Spedlzione ln abbonamento postale — PoStntna plačana t gotvftul
Leto XM Št. SO JUTRO" št. 29* a)
Ljubljana, ponedeljek 28. decembra 1942-XX1
Cena cent. 80
JJpravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23
31-24.
Inseratni oddelek: Ljubljana Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima
Unlune Pubblicita Italiana S. A., Milano
.-c-m-
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. Telefon št. 31-22, 31-23. 31-24, 31-25, 31-26
Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja mesečno L. 3.— Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera:
Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano
šiis bovbc v Tunisu
živahno izvidniško delovanje v Sirtiki — Bombardiranje
pristanišč v Alžiru
Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil
"e o!j ..vil 25. decembra naslednje 944. vojno poročilo;
živahno delovanje nasprotnikovih izvid-nih oddelkov v Sirtiki.
Med napadom na neko naše izpostavljeno letališče so obrambne baterije zadele in un-čile dve sovražni ietali.
V	Tunisu so bili odbiti ob močni podpori topništva novi nasprotnikovi protinapadi.
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil dne 26. decembra naslednje 945. v.\iiK> poioeilo:
Na fronti v Sirtiki delovanje patrol.
Na tuniškem področju živahnejše operativno delovanje. V ponovnih spopadih so italijanski in nemški oddelki premagali in zavrnili sovražnika in si zagotovili pošto. janKe, za katere so bile v prejšnjih dnevih hude borbe.
Kljub neugodnim vremen skim razmeram so naši bombniki uspešno napadli pristaniške naprave v Alžiru. Z dnevnih poletov se eno naše izvidniško letalo ni vrnilo.
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil
je objav il 27. decembra naslednje 946. vojno poročilo:
Naša letala so hudo napadla zbirališče
motornih vozil v puščavskih pasovih južne Libije. Znatno število vozil je bilo zažganih in uničenih.
V	Tunisu so čete Osi utrdile zasedbo postojank, ki so jih zavzele v prejšnjih dneh. V uspelih podvigih smo ujeli vojake ter zaplenili orožje in municijo.
Med uspešno nočno akcijo so italijanska letala napadla pristanišče v Boni. Nemški lovci so brez vsake lastne izgube uničili 7 letal v borbah, 10 drugih pa na tleh.
Vzdolž obale Francoske severne Afrike so naša strmoglavna letala kljub močnemu protiletalskemu odporu napadla angleško-amerišld konvoj. En parnik je bil zadet iz letala pod vodstvom poročnika Caia Turi-nija in se je takoj potopil, druga trgovska ladja pa je bila iz drugega letala zadeta tako hudo, da se mora z gotovostjo smatrati kot potopljena. Sovražnik je bombardiral Tunis in Bizerto. ne da bi bil povzročil omembe vredno škode. Pet štirimotor-nih letal je sestrelilo obrambno topništvo.
Naša torpedovka pod poveljstvom kor-vetnega kapitana Bernardina Farine je na Sredozemskem morju potopila sovražno podmornico.
Učinkoviti napadi na angleška operišča
Ankara, 26. dec. s. Potniki, ki so prispeli iz Libanona, poročajo, da so napadi italijanskega letalstva na Bejrut in sirski Tripolis povzročili veliko škodo, zlasti pa med pristaniškimi napravami Tripolisa. Poročajo, da je imel napad italijanskih bombnikov z velikim akcijskim radiem silne učinke. Vojaške naprave, skladišča in druge naprave, ki so jih zadele bombe, so bile uničene ali pa nenadomestljivo poškodovane Visoki plameni so se dvigali iz zadetih objektov Rdeči svit ognjev je bil viden na veliko razdaljo.
Hudi boji ob Donu In na Kavkazu
Izjalovljeni sovjetski napadi ob Tereku in Antenskem jezera - Uspešni nanadi nemških čet ob Volhovu - Velike Izgube sovjetske vojske
Duce materam in otrokom
Begate božične nagrade siromašnim družinam z mnogimi
otroci
Rim, 24. dec. s. I>anes je ob navzočnosti
krajevnih hierarhij Narodna ustanova za materinstvo in otroke v vseh italijanskih občinah organizirala posebne sestanke v proslavo desetega Dneva matere in otroka. V glavnih mestih pokrajin se je manifestacija začela s tem, da so prefekti razdelili zakoncem, ki so imeli v zalnjem desetletju največ živorojenih otrok^ Ducejevo nagrado. Po dva zakonska para v vsaki pokrajini sta prejela v Ducejevem imenu nagradi po 6.000 lir, zavarovalno polico, 1000 lir za vsakega zadnje rojenega otroka in posebno diplomo ONMI. Na poedinih sestankih so razdelili nagrade. ki so jih določili ONMI, Stranka, ženski fašiji in krajevna podjetja ter ustanove. V celoti so razdelili 15.000 nagrad za higiensko nego otrok, 600 nagrad za prevzem tujih otrok, okrog 4.000 nagral kmečkim gospodinjam in delav_ kam, ki opravljajo delo doma, nadalje po odredbah Tajnika Stranke okrog 40.000 nagrad novoporočencem, rodovitnim družinam in družinam s številnimi otroki. Razdelili bo tudi okrog 500.000 oblek, izdelanih iz volne, ki so jo nabrali ženski faSiji in fašistične ženske, ki so podarile tudi mnogo drugih oblačil, zlasti otroških oblek, s či_ mer so dokazale svoj dejanski duh sodelovanja za podpiranje mater in otrok. Nadalje so bile razdeljene številne druge nagrade v podobi zibelk, oblačilnih predmetov in hranilnih knjižic, ki so jih dale na razpolago razne ustanove in podjetja. Omenjene nagrade so razdelili s posebnim ozi-rom na družine padlih vojakov, bojevnikov ln mož, ki so bili pozvani pod orožje. Na istih sestankih so izročili končno eno spričevalo za zlato kolajno, 31 spričeval za srebrne kolajne, 84 spričeval za bronaste
kolajne, 331 pohvalnih diplom osebam, ki so se odlikovale s svojim delom za podpiranje materinstva in otrok. 24.000 mate- _ ram so izročili diplome za zdravo nego otrok. Manifestacije, ki. st) imele značaj intimne zbranosti, so iale povsod povod za vneto vzklikanje Duceju, ki ni bil samo pobudnik za ta vsakoletni obred v proslavo Matere in Otroka, temveč je v Italiji ustvaril širokopotezne in skrbne ukrepe v korist materinstvu in otroku.
Sprejem! pri Duceju
Rim, 26. dec. s. Duce je sprejel predstavnike italijanske družbe AGAR, med njimi prof. Pieronija z univerze v Parmi, ki proučuje vprašanje proizvodnje posebnega seruma, ki so ga pred vojno uvažali iz Japonske m je posebno potreben v industriji živežnih konzerv. V ostalem mu je profesor Pieroni poročal tudi o drugih av-tarkičnih pobudah društva za boljše izkoriščanje ribolova. Duce se je živahno zanimal za to delovanje in izjavil vsem glavnim delavcem na tem polju svojo posebno zahvalo.
V nadaljnjem je Duce v navzočnosti ministra za narodno vzgojo sprejel senatorja Balbina Giuliana in prof. Enrica Castelli-ja, ki sta mu poročala o delovanju zavoda za filozofski študij. Pri tej priliki sta mu oba učenjaka predložila prvi zvezek in načrt narodne vzgoje klasikov italijanske misli, kakor ga je pripravil zavod. To monu-mentalno delo bo pozneje v posameznih delih prevedeno tudi na nemški, francoski in rumunski jezik. Duce je pohvalil delovanje zavoda, ki skupno z vseučilišči in tudi drugimi sredstvi skrbi za oživi j e-nje duhovnih vrlin italijanskega naroda.
Smrt zaslužnega italijanskega novinarja
Bucejeva sožalna izjava
Milan, 26. dec. s. Davi je umrl ob Lagu Maggiore po daljši bolezni Giulio Barella, administrativni ravnatelj lista »Popolo dTtalia«. Vest o njegovi smrti je bila takoj sporočena Duceju in ravnatelju lista .Vitu Mussoliniju.
Giulio Barella se je rodil 1. 1888. v Ro-vigu. V novinarske vrste je vstopil v svoji pokrajini kot urednik beneškega »Gazzet-tina« 1. 1908. Med prvo balkansko vojno je bil kot posebni dopisnik 1. 1912. poslan na bojišče kot zastopnik triestinskega »Piccola«. Po drugi balkanski vojni in daljšem bivanja v Carigradu je Barella vstopil v uredništvo »Secola«, kjer je bil zaposlen kot dopisnik na Dunaju in v Londonu. V svetovni vojni je bil imenovan za podporočnika in določen za člana italijanske komisije v Londonu pri zavezniškem poveljništvu. kjer je bil ob času premirja tudi član italijanske finančne delegacije L. 1923 je postal administrativni ravnatelj »Secola« in dve leti pozneje ga je Arnaldo Mussolini povabil v uredništvo »Popola d'Italia«. Od 1. 1930. dalje se je Giulio Barella vidno udejstvo-val v umetniškem življenju in je predvsem dosegel, da je bila triletna umetniška razstava prenešena za stalno v Milan. V zastopstvu Italije v Ženevi na mednarodni konferenci tiska je bil tudi vladni komisar na italijanskih razstavah v Kolnu in Barceloni V prihodnjih letih je zavzemal enako važno funkcijo v mednarodnem razstavnem uradu v Parizu.
Rim. 26 dec. s. Ko je Duce zvedel za smrt Giulija Barelle. je poslal ravnatelju »Popola d'Ita]ia" naslednjo brzojavko:
Smrt tovariša Barelle me je globoko razžalostila. V dolgih letih svojega delo-
vanja pri »Popoln dTtalia« je zvesto in neutrudljivo izvršil ne glede na svoje osebne skrbi, marsikatero pobudo, da se je naš list še bolj razširil. Načrt in izvršitev vsega, za ureditev lista sta bila v glavnem njegova zasluga. Tega ne bom pozabil niti jaz, niti mnogi drugi v veliki družini »Popola dTtalia«. Blagovolite sporočiti rodbini izraze mojega sožalja. — Mussolini.
Milan, 26. dec. s. Ob 16. so pripeljali pred poslopje lista »Popolo dTtalia« krsto s truplom upravnega ravnatelja tega lista Giulija Barelle. Spremljala sta ga Zvezna tajnika iz Milana in Novare. V veži je pozdravila truplo poleg družine »Popola dTtalia« skupina predstavnikov milanskih Črnih srajc s praporom prvega Fašija in oddelek avangvardistov, ki mu je izkazal počast z orožjem. Truplo Giulija Barelle so prenesli v delovno sobo, ki je bila spremenjena v mrtvaško sobo, ob njegovo vznožje pa so položili cvetlice ravnatelja Vita Mussolinija. Tovariši »Popola dTtalia« z glavnim urednikom in zveznim tajnikom so kot prvi nastopili častno stražo ob truplu Poleg njega so položili Ducejev venec. Prispeli so tudi venci Tajnika in narodnega Direktorija pNF.
Monopol za proizvodnjo
in prodajo saharina
Rim, 24. dec. s. »Gazzetta Ufficialec objavlja zakonske določbe v zvezi s kraljevim ukazom, ki odreja monopol za proizvodnjo in prodajo saharina.
INSERIRAJTE V „ JUTRU"
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 25. der. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročil-,:
Na področju Tereka sc bilj zavrnjeni ponovni napadi sovražnika in deloma razbite v topniškem ognju tudi njegove izhodiščne postojanke.
Včeraj So prošle naše junaško se boreče čete s podporo na novo dovedenih oddelkov v napad na več krajih na področju Dona. V ogorčenih borbah so uničile sovražno motorizirane in oklopne oddelke, ki so poskušali skozi vrzeli v novo prodreti v zaledje
V	srednjem odseku fronte so se izjalovili številni šibkejši sunki sovražnjka.
Jug vzhodno od Umenskega jezera so bili vsi sovjetski napadi zavrnjeni, deloma v ogorčenih borbah. Sovražnik je utrpel hude krvave Izgube in izgubil razen tega 15 oklopnih voz.
Lastni napadalni oddelki so izvedli ol> Volhovu in južno Petrograda uspešne akcije ter uničili veliko število bojnih postojank
V	Libiji krajevno oživljeno bojno de,0_ vanje. Posamezni sovražni napadi v Tunisu so bili zavrnjeni in pripeljanih veliko število ameriških ujetnikov.
Posamezna angleška letala so vrgla na božični večer nekaj bomb na zapatln . nemško ozemlje.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 26. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske jC objavilo danes naslednje poročilo:
Severno od Tereka je sovražn'k znova zaman napadel nemške p stojanke, pri čemer je utrpel liane krvave izgube. 29 sovjetskih oklepnih voz je bilo uničenih.
Med Volgo in Donom ter donskem področju so se sovražnikovi napadi razbili ob trdem odporu naših čet. V pr tinapadu so nemške čete vrgle sovjetske čete na vernostih nazaj 42 sovjetsk h oklopnih voz je bilo uničenih. Močni oddelki letalstva m madžarska bojna letala so podnevi ln ponoči podpirala borbe vojske na k pnan. Madžarske čete so razdejale med krajevnimi sunki na vzhodnem bregu reke Dona večje število bojnih postojank in uničile njihove posadke.
Sevorozapadno od Voroneža In zapadno cd Kaluge je utrpel sovražnik med uspešnimi našimi napadi hude izgube. Pripeljani so bili številni ujetniki in plen.
Krajevni napadi sovražnika v srednjem odseku fronte so se izjalovili.
Oporišče Velike Luki je v ogorčenih bor. bah odbilo ponovne soviažnikove napade ki so b'li uvedeni s podp.ro oklopnih sil in letalstva.
Med brezuspešnimi napadi jugovzhodno cd Hmenskega jezera je izgubil sovražnik 10 oklepnih voz.
Na visokem severu so strmoglavna letala obmetavala z bombami težkega kalibra za vojno važne cilje na Ribiškem pol-ot ku in pristaniške naprave v zalivu Kan-dalakša.
Dne 25. decembra je bilo sestreljenih 30 sovjetskih letal. Oddelkj transportnih letal so preskrbovali podnevi in ponoči na raz- | nih frontah posamezna izpostavljena opo- r rišča v trdih borbah.
V	Libiji samo delovanje izvidniških oddelkov Nemški b jni letalci so obstreljevali v nizkih poletih angleške site. Ponoči je bilo uspešno napadeno pristanišče v Benga-ziju.
