savinjski vestnik CELJE, 8. marca 1952 Glasilo osvobodilne fronte mesta celja. okrajev celja-okolice in SoStanja LETO V.. ŠTEV. 10 — CENA 6 DIN Ureja uredniSki odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo, Nasiov uredništva: Celje. Titov trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. Čekovni račun št. 620-1-90322-12 pri Narodni banld FLRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna v Ce- lju, četrtletna naročnina 75, polletna 150, celoletna 300 din. Savinjski vestnik izhaja vsako soboto. Pred volitvami delavskih svetov Dolgo in naporno, toda uspehov polnp pot so prehodili organi gospodarjenja ed volitev do danes. Sedaj stojijo pred obračunom svojega dela. Brez pravih izkušenj, brez pravih oblik dela so začeli pred letom in pol oraU trdo ledino, ki je rodila bogate stdove. Ce bi samo bežno pregledali delo, ki so ga izvršili ti organi in ga zabeležili v svojih zapisnikih, bi ugotovili ogrom- no prizadevanje in vztrajnost, ki je omogočila, da svio v našem gospodar- stvn dosegli take uspehe. Na primerih tega dela se danes učijo drugi — tudi izven nalih meja — in to delo bodo lahko posnemala še mnoga pokolenja. Delavski sveti in še v večji meri uprat^ni odbori so po podjetjih zajeli prav vse probleme, ki jih nakazuje te- meljni zakon; res da eni v Širšem, drug* v ožjem obsegu, vendar pa v ce- loti vzeto ni bilo izpuščenega skorajda ničesar. Ti gospodarski organi so pred- stavljali šolo, v kateri se bodo učili novi delavski sveti, uporabljajoč bo- gate izkušnje. Gospodarski organi so pri svojem de- lu obravnavali predvsem gospodarsko finančna vprašanja. Le redke so bile seje, da to važno vprašanje ni bilo po- stavljeno na dnerni red. Iz teh osnov- nih elementov so razvijali svoje delo in iskali novih prijemov za boljše ^^gpehe. Razumljivo je, da so delavski sveti m MprotJni odbori pri tem tako ob- sežnem in zgodovinskem delu imeli twdi težave. Ker smo tik pred volitvami in da bi se že takoj v začetku izognili prepre- kam ter si olajšali delo, je nujno pre- gledati nekatere probleme, ne da bi s tem zmanjševali vrednost doseženega dela, temveč da bi pospešili nadaljnji razvoj nOrših gospodarskih enot. Zlasti z ozirom na nov družbeni plan in fi- nančni sistem je nujno, da partijske in sindikalne organizacije storijo prav vse. da bodo novoizvoljeni orgoni čimbolj temeljito spoznali svojo nalogo in vse probleme v podjetju. Osnova temu prvemu koraku bo predloženi obračun ob sprejemanju podjetja. Tečaji, ne le za predsednike delavskih svetov in uprarmih odborov, kakor je bilo lani, temveč vsem članom je potrebno takoj v prvih mesecih nuditi dobro podlago, ki naj bi jo pozneje utrjevali in raz- širjali na seminarjih in pri praktičnem delu. Delavski sveti naj bi se takoj ob prevzemu podjetja uveljavili kot naj- višji organ — skupščina podjetja — z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki jih temu organu daje temeljni zakon o go- spodarjenju v 23. členu. Zasedanja tega organa so bila ponekod neredna, celo samo enkrat v letu. Ta pomanjkljivost je dajala možnosti upravnemu odboru, da se je uveljavljal izven svoje pristoj- tiosti, ponekod pa je stopal kot 7yplivna oseba izpred obeh organov direktor sam ali pa celo uporabljal oba organa kot nekaka izvršilna foruma. Kontrola o izvršitvi sprejetih skle- pov, ruidalje polaganje računa o delu upravnega odbora in posameznih čla- nov ter direktorja podjetja delavskemu svetu mora biti prav gotovo bolj do- sledna in ažurna, ker bo