje v vodni kopeli za pollitrske kozarce 35 minut, za enolitr-ake pa eno uro.
Na popolnoma enak način postopamo s kompotnim sadjem, ako je začelo plesneti. Samo da tukaj zaradi vsebine sladkorja znižamo čas hlapen ja kozarcev, ki morajo biti tudi zopet neprodušno zaprti, in sicer na 18 minut pri pollitrski in na 22 minut pri eno-1 luških kozarcih čiste dobe kuhanja v vodni kopeli.
Ako pa je nasprotno že nastopilo kipenje
Ko sem 86 včeraj sestala z gospo M., mi je takoj potožila svoje gorje. »Kaj naj počnem z margarino? Moji ljudje ne marajo umetelnega masla na kruhu.«
Dala sem ji takoj dober nasvet, kajti Frau-engruppe v Kftrntner Volksbund pozna recepte za namazanje kruha in za kuhanje. »Jaz pečem in kuham samo z margarino, saj ' vendar vem, da jo proizvajajo iz rastlinskih maščob in mleka. Takoj povem nekaj receptov:
Za pomazanje kruha;
Snov za namazanje, vezana s preiganjem:
Temeljna snov: 3 dkg margarina, в dkg moke, il* 4o Vi litra vode, zelenjadnega od-cedka ali mleka, sol. — Priprava: V vroči masti se moka dobro praži, polije z vrelo tekočino in kuha, da nastane gosta kaša. Dokler se ne shladi, jo je treba pogosto premešati, da se ne napravi koža.
Zelenjađna zmes za lamazanje: K temeljni snovi se pridoda nekaj citronovega soka in drobno nasekljana čebula ali por. Ako se hoče uporabit} posušena zelišča, se vzame 1 do 2 noževi konici luštoka in ko-pra, poljubno tudi nekaj materine dušice (timiana). Od sveže zelenjadi tudi nekaj drobno sesekljanega &eteršUja in drob-njaka.
Snov z gorčico: K temeljni snovi prido-damo 1 do 2 čajni žlici gorčice, poljubno tudi drobho nasekljane kumare, nekaj nastrgane čebule ali pora, 1 do 2 noževi konici sladke paprike.
Snov s paiadiiniki; K temeljni snovi 1 do 2 žlici paradižnikovega mozga, drobno na-
^'^шштттшшвшшттттшттттшштштт
Gletscher (m) — ledenik Ineekt (8) — mrčes, insekt intereseireen —' zanimati Kanal (m) — prekop, kanal Knttdel (m) — cmok Meinung (w) — mnenje Mord (m) — ШПОГ Motor (m) — stroj Nachricht (w) — poročilo Redner (m) — govornik Sandale (w) •— sandale Scherz (m) — Sala SchUrze (w) — predpasnik sitzen — Sedeti Verein (n») -— društvo versprechen — obljubiti W61t (w) — svet
Zivilverwaltung (w) — civilna uprav; zufrieden — zadovoljen, -a, -o Zuhdrer (dx) — poslušalec
brez sladkorja vkuhanega sadnega močnika ali mozga odnosno pulpa ali močnika od paradižnikov, je rešitev le tako mogoča, da se vnovič prekuha sadna snov sama, toda le pod pogojem, da je bilo vrenje opaženo že v začetnem Stadiju. Ne sme se še torej opaziti neprijetnega duha ali celo, smradu po gnilobi, kajti v takem primeru je konzerva že popolnoma pokvarjena. Drugače pa zadostuje, da izpraznimo dotični sadni močnik v snažno posodo za vkuhavanje in ga prekuhamo med stalnim mešanjem na močnem ognju najmanj 10 minut čistega časa za kuhanje. Priporočljivo je tudi, da se doda še kakšno preizkušeno pomožno sredstvo za vkuhavanje po njega navodilih. Tak sodni močnik se potem vrel polni v kozarce, ki jih je treba neprodušno zapreti in shraniti na suhem hladnem kraju.
Ako so kompoti pričeli vreti — kar je skoraj vedno posledica slabega zaklepa — velja zanje tudi trditev, da jih je mogoče rešiti, ako se še ne opazi neprijetnega duha. Vsled samega duha po vrenju, kakršnega poznamo pri vrenju vina, še ni opravičena domneva, da je konzerva že pokvarjena. V začetnem štadiju se vrenje preprosto u-stavi z vnovičnim dušenjem absolutno neprodušno zaprtih kozarcev. Ako je vrenje že preveč napredovalo, je najbolje, da kom-potni sok precedimo skozi ruto in ga do-vremo v le slabo zaprtih kozarcih do konca. Na tak način nastane lahek alkoholični sadni sok, ki ga z vodo ali sodavico razredčenega lahko dajemo kot okrepČilno pijačo, ali če nalijemo vročo vodo, serviramo namesto čaja. Sadje sajno pa se z nekaj vode in sladkorja temeljito prekuha in kot sveža čežana ali kompot postavi na mizo.
rezane čebule ali pora (rumeno pražen), 1 do 2 noževi konici luštoka, eventualno ena fino nasekana kumara v soli.