V	Tunisu so zavzele nemške in italijanske čete v hudih borbah sovražnikove postojanke in zavrnile njegove napade. Nemško in italijansko letalstvo je napadalo pristaniške naprave v Alžiru in tudi letališča v Alžiru.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 27. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje poročilo:
Na področju Tereka so bili sovjetski napadi šibkejši kakor v prejšnjih dneh. Izhodiščne postojanke sovražnika so bile razdejane deloma že v topniškem ognju.
Sovražni napadi med Volgo in Donom ter na področju Stalingrada so bili odbiti.
V	velikem loku Dona so vrgli pehotni in oklopni oddelki v napredujočem protinapadu boljševike dalje proti severu in zavzeli številne kraje. Močnejša sovražnikova skupina sil, obstoječa tudi iz oklopnega orožja, je bila obkoljena. Nemške, italijanske in rumunske letalske sile so na težiščih bojnega delovanja uspešno posegale v borbe na kopnem.
Sovjetski krajevni napadi in sunki v srednjem in severnem odseku fronte so se izjalovili. Dnevni in ponočni napadi nemških bojnih letal so bili usmerjeni na sovražnikove izhodiščne postojanke in železniške cilje.
Pri dalje trajajočih hudih borbah za oporišče Velike Luki je utrpel sovražnik spričo trdovratne nemške obrambe izredno hude izgube.
Na Laponskem so bile železniške naprave v Kandalakši napadene v nizkih poletih in so bile na njih povročena velika opustošenja.
V	Tunisu so nemške in italijanske čete utrdile novo osvojene postojanke ter pripeljale po uspešnih akcijah napadalnih oddelkov ujetnike in plen.
V	letalskih bojih na tuniški fronti In pri težkih napadih nemških letalskih oddelkov na letalska oporišča v Alžiru je bilo 26. decembra uničenih 17 sovražnih letal, med njimi številni težki bombniki. Razen tega je sovražnik Izgubil pet letal pri letalskih napadih na Bizerto in Tunis. Pri nočnih poletih nemških bojnih letal proti alžirski obali je bila hudo zadeta velika prevozna ladja sovražnika.
Uspešni nemški napadi med Volgo in Donom
Berlin, 25. dec. s. O bojih na donskem področju objavlja vrhovno nemško poveljništvo, da so nemški napadi med Volgo m Donom včeraj nadalje napredovali. Med zmagovitimi sunki so nemške čete iztrgale sovražniku obvladujoče postojanke na višinah in važne utrjene točke. V teh borbah so sovjetske čete izgubile še 11 oklop-izgrajeni Tonn nih voz in okrog 600 ujetnikov. Njihovi * J	protinapadi so bili povsod zavrti zaradi
pravočasnega posredovanja nemškega obrambnega ognja. Med napadalnimi boji, ki so trajali več dni v puščavskem pasu, je neka oklopna edinica nemške vojske v času od 11. do 22. decembra pripeljala 6.100 ujetnikov, razen tega pa zaplenila ali uničila 227 oklopnih voz, 258 topov. 233 strojnic in metalcev granat ter tudi 174 motornih vozil. Med uničenimi oklopnimi se
vozili je bilo mnogo zelo velikih in najnovejšega izdelka. Vsi ti uspehi so še bolj pomembni, če se pomisli, da je številčno močnejši sovražnik pošiljal v to borbo vedno nove sile. med tem ko so bili nemški oklopni vozovi in vojaki neprestano po dnevi in ponoči zapleteni v boje. Vedeti je treba predvsem tudi to. da letalstvo spričo neugodnega vremena ni moglo sodelovati v polnem obsegu v teh bojih.
Ob srednjem Donu se hudi obrambni boji nadaljujejo. Vsi sovražni napadi so bili zavrnjeni s krvavimi izgubami sovjetske vojske, ki je izgubila tudi mnogo oklopnih voz.
Bogat dar italijanskim
bajevnikera na vzhodu
Sofija, 24. dec. s. Tukajšnji fašij je poslal ket božično darilo italijanskim četam na vzhodnem bojišču 4 milijone cigaret. Vsoto za nabavo tega darila so zbrali Italijani, ki bivajo v Bolgariji.
Admiral Darlan umorjen
Umor je bil izvršen v Alžiru pred božičnim večerom Atentator, 20-letni Francoz, je bil prijet
Rim 25. dec. s. Francoske oblasti v Alžiru so objavile 24. decembra naslednje uradno poročilo:
Admiral Darlan, visoki komisar za Francosko severno Afriko, je bil danes popoldne umorjen.
Morilec je bil na mestu prijet. V Alžiru vlada popoln red navzlic sploš. nemu ogorčenju prebivalstva. Morilca so takoj zaslišali, toda njegovega imena še ne vedo.
Iz nadaljnjih informacij se zdi, da je atentator degauiističen Francoz v službi britskega Intelligence Servicea.
Rim, 25. dec. s. iz Londona in Washing-tona uradno potrjujejo vest o umoru admirala Darlana. Alžirski ralio je objavil, da je bil Darlan umorjen včeraj popoldne v trenutku, ko je dospel v urad na sedežu alžirskega visokega komisarijata. Morilec je čakal v predsobi njegovega kabineta. Ko je zagledal prihajajočega admirala, je sprožil vanj tri strele iz samokresa in ga ranil v usta ter prsi. Admiral je kmalu nato umrl. Po vesti poluradne britanske agencije je morilec francoskega rodu in je zaprosil admirala za aviienco, ki mu je bila dovoljena. Darlana so odpeljali takoj v bolnišnico, kjer je izdihnil, ne da bi se zavedel.
Lis bona, 25. dec. s. Reuterjev urad objavlja, da je admiral Darlan umorjen. Umor je bil' izvršen v Alžiru in je morilec neki dvajsetletni mladenič. Admiral Darlan, ki so ga po atentatu prepeljali v bolnišnico, je tamkaj kmalu na to umrl.
Tanger, 26. dec. s. Ko je general Eisenhover zvelel za smrt Darlana, se je v vsej naglici vrnil s fronte v svoj glavni stan.
Atentat posledica angleških spletk
Tanger, 25. dec. s. Morilec Darlana je približno 201etni mladenič, doslej neugo-tovljene narodnosti, ki ga je najela Anglija. Ko je atentator zadel Darlana, je streljal še na enega izmed njegovih sodelavcev, ki so mu pritekli na pomoč in ga zadel v nogo. Takoj nato so ga obvladali in odvedli. Preden je Darlan zaradi hule rane izgubil zavest, je dejal funkcijonarjem, ki so ga obstopili, češ, da mu ni več pomoči. Anglija je dosegla svoj namen.
Ogorčenje domačega prebivalstva zaradi tega umora je silno. Nihče ne dvomi, da gre v tem primeru za nov zločin, ki ga je organizirala angleška tajna policija, ki je hotela s kriminalnimi sredstvi, kakor so običajna, napraviti račune o sporu med Londonom in Washingtonom. Ker se London glede teh nasprotstev ni mogel sporazumeti z Washingtonom, je zaključil vse razprave na ta način, da je odstranil francoskega admirala. Mem tem j% bilo že objavljeno, da je general Giraud prevzel Dar. lanovo nasledstvo.
Atentator obsojen na smrt
Rim, 26. dec. s. Oficijelni komunike, ki so ga objavile francoske oblasti v Alžiru, ugotavlja, da je bil morilec Darlana včeraj sojen pred vojaškim sodiščem in obsojen na smrt.
Rim, 26. dec. s. Reuter objavlja iz Alžira, da je bil davi morilec Darlana ustreljen.
Tanger, 26. dec. s. Nič določnega ni bilo mogoče zvedeti doslej iz Alžira o morilcu admirala Darlana. Vesti, ki so prispele v tem pogledu, so skope, malo točne in si nasprotujejo. Zdi se torej, da stremijo za tem, da bi onemogočile možnost njegove identifikacije. Govorili so, da je morilec bivši vojak, toda, kako bi moglo bivšemu preprostemu vojaku uspeti, da bi ga sprejel v avdijenci admiral in celo nov državni poglavar? In zakaj ne povedo njegovega imena? Jasno je. da skušajo z izumom tega odgovornega 201etnega mladeniča, ki mu pripisujejo pripadnost k Doriottovemu gibanju, zavesti svetovno javnost na stransko pot, toda svetovna javnost vidi v odstranitvi Darlana tipično dejanje Intelligence Servicea. ki je pripravil umor s pomočio francoskih izvrševalcev in z dobrohotno »nevtralnostjo« Američanov. Vse se je razvijalo tako. da potrjuje ta sum. Kdo je sodil morilcu? Katero sodišče je izreklo smrtno kazen? Tudi najbolj nepristranega in mirnega opazovalca mora zbuditi naglica, s katero so okupacijske oblasti odstranile tega
brezimnika, ki je odstranil s svoje straru moža, ki je bil vzrok za spore med Američani in anglodegaullisti ter je s svojim vedenjem zbujal mnogo nezaupanja. Vest o ustrelitvi morilca, ki jo je objavil Reuterjev urad v poznejših brzojavkah iz Londona, ni bila potrjena. Bržkone je po-tvorjena, kakor je potvorjena sodba in kakor je izmišljena figura brezimnega morilca, da bi z vrsto laži zatemnili zločin, ki ga je organizirala in izvršila angleška tajna policija.
Rooseveltova izjava
Lizbona, 25. dec. s Predsednik Roosevelt je podal naslednjo izjavo: »Zahrbtni umer admirala Darlana predstavlja zločin prvega red. Vsi poglavarji zavezniških narodov so gotovo tega mnenja. Upam, da bo pravičnost delovala glede morilca ali morilcev hitro.« Navzlic tem Roosevelto-vim protestom, ki so namenjeni široki javnosti, je v tukajšnjih krogih razširjeno mnenje, da je bila pri umoru admirala Darlana roka francoska, pobuda angleška in pristanek ameriški. Pozornost zbuja, da ni nobene vesti glede brzega poteka pravice, ki ga je napovedal Roosevelt, in da niso doslej objavili niti morilčevega imena.
Odmevi atentata
Tanger, 26. dec. s. Umor Darlana je razgalil vso težino nesoglasij, ki razdvajajo francoske sile v Maroku, Alžiru in Tunisu. Znano je, kako so francoske čete v severni Afriki admiral Darlan in ostali izdajalski generali zapeljali, da so se priključile napadalcem, s katerimi so že od razpada Francije delali skupne račune enako kakor partizani De Gaullea, ki so se na ta način oddolžili za vse zasluge edinega predstavnika Francije pri zaveznikih v borbi proti Osi.
Kljub vsemu temu pa še ni rečeno, da bo odstranitev Darlana omogočila degaul-listom in Angliji v Francoski severni Afriki vse koristi, ki si jih obetajo. Kot prvi ukrep vojaškega značaja, kot posledica tega umora se lahko med tem zabeleži povelje, ki ga je izdal poveljnik francoskih čet, po katerih morajo do nadaljnjega ostati v svojih bivališčih vsi vojaški oddelki, razen edinic, ki so na fronti.
Vtis umora med prebivalstvom posebno v Alžiru je zelo globok. Moralni udarec, ki je zadel Francoze ob tem dogodku, spremlja na drugi strani še hud poraz, ki so ga pravkar doživele degaullistične sile na tuniški fronti.
Pariz, 26. dec. s. Jutranji pariški tisk objavlja z zelo vidnimi naslovi vest o umoru admirala Darlana in naglaša predvsem, da je Anglija dosegla svoj namen. Listi ugotavljajo v svojih komentarjih, da je ta umor delo Intelligence Servicea. »Matin« smatra ta zločin za posledico tekmovanja med Angleži in Američani za večji vpliv v Afriki. »Petit Parisien« poudarja, da je odstranitev Darlana izzvala v Londonu neprikrito zadovoljstvo, medtem ko so v Washingtonu zaradi nje uprav; zaprepaščeni.
Vichy, 26. dec. s. V pooblaščenih krogih" v Vichyju izjavljajo, da ni dvoma, da so skriti povzročitelji Darlanovega umora Angleži, ki so se v ta namen poslužili de-gaullističnih krogov. Izmed listov v zasedeni Franciji objavlja svoj komentar o atentatu samo list »Monitore«, ki pravi kratko in jedrnato tole: Medtem ko v Londonu plešejo ples zadovoljnih, pretakajo v Washingtonu solze bolečin.
Berlin, 25. dec. s. Načeln!k tiskovnega urada zunanjega ministrstva, minister Schmidt, je izjavil diplomatskemu uredniku nemškega poročevalskega urada, da so sile Osi spričo britanskega zkč'na zoper Darlana ostale hladnokrvne, zakaj, Če se zatekata zaveznici, Velika Britanija 5a Amerika, k umoru, da razč:stita svoje kri-. t'čne spore, je to zanje samo dobro.
Kakor poroča DNB, opozarjajo na Wil-helmstrasse, da predstavlja Rooseveltova izjava, po kateri je »strah: petni umor admirala Darlana zločin prvega reda«, sunek: proti Churchillu. Izjava ameriškega predsednika 'zraža samo jezo nad dejstvom, da je Churchill na ta nač:n prekoračil Roo-seve-tove načrte V neki svoji pripombi piše diplomatski urednik DNB, da je admirala Darlana dosegla usoda, namenjena vsem.
Nadatfevanfe na 2. strmi
> JUTRO« ponedefjgfca tedaj«
= vatoddfc*, 28. xh. 1942-XXT
Objave
Društvo »Kazino« opozarja svoje člane na današnji občni zbor, ki bo ob 17. uri v Narodni tiskarni, Puccinijeva ul. 5-II.
t
Nepričakovano nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, dobri oče, sin in brat, gospod
PERŠIČ ANTON
uradnik drž. žel.
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 28. t. m. ob ^3. popoldne, z žal, iz kapelice sv. Antona, k Sv. Križu.
Ljubljana, 26. decembra 1942.
Žalujoča žena z otroci in sorodstvo
Nadaljevanje s 1. strani
kj so napoti britanski politiki. Kdor pozna britske metode, ga Darlanova smrt ne more presenetiti. Po navedbi seznama zločinov Intelligence Servicea in ugotovitvi, da je b!l Darlan nasprotnik jn tekmec britanskega protežiranea de Gaullea, eksponent in protežiranec severnoameriškega imperializma v franecski Severni Afriki, zaključuje pripomba DNB take le: »Izdajalec svoje dežele in Evrope je padel pod udarci tistih, ki so ga hoteli uporabiti kot orodje proti Franciji in Evropi.«
Tokio, 26. dec. s. Listi obširno komentirajo vest o umoru admirala Darlana in poudarjajo, da predstavlja epizodo v sporu med pristaši Darlana in De Gaulla oziroma med Zedinjenimi državami in Anglijo. »Nichi Nichi« piše, da je smrt izdajalca Darlana težak udarec Rooseveltu, ki stremi po francoski posesti v severni Afriki. Ne bilo bi nič čudnega, zaključuje list, če bi se izkazalo, da je imela zarota proti Darianu svoj izvor v Londonu.