edino na ta način mogoče zaostriti odgovornost po- sameznikov in celotnih organov. Gospodarjenje s posameznimi pod- jetji ne sme biti ločeno od ostalega gospodarstva in splošnega držo,vnega življenja — le koordinirano delo in medsebojna pomoč bo zmanjševala te- žave in omogočala pravilno delo. Z nenehno pomočjo partijskih in sin- dikalnih organizacij, z odpravo osnov- nih jiapak in ob upoštevanju vseh do sedaj izdanih navodil, zlasti pa pri- ^bljenih izkušenj bodo ?iom gospodar- ski organi, kljub težavnim nalogam, pred katerimi stojijo, le-te lažje obvla- dali. Prav s posebno prizadevnostjo bo po- trebno pomagati organom gospodarje- nja v majhnih lokalnih podjetjih, kjer do sedaj teh organoi^ ali sploh ni bilo, ali pa so bili napačno sestavljeni ali pa izvoljeni niso pravilno poslovali. Take so v grobem naše naloge, ki jih bomo morali reševati vsi skupaj; tre- nutno pa je najvažnejše, da podjetja čimprej sestavijo zaključne račune, da delavski sveti na svojih zasedanjih raz- pišejo volitve, izvolijo volilno komisijo in storijo še vse ostalo, da bodo volitve dobro pripravljene in pravočasno iz- vedene ter da bo titdi primopredaja poslov v redu izvršena. Rok za razpis volitev — 15. marec je P^ed nami. Do 30. marca, ko morajo ^iti volitve zaključene, je le še kratek ^tts, zato morajo pri tem delu pomagati oidastni organi in množične organiza- <^jc, predvsem pa sindikalne podruž- nice. Od teh priprav, od, vsebine dela in PTavilne izv>edbe volitev ter prvega ko- '"aka n-ovih delavskih svetov in uprav- 'Mh odborov je odvisen razvoj in na- predek naših podjetij v prihodnjem in ^^adaljnjih letih. ^ v TEKSTILNI TOVABNI »VOLNAc v LAŠKEM SO IZTV OLILI NOV DEL. SVET Ob polnoštevilni ndeiežbi so na volitvah febrnarja izvolili v tem delovnem kolek- tiva novo gospodarsko vodstvo podjetja. Da *^ predvideU dobrf> kandidat« — najboljše v podjetju — je razvidno iz števila g^lasov, ki Jib Je dobil 35 članski delavski svet. Volitve so tudi doka«, da so pravočasno »redili finančno stanje v pod.ietja, xakljniili wUanco in na ta način izročili novoizvolje- nim čisti obračun, na podlagri katerega bodo Aadoljevaii Kvoje d«to. S. MAREC - MEDNARODNI PKAZNIK ŽENA Naj nam služijo za vzor... Vsako leto praznujejo delovne in borbene žene 8. marec kot svoj praz- nik. V državah, kjer še ni enakoprav- nosti, se žene borijo za njo. V naši državi pa so žene dosegle vse pravice, zato se na ta dan spominjamo borbe- nih dni in počastimo žene, ki dosega- jo uspehe v proizvodnji, pri vzgoji na- še mladine, spominjamo se partizan- skih mater, ki so žrtvovale svoje si- nove in hčere za boljšo bodočnost in vseh tistih, ki posvečajo mlademu ro- du vso svojo ljubezen. Tudi v Celju je mnogo požrtvoval- nih žena, od katerih navajamo samo nekaj primerov: Na prvem mestu moramo omeniti Valant Marijo, 28-kratno udarnico iz Tkalnice hlačevine, za njo S o r n Branko, 25-kratno udarnico, B r u š e k Pavlo, 16-kratno udarnico, Ribezi Vero, Kristanšek Anico in T a n j- š e k Antonijo. V Tovarni emajlirane posode je okoli 90 udarnic, od katerih je na prvem mestu Z a k o š e k Leo- poldina, 15-kratna udarnica, od dru- gih se pa odlikujejo po svojem delu še F a r č n i k Neža, Hrašovec Cecili- ja, Muml Marija, Kranj c Marija in Š p e g 1 i č Marica, ki je 13-kratna udarnica. Med vidnimi delavkami sta tudi še T o m a ž i č Julčka in P i 1 k o Berta. Za razgibano kulturno prosvetno živ- ljenje v Medlogu ima velike zasluge tov. Dai-inka J o š t o v a. Skoraj vsi