Snov s hrenom: K temeljni snovi 2 do 3 čajni žlici nastrganega hrena, 2 noževi konici luštoka, nekaj soli.
Snov s sirom: K temeljni snovi 3 do 4 žlice nastrganega sira, nekaj sladke paprike.
Snov s kvasom: 2 dkg margarina, 1 drobno sesekljana čebula ali por, 10 dkg kvasa, 1 žlico drobtinic, od žemelj, 4 žlice vode, sol, event, nekaj kumne, drobnjaka in ba-zalikum. V vroči masti se pusti sesekljaano čebulo zarumeneti in raztopiti zdrobljeni kvas. Nato se dodajo drobtinice in voda ter vse skupaj kuha, da nastane kaša. Do shlajenja se pogoeto meša in se po okusu doda še sol, kumna in zelišča.
Snov s skuto: Kot temeljna snov velja; kg skute, 3 do 4 žlice sirotke. Skuta se stlači skozi sito, primeša se poljubno paradižnikov mozg, paprika, redkev ali drob-njak in zelišča.
Snov z jetrami (zelo dobra!): % kg svinjskih jeter, % kg trebušnega mesa, 1 Čebula, vse zelenjave narezane, lupine citrone, nekaj mleka, sol, majaron in materina dušica (timian). Vsi pridatki se narežejo, denejo v ponvo, polijejo z mlekom in toliko časa dušijo, da postane mleko popolnoma čisto, potem se dvakrat premeljejo v sekal-nem stroju za meso. — Hrani se na hladnem!
Po svetu
Berlin, ker je bilo objavljeno pismo Roo-eevelta na Stalina, ki očituje celo brezvest-noet ii cinizem, s katerima je predsednik Zedinjenih držav namenil izročiti celokupni evropski kontinent bolševizmu, je bil Roosevelt prisiljen, da prizna obstoj in pristnost tega pisma.
Nakladanje tovorov tudi v nedeljah in praznikih. Srbski minister za gospodarstvo' je izdal naredbo, po kateri je ukinjena prepoved dela v nedeljah in praznikih za nakladanje tovornega blaga.
Bolgarija bo pokupila židovska imetja. Bolgarska vlada je sklenila, da bo nakupila okrog 4000 hektarov orne zemlje, ki se nahaja v židovskih rokah.
Prilagoditev mezd in plač v Grčiji. Grška vlada namerava nadaljnje znižanje mezd in plač. Ministru za dela je bilo naročeno, da izdela tozadevno uredbo. Ta ukrep naj »luži prilagoditvi mezd in plač novim cenapL
Že dolgo kuham h рејјзш z umetelnim maslom

KABAWANKEN-BOTE
Sreda, 15. oktobra 1941.
Navodila glede življenjskih zavarovanj za zasedena ozemlja KSrnten In Kraln
Po uredbi šefa civilne uprave v zasedenih ozemljih K&mten in Krain so Se obstoječa življenjska zavarovanja spodaj navedenih zavarovalnic prenesena na »Ostraark« Versicherungs-A, G. in sicer
Jugoslavija, opšte osiguravajuče društvo (Jugoslavija, AUgemeine Versicherungsgesellschaft), Belgrad,
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani (GenossenschaftUche Ver-slcherungsanstalt in Laibach), Laibach,
einschliesslich des Bestandes der Sterbeversorgeabteilung Karitas, Slavija, Jugoslovanska zavarovalna Banka (Slavija, Jugoslavische Versicherungsbank), Laibach,
Ljudska Samopomoč, zavarovalna družba z o. j. (Volksselbsthilfe, Versichenmgsgenossenschaft m. b. H.), Marburg,
Drava, gospodarska zavarovalna zadruga r. z. z o. j. (Drau, Wirt-schaftliche Versichenmgsgenossenschaft, r. G. m. b. H.),Marburg, Trgovska samopomoč (Kaufmanische Selbsthilfe), Marburg, Croatia, osiguravajuča zadruga (Croatia, Versicherungsgesellschaft), Agram,
Ujedinjeno osiguravajuče a. d. (Vereinigte Versicherungs-Aktien-gesellschaft), Belgrad,
Srbija, prvo srbsko društvo za osiguranje (Srbija, Erste serbische Versicherungsgesellschaft), Belgrad,
Sumadija, a. d. za osiguranje t reosiguranje (Šumadija, Ver-sicherungs- und Riickversicherungs-Aktiengesellschaft), Belgrad, Beogradska Zadruga A. D. (Belgrader Genossenschaft Aktien-gesellschaft), Belgrad,
kakor tudi vaa v zasedenih ozemljih Kam ten in Krain obstoječa zavarovanja jugoslovanskih, francoskih in angleških zavarovalnic, ki tukaj niso posebej imenovana.