Bern, 24. dec. s. lJo vesteh iz Tangerja so ameriške oblasti v Maroku še zmerom na delu :n zapirajo vse elemente, ki se nočejo priključiti Darlanovemu pekretu.
c angleški sokrivdi pri u*ncru Darlana
Rim, 24. dec. s. Diplomatski dopisnik Reuterjevega urada objavlja o Darlano-vem umoru naslednje misli:
Smrt admirala Darlana zaključuje stanje, ki je nastalo iz vojaških potreb in je kazalo malo verjetnosti, da se bo lahko uspešno uveljavilo. Nepriljubljenost Darlana pri vseh Francozih, ki so delali za zavezniško stvar, je bila pregloboko ukoreninjena, da bi bil preokret, ki ga je admiral izvršil v zadnjem hipu, izbrisal spomine na škodo, ki jo je povzročil Franciji in njenim zaveznikom v najtežji uri njihovega razpada. Nesrečno naključje je naneslo, da se mudi prav v teh dnevih v Maroku važen emisar generala De Gaullea. admiral De la Vigorie, ki se pogaja z generalom Giraudom, kako in kje naj j bi se ustvarila enotna fronta vseh Fran- j cozov, ki so za poraz Nemčije. Darlanova smrt je svarilo vsem izdajalcem, ki sodelujejo z Nemčijo. Njegova smrt, kakor je tragična, bi sama po sebi morda lahko olajšala zopetno obnovo francoskih sil v severni Afriki ter potegnila črto za vselej nad vsemi izdajstvi, ki vsaj dotlej, dokler je Darlan zavzemal tako važno mesto, niso mogla biti popolnoma izločena. Darlanova usoda bo postavila generala Girauda v prvo vrsto med velike francoske patriote skupno z de Gaulleom. Ce bodo uspela pogajanja med obema generaloma, ni izključeno, da bomo videli Girauda na čelu francoske vojske, medtem ko se bo De Gaulle posvetil političnim in diplomatskim problemom. Tragedija admirala Darlana ne bo nikjer izzvala posebnega obžalovanja. Bil je človek, ki je imel malo prijateljev in mnogo sovražnikov. Srd, ki so ga Angleži gojili proti Darianu, je izviral predvsem odtlej, ko je Darlan po premirju sporočil nemški mornarici mnoge tajne podatke, ki mu jih je dalo na razpolago poveljništvo angleške mornarice, ko je še sodelovala s francosko. Brezupni čin mladega dijaka je očiten dokaz živahnega odmeva, ki ga je imela Darlanova vloga med njegovimi rojaki.
Tako piše o umoru admirala Darlana oficijelna angleška agencija, torej o izdajalcu, ki se je svoječasno predal Angležem in Američanom in je bil potem ob drugi priliki zopet izdan.
De Gaulle potuje v Ameriko
Lizbona, 26. dec. s. Komaj je bil umorjen admiral Darlan, je agencija Reuter objavila včeraj iz Londona: Kakor pričakujejo, bo general De Gaulle v bližnji bo_ dočnosti odpotoval v Severno Ameriko.
Liberija ameriška kolonija
Stockholm, 24. dec. s. Vest, ki jo je pred kratkim objavil »News Weeks«, po kateri se bo Liberija preglasila za ameriško kolonijo, se iz britanskega verodostojnega vira potrjuje. Tudi švedski tisk piše. da so Zedinjene države že prevzele državno upravo Liberije, da bi postavile Anglijo pred izvršeno dejstvo. Britanski kolonialni krogi bo po vsem videzu nezadovoljni, ker so se Američani na takšen način zasidrali v zapadni Afriki. Opozarjajo tudi, da je večina okupacijskih čet sestavljena iz črncev, zaradi česar se boje, cla bi se utegnilo črnsko gibanje, ki izvira iz ne\vyorškega okraja Haarlema in čigar geslo je »Afrika Afričanom, razširiti tudi na Liberijo.
Izkrcanje ameriške vojske v Dakarju
Rim. 24. dee. s. Oficijelna angleška agencija objavlja, da so ameriške čete nenadoma in povsem na tihem prispele v Dakar in se takoj lotile posla. Ameriški admiral Glassford in drugi častniki so gostje krajevnih francoskih oblasti, vojaštvo pa je nastanjeno po vojašnicah francoske vojske. Vredno je naglasiti v zvezi s tem, da je generalni guverner te kolonije Bois-son. ki ni zadnji v dolgi vrsti izdajalcev iz ljubezni do dolarja, izjavil nedvoumno in svečano, da ne bo noben tuji vojak stopil na tla Francoske zapadne Afrike, ko pa je prišlo do izkrcanja Američanov proti vsemu razpoloženju domačega prebivalstva, je pohitel, da je samega sebe ponižal v ponižnega slugo in preskrbel ameriškim častnikom in vojaštvu najlepša bivališča, kar jih premore Dakar.
Papeževa božična poslanica
Obsodba raznih sistemov marksističnega socializma
Vatikan, 24. dec. s. Nj. Svetost Pij XII. je za božič govoril po radiu svetu iz svojega študija. Potem ko je opozoril, da je njegova zadnja božična poslanica podala načela mednarodne misli v skladu z božjimi pravili, je dejal, da se hoče ta dan baviti z osnovnimi pravili notranjega reda držav in narodov. Mednarodni odnošajl in notranji red so nujno povezani, zato vodita dva prvobitna elementa družbeno življenje: sožitje v redu in sožitje v miru. Očrtal je bistvo obeh elementov in je prešel nato na juridično urejenost družbe in njenih smotrov.
Če hoče družbeno življenje, kakršno za«-poveduje Bog, doseči svoj smoter, mu je bistveni pogoj pravni red, ki mu lahko rabi kot zunanja opora, zavetje in varstvo, red, ki mu ni naloga obvladovati, temveč služiti, krepiti, razvijati in množiti vitalnost družbe v bogati mnogoličnosti njenih smotrov ter povesti do izpopolnitve vse poedine sile v miroljubni tekmi, varujoč jih s primernimi in poštenimi pripomočki zoper vse. kar je njihovemu polnemu razvoju v škodo.
Papež je nato govoril o mirnem sožitju ter o skladnosti med mirom ln delavnostjo. elementoma, ki si ne nasprotujeta, temveč se harmonično skladata za vsakogar. ki veruje v lepoto in nujnost duhovnega značaja družbe in v plemenitost njegovega ideala. Cerkev, ki so jo vedno gibali verski motivi, je obsodila razne sisteme marks-'stičnega socializma in jih obsoja tudi danes, ker je njena dolžnost
in pravica, da obvaruje človeštvo tokov in vplivov, ki ogražajo njegov večni spas. Toda cerkev ne more prezreti, da zahteva človeško dostojanstvo kot temeljno naravno pravico v življenju pravico do izkoriščanja zemeljskih dobrin, čemur ustreza osnovna dolžnost, da se omogoči neka zasebna lastnina po možnosti vsem ljudem. Pozitivna juridična pravila, ki urejajo zasebno lastnino, se lahko spreminjajo in utegnejo dovoljevati bolj ali manj omejeno uživanje teh dobrin, toda, če hočejo prispevati k pomirjenju splošnosti. morajo preprečiti, da bi se delavec, ki je ali ki bo družinski oče. obsodil na gospodarsko odvisnost in hlapčevanje, ki sta nezdružljiva z njegovimi osebnimi pravicami.
Papež je govoril o nekaterih osnovnih točkah za ureditev in pomirjenje človeške družbe, o dostojanstvu in pravicah človeške osebnosti, o zaščiti družbene enotnosti, zlasti družine, o dostojanstvu in pravici do dela, kar je vse poleg pravične plače, ki naj ustreza potrebam delavca in njegove rodbine, pogoj za ohranitev in izpopolnitev družbenega reda.
Ko je naposled napravil nekoliko opazk o svetovni vojni in obnovi družbe, je papež dejal, da predstavlja ta vojna rušitev socialnega reda. ki je za lažnivo krinko konvencijonalnih formul skrival svoio usodno slabost in svoj neobrzdani pohlep po dobičkih in oblasti. Pij XII. je končal s pozivom vsem, naj verujejo v Odreše-nika sveta. Nato je podelil svoj apostolski blagoslov.
Vangčingvejeva poslanica fašistični Italiji
Skupna borba proti reakcijimaroftn silam sveta, anglo-ameriškemu imperljallzmu in komunizmu
Milan, 27. dec. s. Predsednik narodne k<-tajske vlade Vangčingvej je poslal listu »Corriere dela Sera« naslednjo poslanico za fašistično Ital jo.
Veseli me, ker morem izkoristit' priložnost nevega leta in poslati fašistični Italiji, prijateljici Kitajske, svoje pozdrave. Prepričan sem. da deli to veselje, ki izvira iz prijateljskih vezi med obema našimc narodoma, tudi naše ljudstvo. NaSe veseije je tem večje spričo m'sli da imamo po zaslugi naših naporov znake, ki kažejo, da bo 1. 1943 leto zmage za vse sile tako na vzhodu kaker na zapadu, za sile, ki so sodelovale ob gradnji novega svetovnega reda <n so osvobodile ljudstvo angloamerjškega im-perijalist!čnega jarma kakor tudi jarma komunistične internacionale. Kitajska se je borila 4 leta, da bi se mola osvobodi ri njihovega nasilnega vpliva. Fašstična Italija je prva evrepska dežela, ki je dvignla zastavo proti komunizmu, jn ena največjih zapadnih velesil, ki je stopila v borbo proti manevrom imperijalistjčn h sil ki stremijo za tem, da bi zasužnile naiode sveta. V zadnjem času sta se oba reakcijonarno elementa imperijalizma in komunizma če bolj združila v obupnem, toda brezuspešnem poskusu, da bi ohranila stari red, ki temelji na suženjstvu m izkoriščanju drugih narodov. Temu se je uprla svetovna fronta narodov, ki so si zadali nalogo, da zgradijo nov red na trdnih podlagah miru. enakosti in sodelovanja. Ob3 sestavna dela te svetovne m:rovne fronte sta os Vzhcdne Azi-
je in evropska os. vaša dežela pa je neobhodno potreben član zadnje osi, kakrr je moja dežela neobhodno potreben član prve osi. že cd vsega začetka so narodi, ki sodelujejo v fronti miru, usmerili svoje napore za dosego svojega skupnega cilja, zgraditev novega redi po unčenju skupnih sovražnikov, anglosaškega imperijal zma in komunist:čne internacionale. Zaradi tega ie napredek v borbi Italije, Nemčije in njunih zaveznikov proti reakci:narn'm silam Kitajska že od vsega začetka zasledovala z največjo simpatijo in uspehj so nam zbujal' veselje, kakor so zmage v križarski vojni vzhodne Azije pod vodstvom naše skupne zaveznice Japonske razveseljevale vaš narod. Ko vam spor:čam neporušno zaupanje svojega naroda v skupno poslanstvo in vam zagotavljam naše stalna prijateljstvo. sporočam prijateljem v faš stični Italiji, da je Kitajska odločena prevzeti svoj del odgovrrnosti v tej veliki borb', ki smo jo znpočeli z našimi zavezniki. Kakor smo pripravljeni, deliti veselje in žrtve, tako bomo poskrbeli za č:m dalje bolj konkretno manifestacijo našega aktivnega sodelovanja za d.sego skupnega cilja. Leto 1943 bodo pozdravili vsi narodi dobre volj-? sveta kot leto zmage. Naše zaupanje v uspeh ne temelji samo na pravičnosti naše stvari, temveč tudi na dejanskem razvoju pot', na kateri so junaške žrtve, ki so jih utrpeli pr stnši pravičnosti, med njimi v prvi vrsti Italija, bodisi na vzhodu kaker na zapadu postavile temelje za končno zmago.
Uspešen razmah Zvezo tegsvcsv
Obsega 22 sindikatov na obmošju vse L?ub£jans
pokrajine
T .t
Ljubljana. 27. dec. Na zadnjem sestanku Pokrnj nske zveze delodajalcev, ki mu je predsedoval Visoki Komisar, je podal predsednik Zveze trgovcev naslednje poročilo o delovanju društva v preteklem !rtu: Glede na naredbo Visokega Komisarja, s katero je bila ustanovljena Pokrajinska zveza delodajalcev in v njenem okrilju tudj Zveza trgovcev, se je na novo organizirala Zveza trgovcev v mestu Ljubljani, kater? delovanje je bilo dozdaj omejeno samo na področje ljubljanskega mesta. Vzporedno s to osnovno organizacijo je delovalo šo mnogo drugih zvez trgovcev v Ljub'jani. ki bo odslej označena kot Zveza trgovcev v Ljubljanski pokrajini, v kateri pa n? bodo včlanjene samo obvezne organizacije trgovcev, ki so že na delu, temveč tudi obvezne organizacije ostalih vrst delodajalcev.
V sedanji Zvezi trgovcev so bila združena naslednja društva trgovcev: zveza trgovcev iz ljubljanske okolice ter iz Logatca, Ribnice, Kočevja, Novega mesta tn Črnomlja, dalje naslednje organizacije gostiteljev: Društvo gostiteljev iz mesta Ljubljane, iz ljubljanske okolice, iz Vrhnike, Logatca, Cerknice, Loža, Ribnice, Velikih Lašč, Kočevja, Novega mesta, Višnje gore,
Ionom, pohištvom in raznimi izdelki iz lesa, sindikat gostiteljev, sindikat pekov, sindikat mesarjev in klcbaslčarjev. sindikat slaščičarjev in izdelovalcev podobnih proizvodov, sindikat trgovcev z mešanim blagem in sindikat trgovcev s steklom in porcelanom.
Za ustanovitev Zveze je bilo treba mnogo podrobnega dela. posebno zarodi izpolnitve novih soznamov članstva in v Zvezi z iz-ročltvili premičnega in nepremičnega premoženja in podobno.
Po preosnovi Zveze in z ustanovitvijo 22 sindikatov je naraslo tudi delo v sindikatih samih, tfiko cla je bilo v teku leta 135 članskih seetankev, na kPterih je članstvo prejel -) vse potrebne informacije, predvsem glede tolmačenja novih pravil in določb, ki se nonešajo na pravice in dolžnosti članstva kakor tudi glede vseh ostalih gospodarskih vprašanj, ki zadevajo posamezne kategorije. Imenovani so bili vsi predsedniki po pravilih in tudi vsi ostali vodje sindikatov, vsega 150.
