Letnik 1910.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos X. — Izdan in razposlan dne 4. februarja 1910.
Vsebina: (Št. 19—21.) 19. Zakon o tem, kako dolgo traja delovni čas, in o zapiranju prodajaluic v trgovinskih obrtih in sorodnih opravilnih obratih. — 20. Zakon o službeni pogodbi trgovinskih pomočnikov in drugih službojemnikov v slični službi (zakon o trgovinskih pomočnikih). — 21. Ukaz o začetku veljavnosti zakona o trgovinskih pomočnikih.
19.
Zakon z dne 14. januarja 1910. 1.
o tem, kako dolgo traja delovni čas, in o zapiranju prodajalnic v trgovinskih obrtih in sorodnih opravilnih obratih.
S prilrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
V	VI. poglavju obrtnega reda (razglas trgovinskega ministra v porazumu z ministrom za notranje stvari z dne 16. avgusta 1907. 1. [drž. zak. št. 199]) naj dobe moč v členu II navedene izpreinembe oznamenila dodatnih določil ter kakor novi dostavki nastopna določila:
D. Za pomožne delavce v trgovinskih in spedicijskih obrtih ter v prodaji blaga produkcijskih obrtov.
§ 96 d.
V	trgovinskih obrtih, v spedicijskem obrtu in 'v prodaji blaga produkcijskih obrtov je treba dati
pomožnim delavcem (§ 73) po končanem vsakdanjem delu vsaj 11 ur nepretrganega počitka.
Za voznike v spedicijskem obrtu mora znašati nepretrgani čas počitka najmanj 10 ur.
V delovnem času je treba dovoliti pomožnim delavcem opoldanski odmor. Opoldanski odmor se lahko dovoli za vse pomožne delavce obrata hkratu ali potom menjavanja in mora, ako traja popoldansko delo dalje nego štiri ure in ako kosijo pomožni delavci izven hiše, v kateri je trgovina, znašati najmanj eno in pol ure, sicer pa najmanj eno uro.
§ 96 «.
Pri obrtih, pri katerih se blago prodaja v opravilnih prostorih (prodajalnicah), ki so odprti za promet odjemalcev, morajo biti ti prostori s pisarnicami in skladišči vred, ki spadajo k njim, zaprti v času od 8. ure zvečer do 5. ure zjutraj. Samo pri trgovini z živili se smejo imeti ti prostori s pisarnicami in skladišči vred odprti do 9. ure zvečer.
Odjemalcetn, ki so že navzoči v prodajalnici, ko se zapira, se sme še postreči.
Politično deželno oblaslvo sme, poprašavši trgovinsko in obrtno zbornico, dotične občine ter zadevna zadružna načelništva in odbore pomočnikov, zaukazati, da se morajo v posameznih občinah ali v določenih delih teh občin celo leto ali v določenih dobah ali ob določenih dnevih prodajalnice zapirati že ob zgodnejši dnevni uri, ki se določi med 7. in 8.,
(Slovenlsch.)
12
oziroma 9. uro zvečer, ali da se mora prodajalnica odpirati ob kasnejši nego 5. uri zjutraj. To se lahko zaukaže za obrte v obče ali za posamezne njihove kategorije.
§ 96 f.
Ob semanjskih dnevih se lahko v § 96 e omenjeni prostori odprô za nakupovanje in prodajanje prometnih predmetov dotičnega semnja hkratu s časom, ko se začne semenj.
§ 96 g.
V prostorih, omenjenih v § 96 e, je treba za pomožne delavce pripraviti sedeže.
§ 96 h.
Določila § 96 d o najmanjšem času počitka pomožnih delavcev, oziroma v § 96 c (odstavek 1 in 3) omenjena določila o zapiranju prodajalnic se ne uporabljajo :
1.	na dela za inventuro;
2.	na preselitev ali novo uredbo trgovine;
3.	na posečanje semnjev;
4.	na dela, ki se morajo izvršiti nemudoma, da se blago ne pokvari, ali drugače v sili;
5.	razen tega ob k večjemu tridesetih dneh v letu.
Ako se v primerih, omenjenih pod št. 1 do 5, skrči najmanjši čas počitka pomožnih delavcev, zadošča naznanilo obrtnemu oblastvu, ki se v primeru, omenjenem v št 4, lahko poda tudi dodatno tekom 24 ur. Ako se pa v primeru, omenjenem pod št. 5, vrhutega omeji čas zapiranja prodajalnic (§ 96 e, odstavek 1 in 3), določi obrtno oblastvo prve stopnje, poprašavši dotična zadružna načel-ništva in odbore pomočnikov, v obče ali za posamezne opravilne stroke in krajne okoliše te izjemne čase za zapiranje prodajahiic ter dneve izjemnega zapiranja prodajalnic.