kmetje v gornjem Medlogu so sodelo- vali s partizani. V gostoljubni Piše- kovi in Dimčevi hiši so borci in ak- tivisti vselej našli zatočišče. Pišekova mama in obe Dimčevi, so pravi pri- meri naših pogumnih žena, ki so tve- gajoč usodo svojih družin pomagale narodnoosvobodilni borbi. Takoj po osvoboditvi je prevzela AF2 organiza- cijo tov. Joštova. Po 80 in še več žena je prihajalo na sestanke, ki so bili po-, živi j eni s petjem in pionirskimi nasto- pi. Tako je postala organizacija AF2 v Medlogu središče kulturno izobra- ževalnega ter družbenega življenja v tem kraju. Ko so na osnovi tega delo-l vanj a ustanovili kulturno izobraževal-] no društvo, je tov. Darinka Joštova postala njegova predsednica. Zato oba odbora lepo sodelujeta in si brez tega sodelovanja ne moremo predstavljati tako uspelih prireditev. Gotovo bo z dograditvijo Zadružnega doma postal Medlog vedno močnejše središče kul- turno izobraževalnega ter političnega dela na vasi. H o j n i k Cilka je že 1. 1941 začela sodelovati z OF, dokler ni bila izselje- na. Tudi v izgnanstvu je ves čas po- magala našim borcem, dokler ni sama stopila v začetku 1945 v NOB, kjer je bila v VIII. korpusu in v Avtokomandi komande pozadine IV. Armije vse doj demobilizacije. Pri AFZ organizaciji je najprej prevzela mesto ulične sekre- tarke, a kmalu nato mesto predsednice IV. četrti. V času njenega delovanja je ta organizacija prejela 3-krat pre- hodno zastavico. Skrb za otroka, ki sta izgubila očeta, je ni ovirala pri delu. Pomagala je povsod, kjer je bilo po- treba sodelovanja in pomoči. Zato je prejela že tri pismene pohvale. Kakor je v osebnem življenju tov. Cilka Hoj- nikova skromna, sprejema pohvale le s toplo zavestjo in veseljem, da je nje- no delo bilo doprinos našemu sociali- stičnemu razvoju. V III. četrti skoro vsakdo pozna Hildo G e r d i n o v o , ki je že več let steber ženskega delovanja. Ce katera žena ali mati išče nasvetov, se gotovo obrne do nje. Njo .srečamo pri pripra- vah vsake prireditve III. četrti in vsak dela z njo prav rad, ker je kljub za- poslitvi nasmejana in vedra. Od mnogih, ki dajejo našim najmlaj- šim pomoč sta požrtvovalni tovarišici Ček Ana in Pogačnik Minka. Cek Ana opravlja že 56 let svoj babiški poklic in je bila navzoča pri 6600 porodih. Razen tega ima za sabo še 4753 obi- skov pri mladih materah. Zaveda se, da v socialistični državi ni babica sa- mo obrtnik, temveč polaga veliko po- zornost vzgoji naših mladih mamic. Neumorno dela tudi v posvetovalnici s tov. Pogačnik Minko medicinsko sestro. Tov. Pogačnikova je že 25 let v službi zaščite dojenčkov, predšolskih otrok. Dela v šolski poli- kliniki in otroški posvetovalnici, obi- skuje malčke doma, predava o negi dojenčkov, higieni, prvi pomoči itd. Skupaj s tov. Cekovo vodita še otro- ško posvetovalnico v Zagradu-Pečov- niku. i Med nami je še mnogo zaslvižnih] žena in mater, vendar bi naštevanjd imen šlo predaleč. Zgoraj navedend tovarišice naj bodo vsem za zgled in vzor, — domovina pa se jim za njiho- vo nesebično delo zahvaljuje! Prispevki za po snegu prizadeto Primorsko vsak dan naraščajo Delovno ljudstvo okraja Šoštanj — prizadetim krajem Široki akciji za pomoč prebivalcem na Primorskem se je odzvalo tudi pre-^ bivalstvo okraja Šoštanj. Upravni od-| bori in sindikalne podružnice v našihj podjetjih so pokazali razumevanje in\ pripravljenost, da s svojimi prispevki ublažijo prizadetim veliko gospodar- sko škodo. Mnogo delovnih kolektivov je sklenilo v ta namen prispevati