Kako ogromno je bilo delo v posameznih sindikatih, naj pokaže samo navedba, da je bilo v sindikatu trgovcev s p'eteninami razdeljenih med članEtvo 166 500 obrazcev in 3200 registrov. Obenem z razdelitvijo teh obrazcev so prejeli člani tudi vse
Dopolavoro v božičnih praznikih
Iz zadnjega tedenskega poročila, ki ga je izdalo vodstvo ustanove, Je razvidno, da je bila delavnost Pokrajinskega Dopolavora tudi pred božičnimi prazniki zelo živahna, tako za pripadnike Oborožene Sile kakor za dopolavoriste.
Dne 14. t. m. je bila v sedežu Dopolavora Fašijev v Ljubljani filmska ored-stava za člane, v Ribnici pa filmska predstava za pripadnike Oborožene Sile.
Dne 15. t. m. je vodstvo Pokrajinskega Dopolavora v Ljubljani izročilo Dopolavo-ru za Oboroženo Silo v Kočevju radijski sprejemnik znamke »Magnadine«, poveljništvu 2. čete 105. bataljona Črnih Srajc pa sprejemnik znamke »Phnola« in 70 zavitkov piškotov ter dve posodi antipast znamke »Ampelea« v vrednost 398 lir. Poleg tega je vodstvo podarilo še 276 zavojev s piškoti v vrednosti 750 lir številnim oddelkom ob železniški progi.
Dne 17. t. m. so bile prirejene tri filmske predstave: v Kočevju in v Ribnici po ena za pripadnike Oborožene Sile in ena za vojake, ki se zdravijo v 254. poljski bolnišnici.
Dne 18. t. m. so bile prirejene filmske predstave za ranjene in bolne vojake v vojaški bolnišnici v Ljubljani, za vojake v Ribnici ln za dopolavoriste v Kočevju.
Tri filmske predstave za pripadnike Oborožene Sile so bile tudi 19. t. m. in sicer v dvorani sedeža v Ljubljani, v Ribnici in v Kočevju.
Dne 20. t. m. je bila v dvorani sedeža v Ljubljani filmska predstava za slovenske dopolavoriste, ki ji je sledila predstava za pripadnike Oborožene Sile. Istega dne so dajali še štiri filmske predstave: dve v Ribnici, eno v Kočevju in eno na Vrhniki; vse za pripadnike Oborožene Sile. Poveljništvu I. skupine I. topniškega polka »Alpskih strelcev« pa je bilo izročenih 620 zavojev s piškoti in 99 litrov žganja v skupni vrednosti 1449.30 lir.
Dne 24. t. m. je dospela v Ljubljano družba razne umetnosti »Carusi Riceili«, ki bo dajala vrsto pestrih predstav za pripadnike Oborožene Sile v dvorani sedeža in po vojašnicah.
Poleg navedenih umetnostnih nastopov so bili številni vojaki vsak dan pokrepčani v okrepčevalnici ustanove na glavni železniški postaji, v kantini na Taboru pa so
med nje razdeljevali živila.
»Prima linea«
V	svejj zadnji, 8./9. številki poroča glasilo ljubljanske Zveze borbenih Fašijev v uvodniku z zadoščenjem, da je doseglo v kratkem času svojega obstoja v polni meri svoj smoter, da bi pcetalo poleg političnega glasila Zveze predvsem tudi prijeten tovariš bojevnikov na tem operacijskem področju.
Nadaljnji članki razpravljajo o vsakovrstnih aktualn1h problemih gibanja in dnevnih dogodkov. Tako govorj serg. Edo-ardo Abbele o potrebi akcije fašistične dinamičnosti m odločnih mož na vseh področjih delovanja, članek »Stalni refren« S. Ten. Nicola Enrichensa polemizira z iz-rodki židovsko-anglosažke časopisne in druge propagande, brig. D. Pastore piše o premišljevanjih nekega vojaka o poteku vojne, serg. Luciano Frassinelli govori o pctrebJ trdih src v teh trdih časih, serg. univ. Enzo Casaburi razpravlja o dolžnostih Italijanov na vseh področjih današnjega življenja, »neka žena Italije« poudarja v članku »Vera« med drugim: »Kdor čuti v sebi pravo domovinsko ljubezen, mu je dana meč za vsako žrtev in odpoved«, C. N. Car-lo Pedroli opisuje trde in uspešne borbe, ki j;h bojujejo skvadristi »Nizze« proti partizanskim tolpam. Loris Giacomelli je orisal v članku »Maščevali bomo« pretresljivo epizodo iz teh borb, ki kaže vso zverinsko podivjanost ljudi, ki dajejo namestu odprtemu boju prednost zasedi. Zanimivi so tudi prispevki, ki govore o albanskih ciganih. o črnogorskih nacionalistih, o boljševizmu, zimi na vzhodu, o črnih srajcah na operacijskem področju in vseh mogočih drugih vprašanjih pri čemer ne smemo pozabiti tudj na nekatere literarne prispevke. ilustracije in karikature.
V	rubrikah »Fašiji v okopih« in »Za bojevnike« objavlja list vsakovrstna spero-čila iz organizacij in delovanja Stranke v pokrajini.
'< I
Kronika božičnih dni
Imeli smo nenavadno vreme — Počasi začenja snežiti
Lašč, Kočevja, Novega mesta, Višnje gore,	.	vijo teh obrazcev so prejeli člani tudi vse
Črnomlja in Metlike, razen tega pa še	potrebne informacije in navodila. Razen
Zveza trgovskih društev za bivšo dravsko j	tega je dala Zveza natisniti preko 500 no-
< . ____;________iM/Jiiflt^ii/i	1	..iu	,'n r^ncrorlm7Q l 'J ffloHo
banovino in zveza gostiteljske industrije za bivšo dravsko banovino kakor tudi nekatere druge organizacije, ki prej niso bile včlanjene v trgovskih ali gostiteljskih društvih (peki, slaščičarji in mesarji).
Po tej poti je bila določena osnova nove Zveze, ki obsega danes naslednjih 22 sindikatov: sindikat trgovcev špecerijskega in kolonialnega blaga in podobnih ter prodajalcev mesnatih izdelkov in slaščic, sindikat trgovcev z železnino. stroji, stavbenim in gradbenim materialom, sindikat trgovcev z vinom, žganjem ter alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, sindikat trgovcev s šolskimi in pisarniškimi potrebščinami, knjigami, godali, žigi in pisalnimi stroji ter tobakom, dalje sindikat trgovcev s pleteninami, sindikat trgovcev z droga-mi, parfumerijo in fotografičnimi potrebščinami, sindikat izvozničarjev živine na veliko sindikat trgovcev modnih predmetov, konfekcije, kožuhovine in športnih potrebščin, sindikat trgovcev s čevlji, sindikat zastopnikov komisijske trgovine, posredovalcev in menjalcev valut, sindikat trgovcev s kožami in usnjem ter čevljarskimi potrebščinami, sindikat trgovcev s kolesi, šivalnimi stroji, elektrotehničnimi predmeti, orožjem, radijskimi aparati, barvami, laki, nafto in bencinom ter avtomobili, sindikat trgovcev s sadjem in zelenjavo, kislim zeljem, perutnino, ribami, cvetlicami, mlekom in mlečnimi izdelki, sindikat trgovcev z živili na veliko, sindikat
vih delavskih knjižic in posredovala glede zaposlitve.
Zveza vodi evidenco o obrtnih dovoljenjih vsega članstva, pii čemer vzdržuje posebne podatke o vseh nameščencih in tudi o vajencih in vajenkah.
Z zadovoljstvom se lahko ugotovi, da so sindikati globoko doumeli pomen te reorganizacije in opfavljajo tudi dalje svoje delo z največjim razumevanjem. Kot dokaz naj služi ramo omemba, da so se predsedniki sindikatov sestali več kakor 50-krat.
Vprašanje plač nameščenskega osebja je bilo urejeno s sklenitvijo kolektivne pogodbe. Podpis pogodbe se je zavlekel zaradi velikega števila prizadetih, toda ureditev tega vprašanja bo prinesla več kakor 2000 nameščencem trgovskih podjetij zboljšanje gospodarskega položaja. Vsi uradniki so prejeli božično nagrado v višini polovičnih mesečnih prejemkov ali pa tudi v celotni plači enega meseca. Tik pred zaključkom je dalje kolektivna pogodba za strežniško osebje v javnih gostinskih obratih. Pogajanja so se končala z upoštevanjem materialnih pogojev velikega dela nameščencev v tej stroki.
S temi kolektivnimi pogodbami so delodajalci pokazali veliko umevanje za svoje osebje, najbolj važno pri njih pa je to, da so bile sklenjene za celotne kategorije nameščencev.
Ne glede na obsežno delo, ki je bilo zvezano z n.vo ureditvijo organizacija in tudi
/Vrt b llgU»V/\iV «	» »«*	»	------------—---- — ------- J	'->
trgovcev s kurivom, sindikat trgovcev z i s sklepanjem kolektivnih pogodb, Zveza m
Ljubljana, 27. decembra Letošnji božični prazniki sicer niso imeli tistega vnanjega okvira, kakršnega smo z nastopom zime vajeni — sneg nas pričenja obiskovati šele po božiču — vendar je bilo božično čustvovanje LJubljane letos zelo poglobljeno. Vsakdo se je oskrbel, kakor je vedel in znal, da je pripravil družini ko-. likor le mogoče prijetno praznovanje. Mladina je prilno napravijala jaslice; božična drevesca so bila razprodana. Cerkvene svečanosti so bile v vseh cerkvah, okrašenih z jaslicami in drugimi okraski,' številno obiskane od vernikov ne samo na sveti večer, marveč tudi vse ostale praznike, življenje v Ljubljani je bilo vse te dni živahno razgibano. Ozračje, ki se je shladilo in je bilo prijetno sveže, je v popoldnevih vabilo na izprehod. Kakor druga leta. je bilo tudi letos mnogo obiska prt Sv. križu, kjer so na grobovih gorele lučke. Na Štefanovo so Ljubljančani poromali na Vič in pa k Bo. žjemu grobu v Stopanji vasi, kjer so po starem običaju blagoslavljali konjičke in voličke. Tudi zabavišča so bila vse praznike prav dobro otiskana.
Vremenske posebnosti
Mjlo vreme, ki nas letošnjo zimo preseneča, se je držalo do božičnih praznikov, z njimi pa nastopa preobrat. V četrtek je b'lo še ves dan lepo toplo, živo srebro je doseglo 4.8 st . p C in je za kratek čas celo sonce posijalo. Pod večer se je nebo močno pooblač lo, nakar je začelo rahlo deževati in je deževalo nekaj ur. 2 vo srebro je ostalo nad ničlo. Milo vreme pa se je obdržalo tudi še na Sveti dan. Nebo je bilo Se zmeraj za:.trto s težkimi oblaki, deževalo pa ni več in toplomer je beležil 4.2 stop C. Zvečer so zavele hladnejše sape, vendar ne tako močne, da bi moralo ž vo srebro pod ničlo. Isto vreme je bilo tudi na Štefanovo. Razvila se je borba med severom in Jugom in zmagale h'adnejše struje. Sneg, ki je lan' zapadel že četrtega oktobra, se ni letos pojavil niti za bož čne praznike, ko bi moral vsekaker pobehtj spečo naravo. Takega vremena za božične praznjke v Ljubljani že dolgo nismo imel'. Nu, zdaj nam tudi na sneg :n mraz menda ne bo ve', treba dolgo čakat'. V nedeljskem jutru je živo srebro po daljšem presledku spet padlo pod ničlo (—1 stop. C) in Ljubljana je bila rahlo pobeljena od snežink, kj se plaho spuščajo izpod s!vega neba. Okoliški hribi so pa že vsi beli.
Tudi lanj je bilo vreme za božič mslce čudaško, vendar se je bistveno razlikovalo od letošnjega. Sneg. ki je bil tako zgodaj zapadel, je sicer skopnel, prifsnil pa je hud mraz. D3n pred božičem je sijalo scnce, da je bilo veselje, popoldne pa je živo srebro kljub njegovim žarkom zdrknilo na —15 stop. C. Toda le za kratek čas.
ti ni zanemarjala rešitve mnogih drugih vprašanj gospodarskega značaja, bodisi v splošnem ali tudi v podrobnem. Tudi na tem področju jc bilo njeno delovanje zelo plodovito.
Glede preskrbe piebivalstva z najpotrebnejšimi živili je Zveza nudila vso svojo pomoč in sodelovanje svojega članstva. Zveza si je predvsem prizadevala, da bi pravočasno preskrbela razne vrste blaga za prvo potrebo m jih pravlfino razdelila med posamezne posredovalce, da bi bilo tako čimprej ustreženo najnujnejšim potrebam vsega prebivalstva.
Zaradi pravičnega obdavčevanja članstva so sodelovali v davčnem posvetovalnem odboru uradno imenovani člani, ki so v tem svojstvu proučili nič manj kakor 1800 primerov.
Da bi dvignila poklicno usposobljenost nameščencev v gostlteljakl Industriji, vzdržuje Zveza dve triletne poklicne šole v lastnih prostorih, ki jih obiskuje 117 moških gojencev in 45 ženskih pripravnic za to stroko. Na šolah je 21 posebnih učnih moči. Za vzdrževanje teh šol žrtvuje Zveza letno okrog 65.000 lir, ker se dobro zaveda velikega pomena takega zavoda za šolanj? naraščaja.
V svesti si svojih poklicnih dolžnosti so trgovci vsak čas pripravljeni sodelovati, da bi čimbolj prospevalo gospodarsko življenje v pokrajini.
j Uro pozneje se je živo srebro spet povzpe-! lo nad ničlo. Leta 1940. je bil božični dan precej zameglen in medel, brez padavin, zemljo pa je pokrivala lahka plast snega. Leta 1939. je bila Ljubljana čez praznika bela, vendar je sijalo sonce. Leta 193S. je tik pred praznkj nasulo drobnega pršiča, na božič pa je nastopila cdjuga, a popoldne je začelo spet rahlo snežiti. Zavel je oster vzhodnik in kar kmalu je živo srebro zdrknilo na —10. Leta 1937. je nastopil pred prazniki val ostrega mraza jn sneg je ponovno pobelil mesto in okolico. Z belo snežno odejo je bila Ljubljana pokrita tudi za božične prazn'ke leta 1936. Zelo muhasto je bilo vreme leta 1935. Nad mestom je ležala gosta megla, dan pred božičem je snežilo, j>ctem pa je megla fzg-inila in začelo je rahlo deževati. V božičnem jutru in v nc či na Štefanovo pa je močno deževalo. Leta 1934. je bilo vreme za praznike razmeroma toplo in nebo oblačno. Na božični dan sicer ni snežilo, vendar je ležal še stari sneg, ki je omogočil nekaj smuke. Leta 1933. pa je Čez praznike močno snežilo. Po-lov'ca Ljubljane se je zabavala na smučeh.