V posameznih zdraviliščih, v katerih je navadno kupčijski promet v večernih urah posebno živahen, sme trgovinski minister v porazumu z ministrom za notranje stvari, poprašavši trgovinsko in obrtno
zbornico, ki pride v poštev, ter dotična zadružna načelništva in odbore pomočnikov, za dobo sezone ukazoma docela ali deloma razveljaviti določila o najmanjšem času počitka pomožnih delavcev, oziroma o zapiranju prodajalnic.
če se podaljša delovni čas, gre pomožnim delavcem primerno posebno plačilo.
§ 96 ».
V času, v katerem morajo biti v § 96 e omenjeni prostori zaprti, je prepovedano hoditi z blagom okoli in po cestah ter ga ponujati na prodaj, ako obrtno oblastvo ne pripusti izjem gledé prodajanja blaga na cesti.
Člen II.
Z zakonom z dne 22. julija 1902. 1. (drž. zak. št. 155) uvedena dodatna določila VI. poglavja obrtnega redâ „B. B. za, pomožne delavce pri kon-cesijoniranih stavbnih obrtih in drugih stavbnih podjetjih“ (§ 96 c) dobé oznamenilo „C. Za pomožne delavce pri koncesijoniranih stavbnih obrtih in drugih stavbnih podjetjih“ in dodatna določila VI. poglavja obrtnega reda „C. Za vajence“. (§§ 97 do 104 e) se oznamenijo „E. Za vajence“.
Člen III.
Določila §§ 96 d do 96 h se uporabljajo tudi na promet blaga konsumnih društev in drugih pridobitnih in gospodarskih zadrug.
Člen IV.
Ta zakon dobi moč tri mesce potem, ko se razglasi.
Člen V.
Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu trgovinskemu ministru v porazumu z Mojim ministrom za notranje stvari.
Na Dunaju, 14. dne januarja 1910. 1.
Franc Jožef s. r.
Bienerth s. r.	Haerdtl s. r.
Weiskirchner s. r.
Zakon z dne 16. januarja 1910.1.
o službeni pogodbi trgovinskih pomočnikov in drugih službojemnikov v slični službi (zakon o trgovinskih pomočnikih.)
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Službeno razmerje v §§ 1 do 3 oznamenjenih oseb se uravnava z določili tega zakona.
Za službeno razmerje trgovinskih pomočnikov stopijo ta določila na mesto šestega naslova prve knjige trgovinskega zakonika.
Člen 56 trgovinskega zakonika se razveljavlja.
§ I-
Določila tega zakona veljajo za službeno raz-merje oseb, ki so v opravilnem obratu kakega trgovca nastavljene pretežno za opravljanje trgovskih opravil (trgovinski pomočniki) ali višjih, ne trgovskih opravil.
Pri trgovcu nastavljenih oseb, ki se le izjemoma uporabljajo za trgovska opravila, ter tistih oseb, ki izvršujejo pretežno le podrejena opravila, ni smatrati za trgovinske pomočnike.
§ 2.
Določila tega zakona se nadalje uporabljajo na službeno razmerje oseb, ki so nameščene pretežno za opravljanje trgovskih ali višjih, ne trgovskih opravil v opravilnem obratu podjetij ali zavodov nastopne vrste, če tudi podjetnik ali zavod ni trgovec v zmislu trgovinskega zakonika:
1.	v podjetjih vsake vrste, na katera se uporablja obrtni red;
2.	v kreditnih zavodih, hranilnicah, posojilnicah, pridobitnih in gospodarskih zadrugah, zastavljalnicah, oskrbovalnicah in rentnih zavodih, bolniških blagajnicah, registrovanih pomožnih blagaj-nicah, zavarovalnicah vsake vrste, vseeno, ali se pehajo z zasebnimi zavarovalnimi opravili, ali služijo namenom javnega zavarovanja, ter v zvezah imenovanih zavodov ;
3.	v uredništvu, upravništvu ali v prodaji kakega perijodičnega lista;
4.	v pisarnicah odvetnikov in notarjev;
5.	pri trgovinskih mešetarjih, oblastveno avtoriziranih zasebnih tehnikih, patentnih zastopnikih, zasebnih posredovalnicah kupčij in pisarnicah za pojasnila;
6.	v c. kr. tobačnih trafikah in loterijskih ko-( lekturah.
§ 3-
Ako se peča s podjetjem v §§ 1 ali 2 ozna-menjene vrste dvor, kak javni zaklad, dežela, okraj ali občina, tedaj so v teh podjetjih za trgovska ali višja, ne trgovska opravila uporabljene osebe podvržene določilom tega zakona, ako njihovo službeno razmerje sloni na zasebnopravni pogodbi.
§ 4.
Službeno razmerje oseb, ki so nastavljene za uradnike ali uslužbence države, kakega državnega zavoda ali zaklada, ki ga upravlja država, se ne izpreminja z določili tega zakona.
§ 5.
Določila tega zakona se ne uporabljajo na vajence v zmislu obrtnega reda, nadalje na uslužbence pomorskega plovstva in železnic, na uslužbence v kmetijskih in gozdarskih obratih, ako ti uslužbenci niso trgovinski pomočniki, ter na osebe, za katere veljajo določila občega rudarskega zakona.