za- služek enega delovnega dne ali pa s prostovoljnim delom v podjetju izde- lati orodje in drugo blago, ki je pri- zadetim potrebno. Tako je sklenil upravni odbor in sindikalna podružnica Tovarne lesnih izdelkov in barv Lju- bija pri Mozirju dati v ta namen 50 samokolnic, nekaj stolov in barve. Tovarna otroške konfekcije Šoštanj pa bo dala nekaj obleke in otroškega pe- rila v vrednosti 12.000 din in v denar- ju 8.000 din. Uprava in sindikalna po- družnica pri Rudniku lignita Velenje je prispevala v gotovini 250.000 din, prav tako je tudi Tovarna usnja v Šo- štanju prispevala 110.000 din, delovni kolektiv bo pa še posebej zbral 50.000 din. Skupno je bilo v našem okraju do sedaj sprejetih obvez za 875.000 din vendar pa to še ni dokončna številka. Lepo spodbudo pa je dala tudi Splošna kmetijska zadruga v Mozirju, ki bo prispevala 20.000 din in Kmetij- ska delovna zadruga Šmartno ob Dreti s prispevkom 10.000 din. Nič pa še niso prispevali obrtniki, ki so bili prav tako dobro seznanjeni z akcijo, kakor delovni kolektivi. Obveze pa sprejemajo tudi politične organizacije. Med prvimi je Mestni odbor ZB NOV v Šoštanju sprejel sklep, da prispevajo vsi člani za po- moč Primorski. Komisija za pomoč Primorski pri Okrjanem odboru OF poziva vsa pod- jetja in ustanove, splošne kmetijske zadruge in kmetijske delovne zadru- ge, delovne kolektive in obrtnike, ka- kor tudi vse člane Osvobodilne fronte, da slede vzgledu onih podjetij, za- drug in kolektivov, ki so razumeli svojo dolžnost. Utrjujmo enotnost in bratstvo posebno v času, ko je pri- morsko ljudstvo tako težko prizadeto. v OKRAJU CELJE-OKOLICA v okrajii Celje-okolica so že številna pod- jetja, kolektivi in organizacije priskočile na pomoč z denarnimi in drugimi prspevki. Med ostalimi je te dni nakazalo 10.000 din Okraj- no gradbeno podjetje Celje-okolica, 20.000 din pa Hmeljna komisija v Žalen. V Tekstil- ni tovarni Št. Pavel so zbrali in poslali tek- stilne odpadke v vrednosti 40.000 din, člani delovnega kolektiva pa so sklenili, da bodo darovali zaslužek ene^a delovnega dne. Ra- darji rudnika Laško in obrata Pečovnik so v nedeljo na zelo dobro obiskanem in uspelem občnem zboru sindikalne podružnice sklenili, da bodo darovali polovico zaslužka enega de- lovnega dne. Delavci in uslužbenci — člani sindikalne podružnice zdravilišča Laško so zbrali in nakazali znesek 10.000 din. BRASLOVŠKI FRONTOVCr PRIMORSKIM BRATOM Hvalevredna je akcija vaških OF odborov v Braslovčah, ki so se na skupni seji pogo- vorili in določili za vsak odbor po enega od- bornika z nabiralno polo. Vsi odborniki in vaščani — kmetje so se klicu za pomoč rade volje odzvali. Že drugi dan so z nabiralnimi polarni po vaseh nabrali in odposlali čez 20.000 din. Bil je primer, da je kmet, ki ,j« prispeval 100 din, prišel drugi dan k odbor- niku OF in dal še 100 din, ker se mu je /.delo, da je prejšnji dan dal premalo. Po- dobno nabiralno akcijo vršijo frontne orga- nizacije in sindikalna podružnica v Št. Pavlu pri Preboldu. VRANSKO NI POZABILO NA PRIMORSKO Kmetijska zadruga je priložila 20.000 din V ponedeljek smo začeli tudi pri nas po- birati prispevke za prizadete kraje v Soški dolini, šolska mladina z učiteljstvom se je pi-va zganila in je zbrala okoli 8000 dinarjev. Hvalevreden je prispevek Kmetijske zadruge na Vranskem, ki je v ta namen darovala 20.000 din. Akcija se nadaljuje in upamo, da bomo na Vranskeni zbrali lepo vsoto de- narja. Organizacija ZB IV. četrti ena najboljših v Celju v