Kakor vidimo, je bilo letošnje b: žično vreme res svojevrstno. In če bj pogledali še delj v preteklost, bi le redko našli božične praznike podobne letešnjim
Božičnica v mestnem
zavetišču za onemogle
v Japljevi ulici je že stara navada, zato so pa sveti večer mestni oskrbovanci tudi lotos obhajali z vso slovesnostjo, saj je vendar v tem domu ljubljanske človekoljubnosti najstarejša generacija ljubljanskega prebivalstva in živa tradicija starih običajev in navad. Tudi župan, general Leon Rupnik, ni pozabil na ta praznik miru in je svoje varovance obiskal ter jim voščil blagoslovljene praznike z vso toploto. Prinesel jim je seveda darila za priboljšek, da je bil sveti večer tudi vesel, ko so se raz-veseljene ženice sladkale z bonboni, starčki so si pa privoščili cigarete in druge dobrote. V spremstvu načelnika mestnega social-no-političnega urada dr. Antona Kodreta, priljubljenega hišnega zdravnika, mestnega fizika dr. Mavricija Rusa in hišnega upravitelja Jožeta Langusa je župan s prazniku primernimi besedami pozdravil okrog jaslic zbrane varovance ter spregovoril z vsakim prijazno besedo, nato je pa obhodil vse prostore zavoda in voščil blagoslovljen božič in srečno novo leto tudi najbolj onemoglim ln najbolj starim, ki ne morejo več iz postelje. Po vsem zavodu so odmevale starodavne božične pesmi in povsod je zavladala res odkritosrčna zadovoljnost, na vseh obrazih se je pa odražala iskrena hvaležnost. Posebno je župana zanimalo, kako so varovanci zavetišča oskrbovani, ter je v kuhinji, pekariji in v shrambah z veseljem ugotovil najlepši red, da je lahko odkritosrčno pohvalil dobre redovnice, ki s pravo ljubeznijo skrbe za svoje varovance.
Iz Tičistana
Zazdi se kdaj: beži perjad iz park Seve, rednikov krči se število. Najhujše pač bilo je naznanilo: »Mrtva je Tičja mama, blaga starka.«
Mariji naši s sedmim križem Parka prestrigla je življenja nit nemilo, v očeh ugasnila sta sveta žarka, srce prežlahtno več ne bo ji bilo.
Poprej pa dolgo, znaj, za Tičistan edina skoraj je bila dobrota, hodila tja po večkrat je na dan.
Sinice, kosi, čopiča sirota, krilata jata, z njo rjava miška,
vam rajna je bila — gospa Asiška! •
Pripis. Dokaj pozno so Tičistanri zvedeli, da je 25. oktobra 1942 preminula 701etna Marija Kavčičeva, najstarejša in najzvestejša krmilka ljubljanskih pevcev. Zadnje čase je naročala pinjole za svoje miljence celo iz Triesta. Od 13 vrst tičkov, ki zletajo po hrano na roke, je nekatere vprav pokojni ca prva privabila na svoje radodarne prste, tako mladega liščka, pa tudi gozdno miš, poznejšo žrtev podlasice. Njen pogled na svet in prirodo je bil izredno neodvisen od mnoštvenega nazi-ranja. — Eden za mnoge.
/
Dobra glasba — najboljši vzgojitelj
To vzgojno misel so izpovedali mnogi veliki duhovi od Platona preko Goetheja do danes, a jo vse premalo upoštevamo v vzgoji mladine in sploh vsega naroda.
Če ima vzgoja poglavitni smoter v tem, da vzgoji dobrega človeka, zakaj se ne poslužujemo sredstva, ki nas po izjavah velikih duhov vodi k temu, namreč glasbe? Ali naj bodo dognanja velikih duhov le prazne besede? Če jim zaupamo in verjamemo toT.iko drugih stvari, zakaj jim ne verjamemo te misli? Da jim re> ne verjamemo. kaže to, da nc zavzema glasba v našem vzgojstvu skoraj nobenega mesta. Le poglejmo. kol:ko pri'like ima naš povprečni izobraženec, da se v svoji šolsk. dobi glasbeno izobrazi, odr.osno da ga glasba izobrazi in izoblikuje' V osnovni srdi se omejuje glasbena vzgoja na petje, in to pretežno v okviru narodnih pesmi. V gim-muziiji so glasbenemu pouku odmerili zgolj prvi dve leti in še tedaj je samo veščina, naito pa še"-t let sploh ni več besede o njej — le tu in tam se ustanove pevski zbori. Po maturi si nekateri izberejo poklic, drugi pa nadaljujejo študij na univerzi ter zdaj sploh nc prihajajo več v vzgojni stik z glasbo. Mnogi prično kmalu spoznavati, da jim v njihovem življenju nekaj manjka, nekaj, kar je tako važno /a duhovno življenje kakor pravilna hrana za te'esmo rast: manjka jim glasbenega izživljanja Redki »tr tako srečni, da imajo starše, ki !<ih po-šfljajo v glasbene šole. da si izoblikujejo duha v glasbeni umetnosti: taki starši se p«č zavedajo, da utegne dobra glasba napraviti iz njihovih otrok plemenite in dobre ljudi. Poudarjam pa. da je takih srečnežev mailo, to pa zaradi posebnih okofli-šj■ n Predvsem je treba, da so staršii sami dovolj poučeni o pomenu glasbe v vzgoji, drugič so potrebna sredstva za nabavo glasbil1 ln plačevanje ukovine. tretjič pa imajo m-ržnost g'asbene izobrazbe le tisti otroci, ki prebivajo v mestih, kjer so glasbene s a'a Iz tega sledi. da je neznaten del naroda glasbeno vzgojen. Čsto drugače je b le pri starih narodih. Grki. ki so nam v vsem učitelji, so gojili glasbo v silehemem vzgojnem sestavu, kajti upoštevali so pomen glasbe in videli v nji enega najpopolnejših vzgojnih čin rt ciljev. Tudi tako ime-novaimni »temni« srednji vek >e pripisoval glasbi velilko vzgojno vrednost in jo je zaradi tega vpeljal v pouk. V novejšem času pa jc bila glasba privilegij premožnih, 7 .to ni mogla prodreti v SVše s'oje in tudi tam opravljati svojega duhovnega poslanstva.
Večkrat sc spominjam, kako ozko nazn-ranje o umetnosti, posebej še o glasbi, so imel nekateri vzgojitelji v mojih sred« j e-
"istih letih Pretežno so biili mnenja, da je glasbena umetnost človeštvu nepotrebna ter služi le v zabavne namene. Kakor trot pripovedujejo moji učenci, mi sedaj mnogo drugače. Zato bi v interesu kuttuirne po-vzdige našega naroda apelirali na vzgoijite-lje, da ne ovirajo mladine, ki kaže kakršno koli nagnjenje do umetnosti. Če sami niso imeli prHiiJce. da bi se glasbeno '■zobliikovaili, naj puste vsaj naraščaju, da se razvija v tej smeri. Vsckako je hud greh zoper duha kulture, če kdo mladega človeka odvrača od umetnosti ali jo zasmehuje. Tak vzgojitelj samo kaže. da siam ni vzgojen in ne zadosti poučen o vrednosti in pomenu umetnosti. Ni dovolj, da jc današnji vzgojitelj vzgojen samo v svoji stroku', ki jo p- "-eduje; poznati mora tudi duha časa, r trebo naroda, predvsem pa njegovo psi-h 'ogijo. Vzemimo tale primer: Srednješolec kaže izrazito zanimanje za literaturo, glasbo. slikarstvo ali kiparstvo Iz tega sledi da bo nekatere predmete zanemarjal česan- pa ne dela hote. ampak nagonsko, ker mu notranji glas kaže, kaj mu je bolj potrebno za razvoj njegovega pravega bistva. Če se tak učenec bavi z glasbo, in sicer intenzivno, mu v njegovem pičlo odmerjenem času ne preostane mnogo časa za učenje predpisanih šolskih predmetov. Kaj naj stori tak dijak? V šoli mu preti nevarnost. da ga izločijo, starši pa hočejo, da ko-nča vsaj srednjo šolo. Tudi oni niso prepričani o dijakovi nadarjenosti za glasbo in ne vedo, kako bi združili otrokov naravni nagib do glasbe s krušnim poklicem. Saj jp preživljanje z glasbo pri nas silno težko celo za najsp -sobnejše glasbenike. Vzgojitelji naj b- v tem primeru razumelii dijakov prV.ožaij. V šoli naj se zadovolje i« omeje na naimanjše znanje. Upoštevajo naj, da je dijakova duševnost zaposlena z drugimi problem«, ki so zanj prav toliko zamotani in važni kakor marsikateri matematični, fizikalni itd. Vzgojitelj mora vedeti, da se nekatere duševne sposobnosti večkrat razvijajo v Škodo drugih. Neštetokrat se zgodi- da vzgojitelj zaradi prepovršnega in premajhnega znanja psihologije ne ume pravilno oceniti dijako vrh sposobnosti in nagnjenj in vidi v njem navadnega lenuha ter temu primerno z njim postopa Krivda to-rei rii ne na učencu ne na starš;h, marveč mi vzgojitelju, kateremu so starši prepustili vzgojo, pa jc ne more izvrševati tako, da bi dijaku res koristil, temveč mu celo mnogokrat Škoduje, če je tak dijak vrhutega še siromašen ter »c mora boriti še z gmotnimi težavami, a vzgojitelj tudi tega ne upošteva. stori neopravičljiv greh nad narodom. Kot pedagog in psiholog bi morail spoznati dijakovo nagnjenje in sposobnosti, sie prepričati o njih nujnosti ter mu pomagati z nasveti, zlasti še v dobi. ko se tak fantazijsko in umetniško nast rojen dijak bori neštetokrat z nepopisnimi notranjimi problemi. Včasi zadostuje le beseda, ki je odločilnega pomena za ves nadaljnji dijakov razvoj, bodisi v pozitivnem ali negativnem smislu. Zato je treba podpirati in vzgajati m!adino za spoznavanje m pravilno vrednotenje umetnosti, zlasti še glasbene; treba je razume v ija za resnične, četudi . st?anske taiien'e. ki bodo lahko po svo>e koristili narodu in ki jih narod prav tako potrebuje.
Obenem bi biilo želeti, da bi premožni ljudjo. ki včasi volijo kaj svojega imetja raznim ustanovam, mislili tudi na naše siro masne glasbenike odnosno na naš g'asben; naraščaj. S tem bodo storili trajno uslugo svojemu narodu in morda celo človeštvu Spomnimo se samo. da bi svet bržkone ne poznal genialnega čajkovskega, da ga ni podpirala z znatnimi vsotami, 'n »;cer že za mLadjh let. plemenita dama Meck; same tako se je lahko nemotene razvija' v stva ritelja večnih vrednot.
MMian, d!a je umestno, če bežno naka-
žem misel, zakaj se niso in se ne morejo razviti pri nas komponisti velikega kova. Čudno je in skoraj kakor zaklete*, da so se do malega vsi svetovni in naši komponisti rodili v ubožnih razmerah tako da so se le s težavo prebili skozi življenje ali vsaj skozi mladost. Posledice so neredko občutili bodisi v obliki bolezni ali pa kot prezgodnjo smrt (imena, kakor Mozart. Schu-bert, Smetana itd. izpričujejo to dovolj jasno). Tako je bilo že zdavnaj pri velikih narodih. Mi se iz vsega tega nismo dovolj ali prav za prav nič naučili. Kdor se hoče pri nas posvetiti komponi.nanju ter se s tem tudi preživljati, mu je doma življenjski obstoj nemogoč. Preostane mu samo tujina ali pa mora sprejeti doma kakršno koli zaposlitev ter se šole na robu poklicnega dela b a vii ti s kom poni ran jem, čeprav bi tedaj že potrebovali počitek. Taki ljudje se prehitro izčrpajo ter žive v grenki zavesti, da niso mogli izvršiti svojega poslanstva v polnem
re®maihu ter se v njem dokončno izživeti. Zaradi tega smo izgubitli in še izgubljamo najboljše komponiste. Slavni Dvordk pravi: »Glasba zahteva celega človeka.« Kako tudi ne, saj v glasbi nastopa toiiJco težav kakor v nobeni drugi umetnostni panogi že zaradi njenih tehničnih težav iti njene abstraktnosti; zato sc z njo lahko stvarjaSno bavi res samo zdrav in svoboden človek.
Mi mladi hočemo, naj se enkrat že ustvarijo pogojii, da bo dobra glasba prodrla med narod in da se bodo mogli naši komponisti nemoteno razvijati v velike umetnike. Mnogo Mozartov je pri na« žalostno končalo, ne da bi »e zavedali, kaj smo izgubili z njimi in kdo so bili ti skriti in nerazviti talenti.
Vzgojitelji in izobraženci sploh naj bi po svojih močeh prispevali, da bi se naši nadarjeni ljudje laže razvijali v velike umetnike, ki jih vsaka družba potrebuje, saj brez njih ni kulturne po v zdi ge naroda.
Stanko Prek.
Dan nedolžnih otročičev
Vsako leto na današnji šapajo, prekmurski rodivajo,
Katoliška cerkev je znala s pravo vir-tuoznostjo prilagoditi poganske običaje svojim naukom. Tako ji je tudi uspelo uvrstiti tepežni dan.
»Šaplja« velja v Zilji morda že po vplivu cerkve za nesrečen dan in zato tega dne nihče ne sme na nevarno delo v gozd, ali pa opravljati drugo nevarnejše delo, iti z živino v goro ali kaj podobnega. Vendar pa dokazujejo vsi drugi običaji tega dne tudi v Zilji, da praslovenski spomin tepežkanja še ni izumrl. Ziljanka mora ta dan obdariti fanta, ki jo je vzel v »prvi rej« na »žegen« (ob cerkvovanju). Zjutraj »šapajo otroci« — zgodaj, če pridejo pozneje. jim groze, da jih vtaknejo v krušno peč, zvečer pa tepežka.jo odrasli fantje.