§ 6.
Kakšna so opravila in kakšen obseg imajo, ter zanje pristoječe plačilo (denarne in naturalne prejemke) določa, če ni dogovora, za dotično vrsto podjetja obstoječi običaj kraja. Če ni takega običaja, je opravljati po okolnostih primerna opravila in dajati prav tako plačilo.
Za dogovor velja, ako stranke pogodnice pripadajo združbam službodajnikov in službojemnikov, kolektivna pogodba, ki se je dosegla med temi združbami, kolikor se niso ukrenili nasprotujoči domenki.
Udeležena ministrstva lahko, poprašavši korporacije, ki so po zakonu dolžne zastopati interese, ki pridejo vpoštev (trgovinske in obrtne zbornice, zborovanja zadrug, pomočnikov i. e.), z ukazom prepo-
Vsebinn služ bedb pogoaee.
Zakonita
prepoved
konku-
rence.
Plačilo. a J Pravice, ako je kdo zadržan od
službe.
vedo za podjetja določene vrste ali za področje določenih krajev, da se službojemnikom ne smejo prepuščati stanovališča ter da se jim ne sme dajati hrana na račun plačila.
Službojemnik lahko zahteva, ko se je sklenila službena pogodba, od službodajnika pismen sestavek o bistvenih pravicah in dolžnostih iz službene pogodbe (službeni list). Taki nepodpisani sestavki so oproščeni kolkovnin in neposrednjih pristojbin.
§ 7.
V § 1, odstavek 1, oznamenjeni službojemniki ne smejo brez privoljenja službodajnika niti pečati se s samostojnim trgovskim podjetjem, niti v kup-čijski stroki službodajnika delati kupčije za svoj ali za tuj račun.
Ako prestopi službojemnik ta predpis, lahko terja službodajnik povračilo povzročene škode ali namesto tega zahteva, da se smatra, da so za službo-jemnikov račun narejene kupčije sklenjene za njegov račun. Glede kupčij, sklenjenih za tuj račun, lahko zahteva, da se mu izroči za nje dobljena nagrada ab da se mu odstopi pravica do nagrade.
Službodajnikove pravice ugasnejo v treh mescih od časa, v katerem je izvedel za sklep kupčije, vsekakor pa v petih letih od sklepa kupčije naprej.
§ 8.
Ako je službojemnik po nastopu službenega razmerja zaradi bolezni ali nezgode zadržan opravljati svojo službo, ne da bi bil zadržek povzročil namenoma ali s hudo nemarnostjo, obdrži svojo pravico do plačila do dobe šestih tednov.
Zneski,- ki jih dobiva za čas, dokler je zadržan, na podstavi javnopravnega zavarovanja, se ne smejo vračuniti v denarne prejemke.
Službojemnik obdrži nadalje pravico do svojih denarnih prejemkov, ako ga drugi važni vzroki, ki se tičejo njegove osebe, brez njegove krivde zadržujejo razmerno kratek čas, da ne more opravljati svoje službe.
Ako je zaradi izpolnjevanja svoje vojaške službene dolžnosti zadržan opravljati svojo službo, obdrži pravico do svojih denarnih prejemkov do dobe štirih tednov, ako je službeno razmerje trajalo |
nepretrgoma že eno leto, Te pravice ni, če se službojemnik pozove za zakonito določeno enoletno ali daljšo dobo, da izpolni dolžnost vojaške pre-zentne službe.
§ 9-
Zaradi zadržka službovanja, povzročenega s temi vzroki (§ 8), ki ne presega dobe, za katero velja pravica do nadaljnjega prejemanja plačila, se službojemnik ne sme odpustiti. Ako se služba odpove, dokler je zadržan, ostanejo njegove pravice v moči v dobah, določenih v § 8, če tudi službeno razmerje neha prej.
Pač pa ugasnejo pravice, ko neha službeno razmerje, ako se to razmerje razveže, ker je potekel čas, za katerega je bilo sklenjeno, ali zaradi prejšnje odpovedi. Isto velja, ako se službojemnik odpusti iz kakega drugega razloga in ne zaradi zadržka službovanja, ki ga je povzročila obolelost, nezgoda ali izpolnjevanje vojaške službene dolžnosti.
§ 10.
Ako je pogojeno, da bode dobival službojemnik za kupčije, ki jih sklene ali posreduje, provizijo, mu pristoja, če ni dogovora, za dotično opravilno stroko v kraju zavoda, za katerega deluje, običajna provizija.
če ni dogovora, je pravica do provizije pridobljena pri prodajnih kupčijah šele, ko se je nekaj dalo na račun in le po razmerju plačanega zneska, pri drugih kupčijah pa s sklepom kupčije.
O provizijah, ki jih je plačati, se obračunja, če ni dogovora, s koncem junija in koncem decembra vsakega leta, ako se pa službeno razmerje razveže pred potekom koledarskega polletja, z izstopom iz službe.