i>oIno zasedeni dvorani MLO se je vršil v četrtek zvečer občni zbor ZB četrte četrti. Sekretar Dobrišek Viktor je v poročilu gra- jal delo starega odbora, Iti je zaradi nede- lavnosti predsednilia Jermola in sekretarja Vajdetiča bil razpuščen. Nov odbor, ki .je bil imenovan sepiembra lanskega leta, j» takoj izvršil pojiis prebivalcev, ki imajo po- goje za članstvo ter s tem 100% dvignil šte- vilo članov. Ustanovil je strelsko družino »Ivo Bibar-Lolac ter prispeval 7000 din za novoletno jelko. V tekmovanju za čas 10. ob- letnice JLA jo odbor prej<*l nagrado kot eden Izmed najboljših. V diskusiji so člani pozdravili ukrep naše vlade, da sc verouk izloči iz šole, trdeč, da resnica in laž ne spadata skupaj v eno učil- nico. Sprejeli so tudi sklep, da ne bodo do- volili nikomur med našo mladino in ljud- stvom širiti laži in mračnjaštva. Vsak član bo napravil oit ur prostovoljnega dela pri po- stavitvi spomenika ZB. Obravnavali so tudi stanovanjsko ^-prašanje in ugotovili, da mno- gi zaslužni borci stanujejo v slabih stano- vanjih, čestokrat tudi bolani, medtem ko se še tu in tam šopirijo v lepih stanovanjih ljudje, ki jih niso saslužili. Navzoči so bili mnenja, naj stanovanjsko stisko občuti,io predvsem oni. ki so dobo okupacije preživeli doma pri topli peči. J Uspehi organizacije Zveze borcev v Lašicem Pred nekaj dnevi se je vršil občni zbor v občinski odbor ZB NOV in občni zbor za pododbor Laško-Marija gradeč. Kaj mislite kje? Laško bi pre- potrebno rabilo za številne sestanke primerno dvorano. Organizacija ZB NOV v Laškem si je pred par meseci zadala nalogo, da do svojega občnega zbora zgradi dvorano. Bilo je mnogo kritike zaradi sloga, prostora itd. Ce- lo od takih, ki menda niso nič kaj preveč sil vložili za obnovo in lep iz- gled Laškega. Pa kaj hočete — trdo kožo so imeli odborniki, nič se niso ozirali na nepotrebne kritike. In kaj je bila posledica? Zginile so zad- nje ruševine v Laškem. Na mestu, kjer je pred nedavnim kraljevala po- drtija, stoji danes dvorana, ki sprejme 120 ljudi. Mnogo truda je bilo treba vložiti in z vsemi silami se zagristi v delo. Naj ne izostane pohvala pred- vsem tov. Šalabalič Ljubomiru in Je- len Franju. Do občnega zbora je bila dvorana gotova in otvorjena. Na samem zboru pa predana v uporabo vsem množičnim organizacijam in društvom. Poglejmo si dvorano od znotraj. Ni še popolno- ma urejena. Stene so sicer pobeljene, toda zima ni dovolila, da se popolno- ma posuše. Električna razsvetljava je le zasilna. Manjkajo zavese na oknih. Inventarja je bore malo, toda to še vse pride — zatrjujejo člani ZB. Na pro- čelju dvorane visi pod sliko maršala Tita diploma, ki jo je organizacija prejela za uspešno delo v čast 10. oh- letnice JA. Članarina pobrana. 36 no- vih članov, predlogi za odlikovanja, prostovoljno delo, pravilno delo z osta- limi organizacijami itd., vse to je na- rekovalo OOZB NOV Celje-okolica. da ta diploma krasi dvorano ZB NOV v Laškem. Desno steno dvorane krasi velika povečana slika spomenika žrtev faši- stičnega terorja v Laškem. Da, tudi spomenik žrtvam fašističnega terorja je organizacija ZB NOV v Laškem po- stavila v tem poslovnem letu. Pohor- ski granit, ki je oblikovan in zložen po zamisli mojstra Plečnika, bo še poznim rodovom govoril o borbi in I požctvovidnosti Laščanpv v času NOB. Od pripravljalnega odbora za posta- vitev spomenika ima predvsem zaslu- ge tov. Križnik Otmar. Te in še mnogo drugih nalog je or- ganizacija ZB NOV Laško izvršila Vj sklopu