V	spodnji Zilji popoldne otroci zaradi tega ne smejo več tepežkati, ker je v tem času že »svinja pot omočila« — in to je huda reč. Korošci tepežkajo s smrekovo vejico, nekdaj so tudi z brinjem. V Rožu tepežkajo na »šapeljco« z leskovo šibo, v Prekmurju s »pametnico«, ki jo spletejo »na osem«, to je osem šib iz »pantovca«.
V	delu Prekmurja pravijo tepežkanju tudi »rodivanje«. V Prekmurju otepajo tudi sadno drevje zaradi boljšega donosa in govore: »rodi, rodi!« — »Pametva« je tudi pri Ljutomeru in Ormožu tepežni dan.
Ljubljančani in prebivalci Kranja kakor tudi Štajerci so svoj čas tepežkali z vr-bovimi šibami, s korobačem.
Besedilo kolede, tepežnice je: V Metliki so govorili tepežkarji in okoli leta 1830.: Reš'te se, reš'te, zdravi, veseli, tolsti, debeli več let dočakali... Zdaj so besedilo skrčili na: »Reš'te se. reš'te!« V Vinici pa še dodajo: »Reš'te se, reš'te, v manjem grehu, v večjem obilju«, kar stopnjujejo v Trnovem in Lokvici že v: — »da bi tako dolgo na svetu živeli, da bi si nebesa zaslužili!«
Štajerci in Prekmurci pa so kar nekam sodobni realisti, obdržali so si tole besedilo: V ptujski okolici pravijo: »Bog ti daj tolik lan, kakor naše šibe«. Ce niso bili obdarjeni, pa: »Tolikšen lan, da ga boš 6 kleščami pipal!« V ormožki okolici na kratko: »Zdravi bodite!« V ljutomerski okolici: »Friški bod'te ,zdravi bod'te do sobote, v nedeljo pa k maši hod'te«.
V vsem nas prekosijo Prekmurci, ki žele dekletom: »Friška pa zdrava moraš bit' in nej kregati, pa se hitro oženiti, da bom tudi jaz na gostiivanju!« Ali pa: »Rodi, r6- 1 di, dekle k možu!« Starejšim osebam žele: »Friški, zdravi, zdravi, jedrni, jedrni, pa ne smete se kregati, pa zelje radi jejte,
dan kranjski otroci tepežkajo, koroški prleški pa pametiivajo.
pa vina ne pite!« Tudi otrokom govore po vseh vzgojnih pravilih pri tepežkanju: »Friški, friški, zdravi, zdravi, jedrni Jedrni, pa morate ubogati očo in mater!« — Prekmurski tepežkar ne sprejme daru, ne da bi se tudi primerno zahvalil, ko gredo tepežkarji od hiše še se poslove: »Mi od vas, sreča pri vas!«
Nič slabše se ne odrežejo Korošci. V Rožu govore tepežkarji: »Sap, šap, bodite zdravi zdaj pa v novem letu, dolgo živite pa enbart (nekdaj) v nebesa prid'te!« Dodajo pa tudi smešnico: — zdravi kakor lisica v peči, zec (zajec) v vodi, pa riba v gori!« Ziljan, pa pravi: »Sip, šap, šip, šap, da b' bli zdravi in veseli, frišni kakor riba v vodi, močni kakor medved v gori, da bi nam dali kaj potic, kar je na tej vej'ci špic!« Odraslejši tepežkarji spre-menč zadnji del voščila: »De bi imeli kaj otročič, kar je na tej vejci špic!« Zato je pa na Koroškem tudi toliko naraščaja, da so ga vse šole polne.
želje
Zletela z metlo bi na hrib za mlado novo leto, pričarala darila bi za ribničansko reto.
Dovolj bi bilo to za nas, saj znamo skromni biti, vsakomur dar v Silvestra noč kar dajmo privoščiti.
Za dedka pipico nov6, za babico copatke, otrokom pa, ko pride sneg, za kidanje lopatke.
Očetova denarnica bi bila vedno polna, nabasana harmonika, vesela, nikdar bolna.
Za mamico pa lonček tak, da kuhal bi in pekel in vedno bil bi poln dobrot, nikdar bi ne odrekel.
Študentom bistrih misli vir za šolske vse nalčge, da ne poznali bi nikdar kaj cvekov so nadloge.
Zletela z metlo bi na hrib, darila bi nabrala, le honorar perčsarjem zaman bi tam iskala...
Mara Tavčarjeva
Srečno, novo leto!
Glavobol
bolezen civilizacije
Maksim Gaspari: Tepežkarji
Prav malo je na svetu ljudi, ki ne bi vsaj od časa do časa trpeli na glavobolu. Vzrok glavobola pa je še vedno zelo nepojasnjen. V »Miinchner Medizinische Wo-chenschrift« razpravlja zdravnik dr. K. Weidner iz Friedrichshafna o glavobolu ter prihaja do zaključka, ki vršiči v stavku: »Regulacijska šibkost živčnega sistema se pod vplivom načina modernega življenja v vsakem pogledu stopnjuje.« Dr. Weidner je torej prepričan, da ni glavobol nič drugega kakor bolezen civilizacije.
V naših delovnih prostorih, pravi citirani zdravnik, se obdajamo v vseh letnih časih s približno enakimi temperaturami. Umikamo se enostranski ohladitvi po vetru in zaradi tega ne prenesemo niti najmanjšega prepiha. Enostransko telesno udejstvovanje pri našem delu naravnost onemogoča prilagoditev krožnega sistema v spremenjenih položajih. Specializacija dela v vseh poklicih je navzlic stvarni smo-trenosti nenaravna in vodi k okrnitvi kateregakoli organičnega sistema. Zato ni nič Čudnega, da se že najmanjša motnja naših živcev javlja v glavobolu, ki nam zagre-njuje delo in življenje.
Domnevo, da bi vreme bilo glavni či-nitelj, ki vpliva na glavobol, dr. Weidner odločno zavrača, ker meni, da se znanstveno ne da utemeljiti. Po njegovih raziskavah je sigurno, da so časi glavobola porazdeljeni prilično enakomerno na dneve, ko se zračni priti3k dviga ali pada. Lahko bi torej trdili, da niso v nobeni zvezi z vremenom, zlasti še, ker je dokazano, da se glavobol ne stopnjuje kadar se vreme pripravlja k nevihti ali kadar je ozračje težko in soparno. Mene meseca so se glede na glavobol takisto izkazale kot brezpomembne. Poskus, da bi se zdravniško ugotovilo ob kakšnem dnevnem času napada glavobol ljudi, pa je pokazal, da ljudje naj-češče tožijo zaradi bolečin v glavi med 17. in 18. uro popoldne. Toda ta bolezen nad-
leguje nekatere tudi v predpoldanskem času.
Sodbo dr. Weidnerja o glavobolu so preštudirali tudi nekateri drugi strokovni zdravniki, ki pravijo, da imajo bolečine v glavi najrazličnejše vzroke. Včasih nastopi glavobol kot posledica pretresa možganov, včasih zaradi drugih pojavov. Ena najnadležnejših bolezni te vrste je migrena, o kateri še danes nismo na jarnem, odkod izvira. Največ privržencev ima podmena. da nastane migrena zaradi skrčenja arterij, obenem pa zaradi istočasnega razširjenja ven. pri čemer se skoro vedno oči-tuje zvišana popustljivost kapilarij, kar vodi k napadu. Kaj pa je prav za prav bistvo migrene, še vedno ne vemo. Tudi dr. Weidner si tega ne zna razložiti, čeprav jo opravičuje z neodpornostjo živcev in jo glede na to klasificira za bolezen civilizacije. Znano je namreč, da nastajajo glavoboli včasih zaradi oči, zaradi zob. zaradi ušes. kot nevragija v glavi pa tudi zaradi živcev. Pokvarjen želodec in zaprtje prav sigurno povzročata glavobol. Toda mogoči so še drugi vzroki: vnetje obisti, pritisk v glavi in dr. Vse to so znaki anemije in poapnenja žil. tako da tudi tukaj lahko govorimo o glavobolu kot pojavu civilizacije.
Glavobol je torej zelo mnogostranska bolezen, njegovi vzroki so silno mnogovrstni, češto individualni, zato se mera ta nevšečnost tudi individualno zdraviti. Pri migreni ne pomagajo vedno: črtalo, kofein, piramidon. aspirin in drugi pripomočki. Ta vrsta glavobola zahteva urejeno življenje, izog'banje dražil in mamil, bivanje na prostem, gibanje na svežem zraku ter zelo malo soli v hrani. Lažje vrste glavobola zdravimo z različnimi praški. Kdor trpi na kroničnem glavobolu, pa je najboljše, da se o stvari posvetuje z zdravniškim strokovnjakom.
Med plavalci po svetu
Revija imenitnih Imen fz športnih kopališč
Plavalni šport spada med najbolj zdrave športne panoge in je tudi v Ljubljani po zaslugi SK Ilirije ln njenega krasnega kopališča — poleti seveda, zdaj ko zimski bazen počiva — dobil na tisoče hvaležnih pristašev. Vzporedno s plavanjem in kopanjem na splošno pa je Ljubljana doživela tudi svoj vzgon v športnem plavanju, ki je poneslo njeno ime in imena njenih odličnih plavalcev daleč preko domačega plota. Takrat so Ljubljančani mimogrede tudi marsikaj izvedeli o dobrih piavalcih-sportnikih, takrat so slišali mnogokaj o evropskem in svetovnem plavalnem razredu. In priložnost je nanesla, da so nam mladi privrženci plavalnega športa dali na razpolago nekaj prijetno sestavljenih sestavkov o vseh bivših zvezdnikih v športnih bazenih. Gradivo je zbrano v prikupni poljudni obliki in bo gotovo zanimalo trdi širši krog naših čitateljev:
les m prosto za moške
100 m prosto je ena izmed klasičnih prog v plavanju in najkrajša olimpijska proga. 2e na prvi moderni olimpiadi 1. 1896. v Atenah je bila na sporedu. Takrat je zmagal Madžar Hache z 1:22,4. Ker tedaj še niso poznali cravvla, laže razumemo, da čas, ki je še pred 46 leti zadostoval za zlato kolajno, danes ni več nobena posebna znamka za nadarjenega subjuniorja.
Tudi prvi uradni svetovni rekorder je bil Madžar: 1905 je preplaval Zoltan Hal-may progo v 1:05,8. Med tem se j"1 pojavil cravvl tprvi ga je v Evropi pokazal Avstralec Cecil Healey, ki je 1. 1906. zmagal na nemškem prvenstvu v Hamburgu) in rekord je potem naglo padal: 1908 3-kratni olimpijski zmagovalec Daniels (USA) 1:05,6 1. 1910 isti 1:02.8 — 1912 Bretting (Anglija) 1:02,4, isto leto znani Havajec »rjavi princ« Duke Kahanamoku (USA), 2-kratni olimpijski zmagovalec 1:01,6 — 1920 (po 6 letih!) isti 1:01,4 — 1920 isti 1:00.4. Dve leti pozneje ga je zasenčil slavni Weissmuller
(USA), ki je postopoma nižal rekord: 1922 — 58,6, 1924 — 57,8 ter nazadnje 57,4. Ta rekord je ostal celih 10 let, do Američana Ficka (1934 — 56,8, 1935 — 56,6 in naposled 1936 — 56,4).
Ko je lani neki mlad Ilirjan povprašal pred tekmo zadnjega trenerja Ilirije Madžara Kostnerja, kakšne taktike naj se drži v borbi na 100 m, mu je ta »ustregel« s takim odgovorom: »Prvih 50 m sprint, drugih 50 m finish!« In res na 100 m ni treba nobene taktike. Dober sprinter razvije takoj po startu svojo največjo brzino in jo izdrži do cilja. Seveda si mora s treningom pridobiti toliko kondicije, da se mu v borbi ni treba štediti v začetku in tudi ne omaga na koncu. Ves čas tekme mora vse svoje moči posvetiti samo brzini. Mnogo časa mora posvetiti treningu bliskovitega in dolgega starta ter urnega obrata. Imeti mora mirne živce in hitro odzivnost; de-setinka sekunde ki jo zamudiš pri startu, te lahko stane zmago; enako utegneš zaradi slabega obrata izgubiti vodstvo. Sploh
je tu vsaka malenkost odločilna. Zato je uspeh na 100 m često odvisen od slučaja in razpoloženja.
Poglejmo, kako se vrstijo najboljši »brz-ci« Japonske, Amerike in Evrope: 1. 56,4 Fick (USA) 1936. 2. 56,6 Arai (Japonska) 1936. 3. 56,8 Fischer (Nemčija) 1936. 4. 56,8 Juša (Japonska) 1940. 5. 57,0 Csik (Madžarska) 1936. 6. 57,4 Weissmiiller (USA) 1924. 7. 57,5 Taguči (Japonska) 1936. 8. 07,7 Ya-retz (USA) 1940. 9. 57.8 Lindgreen (USA) 1936. 10. 58.0 Mij-azaki (Japonska) 1932. 58,0 Highland (USA) 1936. Slede: Sved Ohlsson (58,1), Američan Wood, ter Japonec Simura (58,2).
Med desetimi najhitrejšimi plavalci na svetu je 5 Američanov, 4 Japonci ter 2 Evropca. Če ocenimo države po običajnem sistemu (I. mesto 10 točk, drugo 9, tretje 8 itd.), vidimo, da mali Japonci s svojo hitrostjo presegajo številčno močnejše ameriške nasprotnike. Slika je tale: Japonska 22 točk. USA 21, Nemčija 8, Madžarska 6. Sprint je torej medsebojna zadeva Američanov in Japoncev, kakor je sploh na vseh kratkih in srednjih progah prostega sloga. 2e bežen pogled po letnicah, nam pove, da je bilo na tej progi 1. 1936. postavljena polovica vseh najboljših časov. Morda je to posledica ostrega treninga za olimpiado?
lo najhitrejših
Na čelu je Peter Fick. Američan iz Fi-ladelfije. Trenirati je začel 1. 1932. v klubu New York A. C., ko je bil 17 let star. Mladenič je bil silno ambiciozen. Ker je bil bolj atletsko kot plavalno grajen, mu strokovnjaki niso obetali velikih uspehov. Dne 2. marca 1934 je preplaval 100 m v 56,8, ter s tem za celih 8 desetink zboljšal Weiss-miillerjev rekord. Odslej je bil stalni član ameriške državne reprezentance. Leto dni
pozneje je znižal lastni rekord za 2 dese-tinki (56,6). Toda tudi tu še ni bila meja njegonih zmožnosti. Dne 11. februarja 1936. je v 25 yardov dolgem bazenu v Nevv Ha-vvenu dosegel svoj najboljši čas: 56.4. V Berlinu svetovni rekorder ni izpolnil upov, ki jih je nanj polagala Amerika. V finalu je bil predzadnji s slabim časom 59.5. Bržkone z^to, ker je svoje rekorde postavljal v 25 yardskih (22,85 m) bazenih, kjer je lahko zaradi številnih obratov močno izkoriščal tehniko obrata. Po olimpiadi je še dolgo nastopal na tekmah, toda zmerom manj vidno.