Službojemnik sme, ne kraté po drugih zakonitih predpisih obstoječe pravice do predložbe knjig, i zahtevati, da se naznani izpisek iz knjig o kupčijah, ki so se dosegle z njegovim delovanjem.
§ n.
Službojemniku pristoja v dvomu provizija tudi za take kupčije, ki so se dosegle brez njegovega ne-posrednjega sodelovanja v dobi službenega razmerja med kupovalcem, ki mu je bil odkazan ali ki ga je on pripeljal, in med službodajnikom.

Ako je službojemnik izrečno nastavljen za edinega zastopnika službodajnika v določenem okraju, mu pristoja, če ni dogovora, provizija tudi za take kupčije, ki so bile brez njegovega sodelovanja v dobi službenega razmerja v okraju sklenjene po službodajniku ali za njega.
Ako je izvršitev kupčije, ki jo je sklenil službojemnik, ali ki se je sklenila z njegovim posredo-] vanjem, ali ako je povratno odplačilo tretje osebe, s katero je bila sklenjena kupčija, docela ali deloma izostalo zaradi službodajnikovega vedenja, ne da bi bili za to važni razlogi v osebi tretjega, lahko službojemnik zahteva polno provizijo.
§ 12.
Ako službodajnik službojemnika proti pogodbi -ovira zaslužiti provizije ali dnevščine (dijete) v dogovorjenem obsegu ali v obsegu, ki se pričakuje po sklenjenih dogovorih, tedaj mu gre primerna odškodnina.
§ 13.
Službojemnik, kateremu je poverjeno sklepati ali posredovati kupčije, ne sme brez službodajnikovega privoljenja sprejeti provizije ali kake druge nagrade od tretje osebe, s katero sklepa ali posreduje kupčije za službodajnika.
Službodajnik lahko zahteva, ne kraté eventualnih nadaljnjih pravic do odškodnine, od službojemnika, da izroči nezakonito prejeto provizijo ali nagrado.
§ 14,
WI,; Ako je pogojeno, da je plačilo docela ali de-bli*u. loma delež na dobičku iz vseh ali iz določenih kupčij ali, da bodi dobiček kako drugače merodajen za višino plačila, se naredi obračun za preteklo opravilno leto, če ni dogovora, na podstavi bilance.
Službojemnik lahko zahteva vpogled v knjige, kolikor je to potrebno, da se preskusi pravilnost obračuna.
§ 15.
Tekoča plača, ki gre službojemniku, se mora izplačati najkasneje na koncu vsakega koledarskega mesca.
§ 16-
tj
Ako ima službojemnik pravico do obdobne 1 femuneracije ali do kakega drugega odplačila, tedaj
mu pristoja, če tudi se službeno razmerje razveže, preden dospe pravica, v znesku, ki ustreza razmerju med službeno dobo, za katero se dâ odplačilo, in med dovršenim službenim časom.
§ H.
Ako je trajalo službeno razmerje nepretrgoma že šest mescev, je treba službojemniku v vsakem letu dovoliti nepretrgan dopust, ki traja najmanj deset dni. Ako je trajalo službeno razmerje nepretrgoma že pet let ali petnajst let, znaša vsakoletni dopust najmanj dva tedna, v poslednjem primeru pa najmanj tri tedne. Nastop dopusta je treba v po-razumu pravočasno določiti, oziraje se na čas, ki ustreza obratnim razmeram.
V času dopusta obdrži službojemnik pravico do svojih denarnih prejemkov.
Pri obrtnih podjetjih, v katerih se ne uporabljajo več nego trije službojemniki, se lahko dovoli dopust v dveh približno enakih dobah.
Čas, v katerem je službojemnik po bolezni ali po kaki nezgodi zadržan opravljati svojo službo, se ne sme vračuniti v ta dopust.
Službodajnik ni dolžen dovoliti dopusta, ako je službojemnik odpovedal službo.
§ 18.
Službodajnik je dolžen na svoje stroške napraviti in vzdrževali vse tiste uredbe glede delovnih prostorov in orodij, ki so z ozirom na kakovost službovanja potrebne za varstvo življenja in zdravja službojemnikov.
Ako službodajnik prepusti službojemniku prostore za stanovanje, se za ta namen ne smejo določiti zdravju škodljivi prostori.
Službodajnik mora skrbeti za to, da so delovni prostori, kolikor dopušča to vrsta opravila, v delovnem času svetli, snažni in brez prahu, da se po zimi kurijo in da je zadosti sedežev, ki se jih službojemniki poslužujejo v odmorih.
Službodajnik mora ukreniti za varstvo nravnosti tiste naredbe, ki so potrebne z ozirom na starost in spol službojemnikov.
§ 19.
Službeno razmerje neha, ko poteče čas, za katerega je bilo sklenjeno.
Dopust.
Dolžnost, skrbeti z službo-jemnike.
Konec službenega razmerja.
a) Odpoved.
Iskanje
nove
služite.
b) Konkurs .
Na poskušnjo dogovorjeno službeno razmerje se lahko v prvem mescu poskusnega časa razveže vsak čas z obeh strani.