političnih in gospodarskih na- log, ki so se postavljale pred gradite- lje naše domovine. To so dejstva, kij govore vsakomur, da organizacija ZBj v Laškem dela. To je vzpodbuda tudi' za vse ostale organizacije, ki ne bodo hotele zaostajati. Na svojem občnem zboru 28. februar- ja so zopet izvolili odbor, ki bo vztraj- no nadaljeval z delom za naše skupne cilje. ^„ Nekateri cbrtniki še do danes niso uredili obveznosti do svojiii delavcev Odkar so odpravljene živilske nakaznice in otroške doklade, imajo delavci z obrtniki vedno večje spore glede izplačila nadomesti- la za živilsko karto, industrijskih bonov, predvsem pa izplačila otroških doklad. Na prste bi lahko našteli obrtnike, ki iila- čujejo svojim delavcem vse tisto kar jim pripada. Velika večina privatnih obrtnikov zelo neredno plačuje delavcem živilske kar- te in industrijske bone. Izplačevanju otroških doklad pa se večina obrtnikov brani. Skup- ščina MhO jc že nozvala obrtno zbornico naj to vprašanje nemudoma reši. Postavljen jc bil tudi predlog, naj bi se pri obrtni zbor^ niči ustanovil skupni lond, iz katerega bi obrtniki črpali te dajatve. Tudi naš list jc kmalu nato objavil izjavo predsednika Obrt- ne zbornice, češ da bo zbornica ta vprašanja kmalu uredila. Kakšno je stanje? Ne moremo reči, da je urejeno. Kot primer, kako krivično se ob- našajo posamezni obrtniki napram svojim delavcem, je odnos fristerja Grobelnika, ki svojim trem pomočnikom za mesec Januar in februar sploh ni plačal živilske karte in ne industrijskih bonov, da o otroških dokladah sploh ne govorimo. Čevljarski mojster Zon- tič ima zaposlenega pomočnika s tremi otro- ki. Otroških doklad ne plačuje v redu. Ko ga je žena delavca prosila, naj vendar plača otroške doklade, ker otroci študirajo, se jc ta nad njo znesel, češ kaj bom jaz tvoje otroke redil. Drug primer poizkusa izkori- ščanja delavca je kovač Zobret na Zg. Hu- dinji. Pri njem je zaposlen njegov polbrat kot pomočnik. Ta je bil poklican konec lan- skega leta na orožne vaje. Žena, ki je ostala doma s štirimi otroki, je večkrat šla med tem časoir k mojstru, naj ji da nekaj de- narja na račun moževe plače. Toda zaman. Šele po posredovanju oblasti je Zobret izpla- čal pripadajočo plačo, dočim otroške do- klade še dolguje. Zobret tudi ni tega po- močnika neka i mesecev socialno savaroval. Zgodi! se ,ie primer, tla je pomočnik prosil za bolniški list, katerega mu mojster ni mogel izdati, ker pomočnik ni bil socialno zavarovan. Rekel mu je, naj gre privatno na zdravljenje, da bo nosil stroške mojster, ali na žalost tudi to mu je ostal dolžan. To je le nekoliko poizkusov kršenja pred- pisov in primerov izkoriščanja človeka, kar pa nikakor ni v čast obrtniškemu stanu in je vsako izgovarjanje obrtnikov na pomanj- kanje predpisov gola fraza. Potrošniki vedo, da so vsi obrtniki brez izjeme dvignili cene svojim uslugam in če ne plačujejo delavcem- pripadajočih živilskih kart, industrijskih bo- nov' in otroških doklad, imajo neopravičene dohodke — to je pa kaznivo. TUDI CELJSKI ŠOFERJI SE ORGANIZIRAJO Združenje šoierjev in avtomehanikov LR Slovenijo je dokaj mlado društvo, saj je ustanovljeno šele lansko leto v juniju, ven- dar vzbuja med vsemi, ki jim je namenjeno, mnogo zanimanja. Doslej so ustivnovljene močne delovne in organizacijske edinicc ne samo v Ljubljani, kjer je relativno največ šoferjev, temveč tudi v Kranju, Kamniku, Novem mestu, Domžalah, Brežicah, Ptuju, Muj*ski Soboti, Ljutomeru itd., a na vidiku sta občna zbora