Peter Fick je manjše postave (1,76), toda močno razvit (82 kg). Je hiter in močan, pravi sprinter. Tudi na 100 y je izenačil Weissmullerjev svetovni rekord 51,0. Značilno je zanj, da je svoje najboljše čase postavljal sam ali pa brez resnega nasprotnika, v hudih borbah pa se navadno ni izkazal. V Ameriki je bil relo priljubljen, imenovali so ga »človeško ribo«.
Izmed vseh japonskih plavačev sta gotovo najbolj znana sprinterja Juša in Arai. Starejši in skorajda slavnejši je Masanori Juša, imenovan »človek-riba«. Trenirati je žavni prvak. Leta 1932. je bil v slavnem začel s 14 leti. Po dveh letih (1930) je postal pokrajinski, naslednje leto pa že dr-olimpijskem moštvu iz Los Angelesa. Plaval je v zmagoviti štafeti 4 X 200 m (8:58,4. takrat svet. rekord). Svoj del je opravil v 2:15.3. L. 1935 je bil že najboljši Japonec na 100 (57,2) in na 200 m (2:11,2). Zaradi svoje izredne borbenosti in rutine je bil na berlinski olimpiadi glavni favorit. Tu je res vodil do 80 m. toda končal ja na drugem mestu s 57,9. Zlato kolc}-no pa je le dobil kot član zmagovite štafete. v kateri je plaval prvi in se s časom 2:13.4 otresel najnevarnejšega nasprotnika Američana Flanagana. Po olimpiad: je »za-
Perica
Teden za tednom obiskujejo Ljubljano perice iz okolice, zlasti iz Bizovika in
sosednjih vasi
Mraza še ni bilo, le veter se je zaganjal v gola drevesa. Bilo je grudna meseca in sneg se je ponujal.
»Dober večer!«
»O, Ančka! Kaj si že vse oprala?« je rekla gospodinja.
»I, seveda, kaj tudi ne bi! Od jutra do mraka pa že kaj opravim. V šestem križu, res je, že v šestem, se človek kar nadela. N;sem več tako mlada, oh včasih pa, kar težko mi je če se spomnim, sem bila urna, da malo takih. Zdaj se pa kar usopem.«
Ančka je bila visoke postave, zavita v bogsi ga vedi koliko ogrinjal, ki si jih je ovila čez pleča in prsi ter konce zateknila za pas. Glavo je imela zavito v ruto, kakor je navada starih ženic. Krilo ji je segalo skoraj do tal, da so se komaj videli nčevlji. Prišla je pralnice in trudna fop'.a.
>estih je že« ie pokazala na svojo staro "--ko budilko z zelenim kovinastim robom ter jo obrnila s številčnico proti gospodinji. Imela je velike številke in menda so se ponoči tudi svetile. To je bila Ančki-na neutrudna spremljevalka po vseh pralnicah in kleteh, koder je hodila po mestu. Glasno je tiktakala, kazala ure, minute, pa nemara ne samo njej. Bog vedi kateremu predniku že prej.
Primaknila se je k mizi, kjer jo je že čakala polenta s kavo, ter postavila uro k jedi. Sedla je na zaboj za drva, pograbila žlico, zarezala v rumeno gmoto ter jo potopila v kavo. Žlica je škrtala po krožniku, kave je vidno zmanjkovalo.
»O. gospa, kako je to dobro!« je pohvalila in vrtela cmok v ustih. Mešala ga je, da je mlaskalo in cmakalo ter zdrknilo z glasnim goltom. Spet je obložila žlico, čeljusti so stiskale in gnetle, zdaj se je izbuh-nilo desno zdaj levo lice. Zajela je kavo in poplaknila. Utešila je najhujšo lakoto.
»Gospod, a vi pa citate!« Stegnila je vrat in se zagledala v knjigo ki je slonela na mojih kolenih. Hotel sem ji odgovoriti besedico ,pa me je že prehitela:
»Jaz, gospod, naj vedo, tudi rada berem. Kaj ne, saj so povesti... Tista je lepa, ali ne, o Miklovi Zali, ali pa »Na razpotju«. Potem pa tista o Francozih, tisto sem kar dvakrat prebrala. Uh. pa še druge, koliko dragih knjig sem imela, pa ne vem, kdo mi jih je pokradel. Saj, vedo gospod, bolezen je huda reč. Potem sem
Ponedeljski pohod v mesto
pa morala v bolnišnico. Oh, da bi še kdaj imela tiste knjige! Se reče, so pa mislili, da me ne bo več nazaj, oni vedo kakšna revica sem bila, so jih pa raznesli. Sam Bog vedi, kdo? Vse je bilo razmetano, ko sem se vrnila domov. Knjig nikoder ^več, perila mi je manjkalo, te reči, one reči ni bilo več ...«
Vedno iznova se je domislila česa, kar se ji je zdelo, da ne sme pozabiti. Čelo se ji je zmračilo; gube in brszdice, ki so mrežasto rezale njen obraz, so ji utisnile vdano otožnost ob spominu na davno imetje, dragocenost stare tete.
Popravila si je sive lase, ki so ji uhajali izpod rute in znova pričela:
»Zdaj pa nimam nič več knjig. Zadnjič mi je eno posodila gospodinja, ki sem ji prala. Kako je lepo pisalo, kar nehati je nisem mogla! Da se reče, kaj ne, prav nič je nisem umazala, prav takšno sem vrnila, kakršno mi je dala.«
Zagledal sem se v ženico, ki je imela ob sivih laseh in tolikšnem trudu in trpljenju za vsakdanji kruh še toliko skromnega veselja s čtivom. Kdo bi ji prisodil! Prisluhnil sem, ko se je plaz zgovornosti sprožil. videč, da je naletela na človeka, ki jo rad posluša.
Poslednjič je zataknila žlico, jo obliznila še na obočeni plati in jo varno položila na mizo. »Oh, gospod, kaj ne da tistih knjig ne bom več dobila nazaj.«
Milo je nagnila glavo in se zagledala čez mizo, do stene, še dalje ...
»Na .Pomlad' sem bila tudi naročena, Veste tam je pisalo, kaj se dela na vrtu, kako se kuha, potem pa povesti, pa uganke tudi. saj vedo, gospod. Moja prijateljica, služkinja, je imela pa ,Svet\ Potem sva pa menjali. Eno nedeljo sem jaz šla k nji, drugo pa ona k meni. Pa zares ni bilo drago, mislim, kakih petindvajset novcev sem plačala za vse leto. Da ne pozabim, še kroji so bili notri. Saj jaz ne znam, se reče tako kot šivilja, pa se mi je tako prijetno zdelo, ko sem črtala na papir, nato pa strigla, pa šivala. Seveda saj bi se učila tudi not, kaj ko j ih ne znam .. •«
Jaz sem jo nemo poslušal.
»Povesti .Rdeče in bele vrtnice' pa nisem do konca prebrala, saj vedo, zbolela sem, denarja nisem imela več... tam sem končala, ko je moral Ivan od doma in se poslovil od Lenčke...«
Popravila si je lase pod ruto, se zahvalila gospodinji ter hotela oditi. Zadržal sem jo in čez časek prinesel povestno knjigo. Obraz se ji je nasmejal od zadovoljstva, ustnice so se ji zaokrožile. Njene bele razjedene in prebrazdane roke so nežno prijele knjigo. Pogledala je naslov in jo nato vtaknila za ogrinjalo na prsih.
»Hvala lepa, oh, kako ste dobri, saj jo ne bom nič umazala, mi lahko verjamete. Jaz sem tako pazila na svoje, pa kaj še, še skrivati sem jih morala! Ze za maminih dni, — Bog ji daj sveta nebesa, kdaj je že umrla revica! — sem si kupila knjigo, čez čas potem še eno, pa vsako sem skrila, da ne bi prišle materi v roke. Tako veselje sem imela, da sem jih tudi po tri-
krat prebrala. Pa me, šmenta, zalotijo neki dan pri čitanju. Kako so se ujezili naša mati, da vam rečem, izpulili so mi ubogo branje iz rok in pometali v peč... na ogenj... vse moje knjige... vse. prav vse. kar sem si skrivaj nakupila. »Da ti, — kdo bi si mislil, — pa takšne prismodarije, ne bi rekla... saj pravim sveti križ božji...«, so se jezili. Seveda takrat še ni bilo v navadi s takšnimi rečmi imeti opravka. Da, še zdaj pomnim, kako so bili hudi!«
Zagrabila je za kljuko in malo je manjkalo, da bi pozabila uro, ki je tiktakala med krožniki in skodelicami.
Lahko noč je voščila. Jaz pa sem ji obljubil, da jo naučim tudi not...
O. S.
SKo bodo lačne...
Misli
Najbolj nespameten je tisti, ki si ogleda resnico samo z ene strani.
Bik je mnenja, da so rogovi obrambno, človek pa napadalno sredstvo.
Dekleta trdijo, da ne verjamejo prisegam.
In da so bile samo enkrat zaljubljene.
In tudi. da ne bi sprejele nikakih daril od moških. ^—
Nočni lovci
Proti nočnim napadom bombnikov so 9® v zadnjem času močno uveljavili nočni lovci. Znanstveniki, konstrukterji, tehniki in končno delavci niso mirovali, dokler niso novega orožja zgradili in nato izpopolnili. Da so nočni lovci kos svojim nalogam in zahtevam, o tem govore uspehi, ki so si jih zasluženo izvojevali. Zasluženo pravimo zato ker je vsak odstrel izvršen v težkih okoliščinah in v tr.lem dvoboju nočnega lovca proti bombniku.
Nočni lovec si lahko izbere svojo žrtev, da jo uniči, pri tem pa seveda napadena posadka ne ostane nedelavna. Tudi ona obrne svoje orožje proti napadajočemu nočnemu lovcu in se skuša z izmikanjem in brezciljnim letenjem izogniti ognju nočnega lovca. Borba se vrši najdelj do jutranje zore, kajti način vojevanja nočnega lovca je popolnoma drugačen od načina dnevnih letalskih spopadov. Ponoči se napajajo leteče sence in silhuete. Človeku se vzbuja vtis pošastnosti. Samo svetlikajoči se ogenj iz ust vsega orožja na krovu letala kakor kratki bliski prekinja temo.
Nočnemu lovcu pa preti druga nevarnost. Napadeni nasprotnik največkrat ni sam. Kadar prileti sovražnik z uničevalnim tovorom bomb, tedaj je navadno več letal skupaj, ki lete v krajših ali daljših presledkih med seboj. Nočni lovec mora zato vedno računati s tem, da. bo tudi sam napaden. Mnogokrat ste si gotovo zastavili vprašanje: Kako je sploh mogoče napasti v temi nevidnega sovražnika; kako ga je mogoče izslediti in mu potem slediti, da je borba iz neposredne bližine uspešna za nočnega lovca? Na to pogostokrat zastavljeno vprašanje tudi danes ne boste dobili odgovora, čeprav je zelo, zelo zanimiv.
Mnogi izmed nočnih lovcev so odlikovani z najvišjimi odlikovanji za hrabrost. Noč za nočjo so pripravljeni na start. Zanje velja pravilo: čakati in beleti. Ali se ve, kdaj bo prišel sovražnik? Nikoli! Na povelje: ^Pripravljene« posadke odhite na svoja mesta, vodstvo pa proučuje poročila o številu in smeri sovražnih letalcev, da bo lahko najučinkovitejše nastopilo proti njim. Povelje za borbo mora biti čim bolj natančno. Še je treba prej točno zvedeti cilj, kamor je sovražnik namenjen. Nova poročila prispevajo. Sovražna letala se bližajo sektorju. Posadite dobe povelje, naj takoj startajo. V trenutku zaropočejo motorji. Start za nočno zračno borbo. Treba se je prilepiti na sovražnika.
Pred seboj zagleda lovec pivo senco, ki postaja vedno večja. To so obrisi letala. Nočni lovci zavzamejo svoj borbeni položaj, si poiščejo najugodnejšo pozicijo za strel in že govori orežje. Sovražnik seveda z ognjem o 1 govori in se skuša z raznovrstnim manevriranjem izmakniti napadalcu. Nočni lovec pa mu sledi in dobesedno visi na njem. Saj ne sme izgubiti stika. Z vseh orožij bruha ogenj. Neizprosno se borbi nadaljuje. Minute najbolj napete koncentracije teko kakor večnost. Nenadno se pojavi ognjeni sij. Sovražno letalo gori in pada. Kmalu mu sleli naslednja žrtev. Letala, ki se jim posreči ubeg iz objema nočnih lovcev, pa takoj obroijejo krogle protiletalskega topništva Borba pa sc potem še nadaljuje. Medtem, ko sovražnik leti na svoj cilj, nočni lovci pristanejo, napolnijo spet svoje rezervoarje in na po-vratku znova napadejo sovražna letala.
K smotrni zaščiti naših koristnih ptic, najboljših sadjarjevih pomočnic, spada brezpogojno pravilno in smotrno krmljenje. V ugodnem vremenu si te nage prijateljice in pomočnice lahko poiščejo zadostne hrane. V razpokah starega lubja, med mahovi in lišaji najdejo jajčeca, ličinke in bube raznih sadnih pa tudi drugih škodljivcev. Le poglejte iih. kak0 hite od veje do veje. pregledajo in preiščejo vsako najmanjšo razpoko in Iztaknejo še tako skritega škodljivca ali njegovo zalego!
Ce pa zapade droban in suh sneg. ali obda poledica debla in veje. ki zapre vso hrano, tedaj nastopijo za našo sadno policijo hudi časi.
Po opazovanjih in ugotovitvah je dogna-no, da poginejo siniee že po 16 urnem stradanju. nekatere druge pa vzdrže brez hrane naiveč 18 ur- Te ugotovitve nam kažejo, kako potrebno je smotrno krmljenje
naših ptic. kadar nastopi tako vreme, da si same ne morejo poiskati hrane. V zadnjih letih vidimo v naših sadovnjakih vedno več valilnic, v katerih naj gnezdijo naše koristne ptice, posebno sinice. Toda spričo nevarnosti, ki preti ob ostrih zimah
našim pomočnicam, bomo dosegli povolj-ne uspehe z valihvcami le tedaj, če bomo istočasno poskrbeli ob hudih dneh za primerno hrano.