Ako se je sklenilo ali nadaljevalo službeno razmerje brez določbe časa, se lahko razveže z odpovedjo po naslednjih določilih.
§ 20.
Ako ni dogovora ali ako ni za službojemnika ugodnejšega krajnega običaja, lahko vsaka stranka službeno razmerje razveže s potekom vsakega koledarskega četrtletja po prejšnji šesttedenski odpovedi.
Rok odpovedi se z dogovorom ne more skrčiti pod en mesec in mora nehati vedno petnajstega dne ali zadnjega dne koledarskega mesca.
Ako je službeno razmerje dogovorjeno le za čas začasne potrebe, ga lahko v prvem mescu razvežeta obe stranki vsakčas, drže se entedenskega roka odpovedi.
Rok odpovedi mora biti vedno za obe stranki enak. Ako so bili dogovorjeni rokovi neenaki, velja za obe stranki daljši rok.
§ 21.
Za ves čas življenja kake osebe ali za dalje, nego za pet let dogovorjeno službeno razmerje lahko odpove službojemnik po preteku petih let, držč se odpovednega roka šestih mescev.
§ 22.
Po odpovedi je treba dati službojemniku, ne da bi se mu skrajšalo plačilo, na njegovo zahtevanje ob delavnikih primeren prosti čas, da si poišče novo službo.
Natančnejši zaukazi o prostem času, ki ga je treba dati, se lahko za podjetja določne vrste ali za področje določnih krajev izdajo z ukazom.
§ 23.
(
Ako se po nastopu službenega razmerja razglasi o službodajnikovem premoženju konkurz, vstopi masa v pogodbo. V enem mescu, računaje od dneva razglasitve konkurza, pa lahko službojemnik razveže službeno razmerje brez odpovedi, upravnik .mase pa držč se zakonitega ali dogovorjenega krajšega odpovednega roka.
Ako"se službeno razmerje razveže z odpovedjo upravnika mase, preden potečej določeni čas, za
katerega je bilo sklenjeno, ali ako je bil v pogodbi dogovorjen daljši odpovedni rok, lahko službojemnik zahteva povračilo povzročene mu škode.
§ 24.
Ako umre službojemnik, kateremu je prepustil službodajnik na podstavi službene pogodbe prostore ieroaiw' za stanovanje, je treba stanovanje izprazniti, če je imel službojemnik svoje gospodarstvo, v enem mescu, sicer pa v štirinajstih dneh po njegovi smrti.
Službodajnik pa lahko zahteva, da se en del stanovanja takoj izprazni, kolikor je to potrebno, da se nastani naslednik in njegovo pohištvo.
§ 25.
Službeno razmerje lahko razveže vsaka stranka iz važnih razlogov, ako je bilo sklenjeno za določen n*«*1, čas, pred potekom tega časa, sicer pa ne držč se odpovednega roka.
§ 26.
Za važen razlog, ki daje službojemniku pravico, da izstopi pred časom, je smatrati zlasti:
1.	Ako postane službojemnik nesposoben za nadaljevanje svojega službovanja ali ako ga ne more nadaljevati brez škode za svoje zdravje ali nravnost;
2.	ako službodajnik nepristojno prikrajšuje ali pridržuje plačilo, ki gre službojemniku, ako ga oškoduje pri naturalnih prejemkih s tem, da mu daje nezdravo ali nezadostno hrano ali nezdravo stanovanje ali da krši druga bistvena pogodbena določila;
3.	ako se službodajnik brani izpolniti dolžnosti, ki so mu po zakonu naložene v varstvo življenja, zdravja ali nravnosti službojemnika (§ 18);
4.	ako se službodajnik zakrivi nasilnosti, žalitve nravnosti ali izdatnega razžaljenja časti nasproti službojemniku’’ ali njegovim svojcem ali ako se brani službojemnika varovati zoper taka dejanja kakega drugega"nameščenca ali kakega uda službp-dajnikove rodbine.
§ 27.
Za važen razlog, ki daje službodajniku pravico za predčasen odpust, je smatrati zlasti:
1.	Ako je službojemnik v službi nezvest, ako si daje v svojem delovanju brez vednosti ali volje službodajnika od tretjih oseb naklanjati neupravičene koristi, zlasti, ako proti določilu § 13 sprejme provizijo ali kako drugačno nagrado ali, ako se zakrivi kakega dejanja, ki kaže, da je nevreden službodaj-nikovega zaupanja;
2.	ako je službojemnik nesposoben opravljati obljubljena ali po okolnostih primerna opravila (§ 6);
3.	ako obratuje kateri izmed službojemnikov, oznamenjenih v § 1, odstavek 1, brez službodaj-nikovega privoljenja samostojno trgovsko podjetje, ali ako dela v opravilni stroki službodajnika za svoj ali tuji račun trgovinske kupčije;
4.	ako službojemnik brez pravega vzroka zadržanja v 'času, ki je po okolnostih izdaten, opusti službovanje ali se vztrajno brani opravljati službo ali se pokoriti službodajnikovim zaukazom, ki jih opravičuje predmet službovanja, ali ako skuša druge uslužbence zapeljati k nepokorščini proti službo dajniku;
5.	ako je službojemnik zaradi bolezni ali nezgode dalje nego šest tednov ali zaradi daljše kazni na svobodi ali zaradi odsotnosti zadržan opravljati službo po okolnostih izdaten čas ali zaradi sklica v vojaško službovanje, ki presega dobo zakonite orožne vaje;
6.	ako se službojemnik zakrivi nasilnosti, žalitve nravnosti ali izdatnega razžaljenja časti proti službodajniku, njegovemu namestniku, njunim svojcem ali proti souslužbencem.