v Celju in Mariboru. v Celju bo ustanovna skupščina v nedeljo, dne 9. marca 19.52 ob 9. uri v dvorani Okraj- nega sindikalnega sveta, šlandrov trg 5. Pričakujemo, da ne bo v nedeljo šoferja, ki se te skupščine ne bi udeležili. C. t našim dopisnikom: Zadnje dni smo prejeli od naših dopisni- kov toliko dopisov, da nam jih zaradi pre- ozko odmerjenega prostnra ni bilo mogoče vseh objaviti v tej številki. Objavljene do- pise smo morali precej skrajšati. Ostali do- pisi pridejo na vrsto prihodnjič. Dopisnik«* prosimo, da nam oprostijo. stran 2 SAVINJSKI VESTNIK<^, dne 8. marca 1952 štev. 10 Po svetu... POLOŽAJ V EGIPTU Politični opazovalci v Kairu so- dijo, da je prihod Hilali paše na oblast samo še povečal strah pred notranjepolitičnimi trenji. Novo vla- do podpirata sedaj samo dve stranki, liberalna in saadistična. Menijo, da namerava predsednik vlade upora- biti odločne metode za uresničitev svoje politike. V SEVERNI KOREJI SE JE POJA- VILA ČRNA KUGA Predsednik severnokorejske vlade Kim Ir Sen je razglasil izredno sta- nje v vsej Severni Koreji zaradi epi- demije črne kuge. Pogajanja v Pan Mun Jonu so še vedno na mrtvi točki, za kar nosi glavno odgovor- nost Sovjetska zveza. FRANCIJA SE VEDNO BREZ VLADE V Franciji se vladna kriza nada- ljuje. Narodni poslanec Antoine Inay je že tretji, ki mu je ponu- jen mandat za sestavo vlade. Ni se pa še odločil ali sprejme ponujeni mu mandat za sestavo vlade. SOCIALISTIČNA INTERNACIONALA je ob mednarodnem prazniku žena objavila proglas, v katerem med drugim opozarja, da je za strah pred novo vojno, ki je zajel ves svet, kri- va napadalna politika SZ. SZ naj do- kaže svojo voljo za mirom s tem, da brez oklevanja upostavijo mir na Koreji, dovolijo svobodne volitve pod mednarodnim nadzorstvom v vsej Nemčiji, podpišejo mirovno po- godbo z Avstrijo ter prenehajo z »živčno« vojno proti Jugoslaviji. ČASTEN SPREJEM JUGOSLOVAN- SKI NOVINARSKI DELEGACIJI je priredilo britansko zunanje mi- nistrstvo. Prisotni so bili predstav- niki zunanjega ministrstva ter mno- gi britanski novinarji, kakor tudi člani jugoslovanskih predstavništev v Londonu. POTRES NA JAPONSKEM Dne 3. t. m. je bil na otoku Hok- kaidu na Japonskem močan potres, ki je zahteval okrog 100 smrtnih žrtev. 100 SMRTNIH 2RTEV IN 200 RA- NJENIH je zahtevala železniška nesreča v bližini Rio de Janeira v Braziliji. V Londonu bodo omejili svobod- no gibanje kominformskim diplo- matom. Vojaško sodišče v Atenah je so- dilo 29 članom komunistične parti- je, ki so bili obdolženi vohunstva v korist kominformovskih držav. 8 oseb je bilo obsojenih na smrt, 4 na dosmrtno ječo, 10 pa na časovne kazni od 1 do 20 let. 7 oseb je bilo oproščenih. Iz Budimpešte je iz dnevnega za- vetišča za otroke v industrijskem kombinatu Rakosy v Cepelu izgi- nilo 32 majhnih otrok. Sodijo, da so jih odpeljali v SZ. 73.633 oseb so deportirali neznano- kam iz Madžarske. Razdirač zadruge je prejel zasluženo kazen Pri okrajnem sodišča v Celju je te dni bila rasprava, ki je obravnavala nepravilnosti v Kmetijski delovni zadrugi na Babnem pri Celju, ko je bil še predsednik zadruge Mi- lan Kitonja. Predkaznovan je bil pred časom zaradi poskusnega pobega preko državne me- je. Bitonja je dne 20. 1. 