Stranke, ki so zavarovane pri zgoraj imenovanih podjetjih morajo na naslov: Kftmtner Landeeamtsstelle der »Ostmark« Versichenmgs - A. G. Klagenfurt, Wienergaese II, sporočiti sledeče:
1.	ime zavarovanca,	4. znesek zavarovalnine,
2.	naslov (tudi poŠto),	5. pričetek zavarovanja,
3.	pri katerem podjetju je zavarovan, 6. dobo zavarovanja,
7. kedaj in komu je bila plačana zadnja premija.
Premije se morajo odslej plačevati izključno: »Ostmark« Vereicherunge-A. G. in je prepovedano plačevati jih prejšnjim jugoslovanskim, francoskim in angleškim zavarovalnicam neposredno ali v roke njihovih nekdanjih organov.
OSTMARK Versicherangs-1.0. landesamtsstelle larnten Klagsnfnrt, Wieneroasse ,1
Navodila glede zavarovalnic v zasedenih ozemljih KSrnten In Krain
Vsi zunanji uradniki, zastopniki in drugačni sotrudniki nastopno imenovanih zavarovalnic:
Jugoslavija, opšte osiguravajuče društvo (Jugoslavija, AUgemeine Versicherungsgesellschaft), Belgrad,
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani (GenossenschaftUche Ver-sicherungsanstalt in Laibach), Laibach,
einschliessUch des Bestandes der Sterbeversorgeabteilung Karitas,
Slavija, Jugoslovenska zavarovalna Banka (Slavija, Jugoslavische Versicherungsbank), Laibach,
Ljudska Samopomoč, zavarovalna družba z o. j. (Volksselbsthilfe, Versichenmgsgenossenschaft m. b. H.), Marburg,
Drava, gospodarska zavarovalna zadruga r. z. z o. j. (Drau, Wirt-schaftUche Versichenmgsgenossenschaft, r. G. m. b. H.),Marburg,
Trgovska samopomoč (KaufmSnische Selbsthilfe), Marburg,
Croatia, osiguravajuča zadruga (Croatia, VersicherungsgeseU-schaft), Agram,
Ujedinjeno osiguravajuče a. d. (Vereinigte Versicherungs-Aktien gesellschaft), Belgrad,
Srbija, prvo srbsko društvo za osiguranje (Srbija, Erste serbische Versicherungsgesellschaft), Belgrad,
Šumadija, a. d. za osiguranje I reosiguranje (šumadija, Versichenmgs- und RUckversicherungs-AktiengeseUschaft), Belgrad,
Beogradska Zadruga A. D. (Belgrader Genossenschaft Aktien-gesellschaft), Belgrad,
kakor tudi oni v zasedenih ozemljih Karnten in Krain od postoječih zavarovanj pri drugih, tukaj ne posebej navedenih jugoslovanskih, francoskih in angleških zavarovalnicah, naj se s sporočilom njihovega imena, njihovega naslova in imena zavarovalnice, za katero so delovali, nemudoma pismeno javijo pri
OSTMARK Versichenings-1.0. landesimtssteile KMen llageBfurt, Wieoeroam U
HOLZBAUINDUSTRIE F.BRODNIG' SOHNE
Klagenfurt-Siid, Sonnwendgasse 1 d
Zimmerei, Tischlerei, und Sage- Hobelwerk, Her-siellung von zerlcgbarcn Barackcn und freitragcn-den Hallen, Holzsparende Bauwcisen, KROHER-Dacher und -Dccken, HATZ-Trager
Landwirtschaftliche, Technische- Ketten,
Pfldge und deren
^ettenfabrik A. O.
Bestandtei le.
Immer das Neuesie in schonen
Handarbeiten
Strickwolle — Game
Peine Wasche
OITOWILHELMER
Klagenfurt, Bahnhofstrasse 9 u. 19
Ruf 3333 und 3563
Iplelwaren
Kinderwagen
Kinderbetten
GRDNER
Klagenfurif Bahnhofslr.
mm
Beachten Sle die Anzeigen Im „KARAWANKEN eOTE"

Ch. Grollitsch & Co.
Kohlengrosshandel
Klagenfurt, Frohlichgasse Nr.40
Ruf Nr. 2823 2824

alpenlAndis che
ZUCKERWARENFABRIK
Gelauiz Koffler
Klagenfurt