§ 28.
Ako službojemnik brez važnega razloga izstopi pred časom, ali ako ga zadeva krivda predčasnega odpusta, gre službodajniku pravica do povračda povzročene mu škode.
Za že izvršena opravila, k o j i h plačilo še ni plačno, gre službojemniku pravica do primernega dela plačila le toliko, kolikor s predčasno razvezo službenega razmerja niso docela ali večinoma izgubila svoje vrednosti za službodajnika.
§ 29.
Ako službodajnik odpusti službojemnika brez važnega razloga prod časom, ali ako je on kriv pred-
časnega izstopa, lahko zahteva službojemnik, ne kralé eventualnih nadaljnjih pravic do odškodnine, razen dela plačila, ki ustreza njegovim dosedanjim opravilom, po pogodbi mu pristoječe plačilo za dobo, ki bi bila morala poteči do konca službenega razmerja, če bi potekla določena pogodbena doba ali če bi se služba redno odpovedala.
Celo plačilo postane plačno z razvezo službenega razmerja.
§ 30.
Ako je službojemnik vzprejet z izrečnim pogojem, da mora službo nastopili natančno na določen dan, lahko službodajnik odstopi od pogodbe, ako službojemnik iz katerega koli vzroka ne nastopi službe določenega dne.
Razen lega primera lahko službodajnik pred nastopom službe odstopi od pogodbe, ako službojemnik, ne da bi bil zadržan z neodvratno oviro, ne nastopi službe dogovorjenega dne, ali ako se zaradi neodvratne ovire nastop službe zavleče za več nego 14 dni. Isto velja, ako je dan razlog, ki daje službodajniku pravico službojemnika odpustiti pred časom.
Službojemnik lahko pred nastopom službe odstopi od pogodbe, ako je dan razlog, ki mu daje pravico pred časom izstopiti iz službenega razmerja. Isto velja, ako se nastop službe zaradi službodaj-nikove krivde ali zaradi slučaja, ki zadene njega, zavleče za več nego 14 dni. Ako nastopi službojemnik v poslednjem primeru službo vkljub zakasnitvi, mu gre plačilo od dneva, katerega bi bil moral nastopili službo.
Ako se pred nastopom službe razglasi konkurz o službodajnikovem premoženju, lahko odstopi od pogodbe tako upravnik mase kakor službojemnik.
§ 31.
Ako je službodajnik brez važnega razloga odstopil od pogodbe ali ako je dal s svojim krivnim vedenjem službojemniku utemeljen povod odstopiti od pogodbe, mora službojemniku povrniti plačilo, ki mu gre za dobo, ki bi bila morala preteči do konca službenega razmerja, ako bi se bila služba v redu odpovedala na dan nastopa službe. Ako se je službeno razmerje sklenilo za določen čas, mora službodajnik službojemniku povrniti, ako dogovorjena službena doba ne presega treh mescev, za
Oboje-
stranska
krivda.
Prednostni red pravic do odškodnine v kon-kureu.
Kok za
potegovanje za pravice do
odškod- , nine. /
Varščina.
Klavzula o konkurenci.
celo dobo pripadajoče plačilo, ako pa dogovorjena službena doba presega tri mesce, za tri mesce pripadajoči delni znesek plačila. Eventualne nadaljnje pravice do odškodovanja se ne izpreminjajo s sprednjimi določili.
Enake pravice ima službojemnik, ako je upravnik mase odstopil od pogodbe.
Ako je službojemnik brez važnega razloga odstopil od pogodbe ali ako je s svojim krivnim vedenjem dal službodajniku utemeljen povod odstopiti od pogodbe, lahko službodajnik zahteva odškodnino.
§ 32.
Ako sta obe stranki krivi odstopa ali predčasne razveze službenega razmerja, naj sodnik razsodi po svobodnem preudarku, ali pristoja odškodnina in koliko.
§ 33.
Kolikor terjatve, ki jih je stavil službojemnik na podstavi §§ 23, 29 in 31, ne presegajo zneska za eno leto pripadajočega plačila, spadajo v prvi razred konkurznih terjatev (§ 43, št. 2 konkurznega reda).
§ 34.
Za pravice do odškodnine zaradi predčasnega izstopa ali predčasnega odpusta v zmislu §§ 28 in 29, nàdalje za pravice do odškodnine zaradi odstopa od pogodbe v zmislu § 31 se je treba sodno potegniti v šestih mescih, sicer so izključene.