S krmljenjem ne obvarujemo naših ptic samo lakote in pogina, marveč jih s po-kladanjem prave hrane na primerne in stalne kraje privabimo v naše sadovnjake. Posebno važno je to za sinice, ki se rade selijo, da jih privezano na sadovnjak, kjer nam pokončujejo sadne škodljivce in njihovo zalego.
Zimska prehrana naših ptic mora biti pravilna. Polaganje nepravilne hrane in povrhu še o nepravem času lahko več škodi kakor koristi. Kdor polaga sinicam običajno ptičjo hrano, ne ravna prav. Ta hrana je primerna za ptice, ki se hranijo s semenjem, ne pa sinicam in njenim so-rodnicam. ki pobirajo pretežno žuželke in njihovo zalego- Pri taki hrani se bodo ptice preselile drugam, ali pa bodo kljub
polnim krmilnicam poginile od lakote in mraza.
S polaganjem orehovih jedrc, slanine, surovega masla, ostankov mesa in drugpga lahko ptice razvadimo, da se polenijo in
ne iščejo več škodljivcev
Nevarno škodljiv je za ptice svež. pa tu. di suh premočen kruh, kakor tudi vsaka druga mokra hrana!
Najbolj ustrezaj očo in zdravo ptičjo hrano napravimo, če raztopimo četrt kg loja in vanj zmešamo 15 dkg suhih kruhovih drobtin. 10 dkg sesekljanega in neslanega mesa, 20 dkg celega konopnenega semena. 10 dkg natrtega konopnega semena, 10 dkg makovega semena, 15 dkg zmletega maka, 10 dkg belega prosa. 5 dkg be-zgovih jagod in 5 dkg sončnic. Prav dobro je tudi kako trdo kuhano in drobno sesekljano jajce. Seveda lahko eno ali drugo seme izpade.
To hrano — pogačo — razkosamo in JO polagamo v manjših kosih na krmilnice. V masti zalita hrana se ne razkraja pt-ce jo uživajo z mastjo vred. Tudi je ne morejo razbrskati ali raztresati, niti raz na sati, ker jo morajo drobec za drobcem od-kljuvati.
Se boljše pa je. če z zgoraj opisano hrano napolnimo majhne cvetlične lončke in jih obes -mo z odprtino navzdol v zavet-nih krajih na veje sadnega drevja-
Japonci so krilatim prijateljčkom še bolj dobrotljivi kakor Evropci
ZA SMEH W KRATEK ČAS
DOBER NASVET
Smolec ima revmatizem. Hu3 revmatL
zem.
Smolec hodi k doktorjem, trem, štirim. Nobeden mu noče in ne more pomagati.
Doktor Bolha mu predpiše sol za nožne kopeli.
Smolec si koplje noge štirinajst dni. Vsak dan po tri ure. Revmatizem noče izginiti.
Pa gre Smolec iznova k doktorju Bolhi in mu reče:
•»Gospod doktor, to zdravilo ni vredno pol hudiča. Kaj boljšega mi povejte.«
»Hm,« reče doktor Bolha, »saj se mi je zlelo, da ne bo zaleglo. Vidite, tudi mene prime včasih revmatizem, pa si ga ozdravim drugače, brez soli in drugih zdravil.
»Kako pa.?« mu seže Smolec v besedo, tako nestrpen je.
»I, domov grem in se malo pogrejem pri svoji ženici. Bolečine vselej takoj odnehajo. še vi storite tako!«
Smolec sname klobuk in plača vizito. Na pragu se še enkrat obrne: »Gospod doktor, še to mi povejte, ali bom zdaj dobil vašo gospo doma?« ga
vpraša naposled boleče.
•
ZA BESEDO JO JE PRIJEL
»Tako sem jezna, da bi z zobmi škripala.« sPepček, prinesi mami zobe. V kozarcu
na nočni omarici so.«
*
VSI SKUPAJ
Moricu se zdi, da je bolan. Gre k doktorju. Ta mu pove, cia je njegov želodec zdrav. Za vsak primer pa se dogovorita, da bo preiskal še njegovo vodo.
Drugi dan mu prinese Moric veliko steklenico vode. Popoldne zve od ziravniku da je vse v redu.
Hitro telefonira Moric domov: »Halo, tu Moric. Sara, jaz sem zdrav, ti tudi, Izak tudi, tvoj oče in moja mama i-a tudi.'«
plaval« v zakonski pristan s svojo športno tovarišico, znano prsačico Hideko Maeha-to, zmagovalko na berlinski olimpiadi. L. 1940 je gostoval v Južni Ameriki. V Buenos Airesu je »stari lev« s 26 leti postavil svoj življenjski rezultat 56,8 in uradni japonski rekord.
Masanori Juša je srednje postave (1,73 m), težak 63 kg in posluša politično ekonomijo na univerzi v Tokiu. Ne tako, kakor drugi, ki zelo zgodaj razvijejo svoje sposobnosti do vrhunca, a tudi kmalu popuste. se je Juša razvijal polagoma in ostal dolgo na višku. Bil je borec ,ki »grize« do zadnjega metra; najboljše čase je dosegel v borbah z nevarnimi nasprotniki.
Sigeo Arai je dve leti mlajši od Juše in ima precej krajšo športno kariero. Začel je s 16 leti. L. 1934 je zmagal na japonskem prvenstvu na 100 m ter zasedel drugo mesto na 200 m. Naslednje leto, star 20 let, je močno izboljšal svoje čase in bil dolečen v olimpijsko moštvo. Pred olimpiado ie v ostrem treningu kmalu dosegel odlično formo, tako da se je tudi njemu obetala zlata kolajna. Zasedel pa je le tretje častno mesto (58 sek.). V štafeti je plaval zr»iji in z 2:12.6 še povečal ogromni naskok svojih tovarišev. Po olimpiadi se je še bolj razvil. Dosegel je čast domačega državnega prvaka na 200 m prosto (2:09.6); tudi na 400 m (4:47,0) spada med najboljše svetovne srednjeprogaše, kar je za sprinterja edinstveno. V poolim-pijskih letih ie zmagoval na vseh državnih in 2kndemskih prvervtvih ter si zato zasluženo pridobil naziv »kralj japonskega plavanja«.
Enak čas kot Juša ima tudi evropski rekorder HeJmuth Fischer, podčastnik iz Bremena. Ze 1. 1932. je bil najboljši Ne-
mec na 100 prosto (1:00,2). Kmalu je dosegel svetovni sloves in postavil 26. aprila 1936 v Berlinu evropski rekord 56,8. Nemci so videli v njem moža, ki bi na olimpiadi utegnil Američanom in Japoncem prekrižati račune. Med finalisti je bil najstarejši (25 let), kar pa za severnjaka ni preveč. S časom 59,3 je zasedel peto mesto in premagal svetovnega rekorderja Fi-cka. Še 1. 1939 je bil drugi na evropski lestvici (59.2). Fischerjevo glavno orožje je sijajen finish. Razen tega ima odličen start in obrat. Prvih 50 m je zanj nevarnih, zato pa tem bolj razvije brzino v drugi polovici proge.
Gotovo pozna vsak športnik olimpiiske-ga zmagovalca iz Berlina, Ferenza Csika. Malokdo pa ve, da je njegovo rojstno ime Ferencz Lengravy. Dečku je v svetovni vojni na srbski fronti padel oče in dr. Csik, primarij budimpeštanske bolnice, ga je vzel za svojega. Kot športnik je bil gojenec bivšega evropskega rekorderja (58,4) dr. Štefana Baranyja, velikega favorita v Los Angelesu, ki pa je, baje po krivici, izpadel že v predtekih. L. 1934. je Csik zmagal na evropskem prvenstvu. Naslednje leto je premagal v Budimpešti svetovnega rekorderja Ficka. L. 1936 je bil nekaj časa pred Fischerjem evropski rekorder (57,2), tik pred olimpiado pa je postavil svoj najboljši čas 57,0.
Njegov največji uspeh pa je bila vsekakor slovita zmaga v dramatični borbi na berlinski olimpiadi.
»Naposled so plavači zavzeli svoja mesta — tako bi v nekaj stavkih obnovili spomin — in v grobni tišini je odjeknil startni strel. Kakor puščice so se pognala skladna telesa istočasno v vodo: velika borba se je pričela. Vsa sedmorica je za-
čela s silno brzino in pri 50 m so obrnili vsi hkrati (25,6!!). Po obratu se v besni borbi prebije na čelo Juša. T;k za njim je Nemec Fischer, Fick, slavni Fick pa je ostal zadaj. Stadion se trese od razburjenja. Z japonske strani grmijo vzkliki: *Banzai Nipon! Banzai Nipon!«, pomešani s skandiranjem: »Ju-ša! Ju-ša!« Pri 75 m se Juši pridruži še Arai. Tik za njima se bori tretji Japonec Taguči s Ssikom Ni več dvoma, boj je odločen: zastava vzhajajočega sonca bo triumfirala nad zvezdnato. Tedaj pa vse ostrmi. Csik se s krepkimi potegi odločno bliža vodečima Japoncema. V kratkem — 20 m pred ciljem — ju dohiti. Se nekaj sekund zadnjih naporov in Csik se prvi dotakne cilja s časom 57,6. V pičli minuti je bilo drame konec. Zgodilo se je. česar ni nihče pričakoval: ni zmagala ne Amerika ne Japonska; mladi Madžar je obojim prekrižal račune. Za njim so se zvrstili Japonci po desetinkah: Juša 57,9, Arai 58,0, Taguči 58,1. Fick je bil šele šesti za Fischerjem in pred rojakom Lindgreenom. Tiho in neopaženo so izginili premagani Japonci Juša, Arai in Taguči iz stadiona Kdor pa je natančno pogledal, kaj se skriva za hladnimi izrazi njihovih mrkih obrnzov, je videl neizmerno žalost in bolečino: kljub vsem naporom in odpovedim jim ni uspelo proslaviti domovino.«
Ferencz Csik je mirnega in skromnega značaja, toda zelo borben. Glede solidnega življenja bi bil lahko za zgled vsakemu športniku. Startna trema nanj precej deluje in pred nastopom ni čisto zbran. Je visoke in sloke postave ter ni tako rejen kakor Američani, temveč izrazito mišica st. Bil je pravi virtuoz »metuljčka« in je tudi v prsnem slogu dosegel odlične Čase (100 1:13,0 — 200 2:47,5). Ta čas je že
poročen in oče, po poklicu pa je zdravnik v bolnišnici, kjer je deloval njegov skrbni krušni oče. Toda niti poklic niti dom ga ne ovirata v športu. Letos se je dr. Csik spet pojavil na državnem prvenstvu ter s časom 1:00.4 zmagal pred favoritom Ele-merijem. Csik je brez dvoma najbolj znani športnik na Madžarskem. V rojstnem mestu Kapošvaru so mu hvaležni rojaki na glavnem trgu postavili lep spomenik z doprsnim kipom ter napisom: F. Csiku, sinu našega mesta, ki je zmagal v plavaniu na 100 m prosto na olimpiadi v Berlinu leta 1936.
22 let je že minilo, odkar je nehal nastopati Johny VVeissmiiller in vendar ga menda ni človeka, ki bi še ne slišal njegovega imena. Brez dvoma je najslavnejši plavač, znan toliko kakor Nurmi. — Weis-smiiller se je z Dunaja preselil v Ameriko. Plaval je še kot deček, a se ni nikoli odlikoval. S 16 leti je bil že močno razvit. Takrat je prišel v roke genialnemu ameriškemu trenerju Bachrachu. Ta sijeumi-slil nov, racionalen stil crawla, ki je ostal še do danes v glavnem neizpremenjen in v Johnvju je našel vzornega učenca. Dve leti ga je sistematično učil. Nato je mladi Johny n-:stopil na tekmi in že je »padel« svetovni rekord (100 y 52.6 — 1. 1922). Odslej je rušil rekorde kakor šalo. Zaslovel je po svetu, zmagoval na olimpiadah, na vseh kratkih in srednjih progah je bil svetovni rekorder. Stalno se je izpopolnjeval in v svoji 8-letni karieri ni bil no-benkrat premagan. Premalo je prostora, da bi našteli vse njegove sijajne uspehe
Najvažnejši so bili: »00 y 51,0 — 100 m 57.4 — 200 m 2:08,0. — Pozneje je nastopal v filmu kot Tarzan. Sedaj uživa »pokoj« v svoji vili bl<zu Oceana, slaven in bogat
Poleg vlie je bazen, kajti plavanje je Se vedno najlepši zanj.
Weissmuller je bil pravi mejnik v razvoju plavalnega športa. S svojim sijajnim stilom, polnim prirodne skladnosti in lepote, je osvajal in močno izboljšal me.ie človeške zmogljivosti. — Za Weissmiiller-jem so prišli Fick, Juša, Medica in drurti. Vsi so ga prekosili, njegove slave pa ni dosegel nihče, zakaj Weissmuller je imel n-zen lastnosti za prvaka še eno orožje: sro-čo. Pojavil se je, ko ni imel nasprotnika, ko je bilo moderno plavanje še v razvoju in polnih osem let je bil kralj plavalnega športa.
Zadnja petorica v lestvici je manj znana. Japonec Masaharu Taguči je s časom 57,5, ki ga je postavil v predtekih v Berlinu, olimpijski rekorder. V finalu je bil četrti (58,1) Plaval je tretji v štafeti okrog 2:12,5. — Otto Yaretz iz Chicago Tav.crc Cluba je najmlajši na lestvici. S klubskir.-a tovarišema Kieferjem in Jacobssonom ie ameriški rekorder v štafeti 3 X 50 y mešano (1:18,2). 1940 je bil na 100 in 220 y najboljši Američan. Lindgreen je znan samo z olimpiade, kjer je pogorel kakor rojak Fick. Bil je zadnji s slabim časom 59.9. Jašui Miyazaki spada v slovito japo/tsko olimpijsko moštvo iz Los Angelesa. Komaj 15 let star je zmagal na 100 m pro to (58.2). Svoj najboljši čas je dosegel v predtekih. Bil je tudi prvi član takratne rekordne štafete. Američan Hvghlanda poznamo samo s turneje ,1. 1935) po Evropi kot člana mešane štafete Kiefer. Brynde-thal, Hyghland. imenovane Kiefer & Co. Trojka je zbujala zanimanje tudi zato. ker je Brvndethal prvi v Evropi kazal novi »butterfly« stil v prsnem plavanju.
P. S.