Rok se začne pri pravicah najprej imenovane vrste s potekom dneva, katerega je kdo izstopil ali bil odpuščen, pri pravicah nazadnje imenovane vrste s potekom dneva, katerega bi bil moral nastopiti službo.
§ 35.
Ako je službojemnik dal varščino, lahko zahteva, da se varščina po'oži na sodišču, ako bi službodajnik ob koncu službenega razmerja zahteval od njega odškodnino.
8 36.
Dogovor, s katerim se službojemnik omejuje v svojem pridobivanju za čas po koncu službenega razmerja (klavzula o konkurenci), je neveljaven, ako je službojemnik ob času dogovora mladoleten, ali ako plačilo ob času končanega službenega razmerja ne presega 4000 K na leto.
Ako je plačilo večje, je tak dogovor veljaven samo toliko:
1.	Kolikor se omejitev nanaša na delovanje v opravilni stroki siužbodajnika in ne presega dobe enega leta, in
2.	kolikor omejitev po predmetu, času ali kraju in v razmerju h kupčijskemu interesu, ki ga ima službodajnik na tem, da se izpolnjuje ta dogovor, ne otežuje krivično službojemnikovega uspevanja.
§ 37.
Ako je dal službodajnik s krivnim vedenjem službojemniku utemeljen povod za predčasni izstop ali za odpoved službenega razmerja, se proti službojemniku ne more opirati na pravice, osnovane s klavzulo o konkurenci.
Isto velja, ako službodajnik razveže službeno razmerje, razen, če je službojemnik s krivnim vedenjem dal utemeljen povod za to, ali če je službodajnik ob razvezi službenega razmerja izjavil, da bode v dobi omejitve plačeval službojemniku plačilo, ki ga je prejemal nazadnje.
Ako je službojemnik obljubil konvencijsko kazen za primer, če bi ravnal zoper klavzulo o konkurenci, sme službodajnik zahtevati le zapadlo konvencijsko kazen, nc more pa zahtevati, da se izpolni ali povrne kaka nadaljnja škoda.
§ 38.
Sodnik ima pravico znižati konvencijske kazni. Konv»
cijslte
kazni-
§ 39.
Službodajnik je dolžen ob koncu službenega upri-razmerja izdati službojemniku na zahtevanje pismeno žev“w izpričevalo o tem, kako dolgo je trajalo službovanje in kakšno je bilo. Vpisi in opomnje v izpričevalu, s katerimi se službojemniku otežuje dosega nove službe, so nedopustni.
Ako zaideva službojemnik izpričevalo, dokler traja službeno razmerje, mu ga je treba izdati na njegove stroške.
Službojemnikova izpričevala, ki jih brani službodajnik, mu je treba na zahtevanje izročiti vsak čas.
§ 40.
Pravice, ki jih imajo sluŽbojemniki na podstavi določil §§ 8, izvzemši zadnji stavek, 9, 10, zadnji 1,r°
odstavek, 12, 14, odstavek 2, 15, 16, 17, odstavek 1 do 4, 18, 19, odstavek 2, 20, odstavek 2 do 4, 21 do 24, 29, 30, odstavek 2 do 4, 31, odstavek 1 in 2, 34, 35, 37 do 39, se s službeno pogodbo ne morejo niti razveljaviti niti omejiti.
§ 41.
I*ri-
siojnost Za spore iz službenih razmerij, uravnanih «Sr s ^em za^onom, so pristojna obrtna sodišča, ako se na službodajnikovo podjetje uporablja obrtni red.
§ 42.
Kolikor ta zakon ne določa kaj drugega, se '^orioi" uPor;ibljajo predpisi občega državljanskega prava o službeni in mezdni pogodbi na službena razmerja, uravnana v tem zakonu.
Prav tako ostanejo v moči, kolikor ta zakon ne določa kaj drugega, predpisi obrtnega reda, izvzemši §§ 72, 77, 80 do 80», 81, 84, 85, za službena razmerja, uravnana v tem zakonu, na katera se uporablja obrtni red.
Člen II.
Poprašavši korporacije, katerim je po zakonu naloženo zastopati interese, ki pridejo v poštev (trgovinske in obrtne zbornice, odvetniške, notarske zbornice i. d.) se lahko določi z ukazom, oziraje se na vrsto podjetja in na potrebščine prebivalstva, da se naj predpisi obrtnega reda o nedeljskem počitku in o delovnem času primerno uporabljajo na službena razmerja, ki so uravnana v tem zakonu in ki niso podvržena obrtnemu redu.
Nadzorovanje, ali se izpolnjujejo s tem in s §§ 18 in 39 tega zakona osnovane dolžnosti, se lahko z ukazom izroči obrtnim nadzornikom v zmislu zakona z dne 17. junija 1883. 1. (drž. zak. št. 117).
Natančnejše zaukaze o prislojnosti in o pravicah oblastev sprejemati ovadbe in kaznovati na-Isprotno ravnanje, in sicer v okviru določil § 133 obrt. r., ter o pripustnih pravnih pomočkih je izdati z ukazom.
Člen III.
Določila tega zakona se uporabljajo na službena razmerja, obstoječa ob času, ko dobi moč.
§§ 28, 29, 32 in 34 se ne uporabljajo, ako se je službeno razmerje razvezalo predčasno pred začetkom veljavnosti tega zakona.
Člen IV.
Ta zakon dobi moč z dnem, ki ga določi z ukazom pravosodni minister, najkasneje 1. dne januarja 1911. 1.
Člen V.
Izvršiti ta zakon je naročeno Mojim ministrom za pravosodje, trgovino in notranje stvari.
Na Dunaju, 16. dne januarja 1910. 1.
Franc Jožef s. r.
Bienertli s. r.	Haerdtl s. r.
Weiskirchner s. r. Hoclienburger s. r.
21.
Ukaz pravosodnega ministra z dne 20. januarja 1910.1.
o začetku veljavnosti zakona o trgovinskih pomočnikih.
Na podstavi člena IV zakona z dne 16. januarja 1910. 1. (drž. zak. št. 20) se ukazuje:
Zakon z dne 16. januarja 1910. I. (drž. zak. št. 20) o službeni pogodbi trgovinskih pomočnikov in drugih službojemnikov v slični službi (zakon o trgovinskih pomočnikih) dobi moč 1. dne julija 1910. 1.
Hochenburger s. r.
(ftlovenlsoh.)
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj Seilerstätte št. 24, tudi v letu 1910. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskem, maloruskem in slovenskem jeziku.
Naročnina za celi letnik 1910 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K.
Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte žt. 24, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika.
Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja samö, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem naročilu priložiti zanj pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vročevati po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovališča povedati tudi dotični poštni dostavni okraj.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobijo:
Letnik 1849.		za .				4 K 20 h				Letnik 1870. za							2 K 80 h		Letnik 1891.		za .		6 K				h
n	1850.	n •				10	n	50	JI		1871.	JI					4 ,	Ji	JI	1892.			10		—	*
n	1851.					2		60		JI	1872.	Ji					6 ,	40 „	Ji	1893.	« •		6	1	—	
Tl	1852.	n •				5	ji	20	„		1873.	Ji					6 »	60 „		1894.	n •		6	11	—	JI
n	1853.	ji				6	„	30	JI	V	1874.	11					4 ,	60 „	JJ	1895.	n		7	JI	—	JJ
n	1854.	»				8	ji	40	JI		1875.	JI					4 ,	— „		1896.	n		7	11	—	JI
n	1855.	n				4	„	70	JI	*	1876.	JI					3 „	Ji		1897.	n		15	ji	—	JI
v	1856.	n •				4	ji	90		n	1877.	JI					S »	Ji		1898.	ji •		6		—	11
ji	1857.	Ji				5	ji	70	JI	„	1878.	JI					4„	60 „	11	1899.	«		10		—	
»	1858.	ji •				4	ji	80	n	ji	1879.	JI					4 ,	60 „		1900.	n		7		—	
n	1859.	„ .				4	Ji	—	„	n	1880.						4,	40 „	JI	1901.	n		6	n	—	
ji	1860.	ji •				3	ji	40	JI	n	1881.	JI					4,	40 ,		1902.	u		7	n	50	n
ji	1861.	ji *				3	«	—	JI		1882.	r.					6 .	— .	JI	1903.	«		9		—	v
«	1862.	„ .				2	n	80	„	*	n	1883.	n					5 „	ji	JI	1904.	« •		5	n	-—	
ji	1863.	n				2	ji	80	JI	ji	1884.	n					5 ,	Ji	n	1905.			6	u	—	
	1864.	n				2	n	80	n		1885.	ji					3 ,	60 „	ji	1906.	n •		12		—	
JI	1865.	JI	•				4		—	JI		1886.	ji					4 ,	60 „		1907.	n		13		—	
ji	1866.	„ .				4		40	„	n	1887.	ji					5 ,	n	H	1908.	n		9		—	
v	1867.	JI				4	n	—		r	1888.	ji					8 ,	40 ,		1909.	ji		8		50	
	1868.					4	„	—	JI	„	1889.	ji					6 ,	Ji								
v	1869.	JI				6	»	—	Ji	.r	1890.	n					5 ,	40 „								
Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah, kakor nemška izdaja.
Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika naenkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta.
NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku celö niso došli ali pa so mu došli uedostatni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, in kosi nenemških izdaj najdalje v šestili tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskamici na Dunaju, 111. okraj, Rennweg 16.
Kadar poteče ta rok, se bodo kosi državnega zakonika izločevali brez izjeme samo proti plačilu prodajne cene (% pole = 2 strani po 2 h).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma popolnjeni, se dobiva ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos
vseli teh letnikov za prodajno ceno (% pole — 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24; s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarini.
---------*--------