1951 iz Babncga po- begnil. Kot predsednik Zadruge je slabo go- spodaril. V letu 1950 je ostala na zadružnih travnikih večja količina nepokošene krme, ki je propadla, nadalje večja količina repe in korenja. Tako je nastala v zadrugi znatna ikoda. Zadružniki so morali prodati 17 glav živine, kar je bistveno oslabilo živinorejo, ki je ena osnovnih gospodarskih panog KDZ Babno. Delovne dni posameznim zadružnikom so pisali nekontrolirano in izpl^^ali v letu 195( previsoke akontacije, kar je imelo za posle- dico, da se je ob zaključku letnih računov pokazal dolg zadružnikov na preveč izpla- čilnih akontacijah v skupnem znesku 178.000 din. S takim delom je Bitonja vzbudil t za- družnikih nezaupanje do zadružnega gospo- darstva. Gospodarstvo pa je vodil tako sla- bo, da je delovni dan iznašal komaj 15 din, kar je povsem upravičeno imelo za posledico nerazpoloženje zadružnikov do dela in član- stva v zadrugi. V prvem polletju 1950 je Bi- tonja opravljal funkcijo blagajnika v KDZ Babno, pri tem je opustil vodstvo tekoče evidence nad prometom s kmečkimi boni, ki jih je zadruga prejemala za prodane pro- htvode, čeprav je vedel, da je taka evidenca predpisana ter da zaradi take opustitve lah- ko nastane zadrugi škoda. Milan Bitonja je kot predsednik KDZ Bab- no, izkoriščujoč svoj položaj, dal blagajni- ku Antonu Kovaču nalog za izplačilo delov- nih dni za prvo in drugo tromesečje 1950 po koledarju, vštevši pri tem dela proste dneve med delovne dni in pribil 40 odstotkov kot odstotek povišanja na povprečni zaslu- žek posameznega zadružnika. Vse to je storil brez prehodne odobritve zadružnega uprav- nega odbora. V svojem zagovoru je Milan Bitonja pri- cnal krivdo, vendar jo je skušal omiliti češ da gre pri tem le za nepravilno poslovanje, Be pa za izjMdkopavanje zadruge. Priče so izpovedale, da je bilo stanje po pobegr. Ritonje v zadrugi obupno. 20 glav- živine v hlevu je Mlo v težkem položaju in skoraj broz hrane. Splošno so se ljudje nor- čevali, da je KDZ Babno Mauthausen za ži- vino. Vsak zadružnik si je sam pisal oprav- ljene delovno dni, kakor se mu je zljubile. Šele, ko je prišel v zadrugo nov predsednik, se je stanje izboljšalo. Sodišče je Milanu Bitonji prisodilo 2 leti zapora. Pravična kazen, ki jo je prejel Bi- tonja, naj bo v opomin vsem, ki bi na ka- kršen koli način skušali raabijati naše kmeč- ke delovne zadruge. M. Č. Dr. JOS. TOMINSEK osemdesetletniik Dr. Josip Tominšek je 4. marca ob- hajal svoj osemdeseti rojstni dan, to se pravi, da ima za seboj 60 let javne- ga dela kot pedagog, pisatelj, urednik in organizator na najrazličnejših pod- ročjih. Rodil se je 1. 1872 trdnemu kmetu Portu na Slatini med Bočno in Gor- njim gradom. Od 1. 1884 do 1892 je ho- dil v gimnazijo v Celju in jo dovršil z bleščečo odliko. Od 1. 1892 do 1896 je študiral v Gradcu in se usposobil za profesorja slovenščine, latinščine in grščine, poleg tega pa je dovršil eno- letni kurz za srednješolske učitelje te- lovadbe. Se kot študent je poldrugi mesec predaval na celjski gimnaziji, 1. 1896 pa je nastopil službo v Kranju in ostal tu do 1. 1904. L. 1898 je bil promoviran za doktorja filozofije. Le- ta 1904 je bil na študijskem dopustu v Berlinu za poglobitev klasično filo-. loškega študija, nato pa je šest let učil v Ljubljani na I. drž. gimnaziji. Leta 1910-11 je postal ravnatelj gim- nazije v Gorici, najmlajši ravnatelj največjega zavoda v Avstriji s težko nalogo, da ustanovi slovensko in ita- lijansko gimnazijo. L. 1911 je bil pre- meščen za ravnatelja na gimnazijo v Mariboru in tu ostal v tem svojstvu do upokojitve. L. 1943 se je iz Ma- ribora preselil v Celje, potem ko mu je bomba uničila stanovanje z vso knjižnico in ogromno, dragoceno kore- spondenco. Dr. Josip Tominšek je mož dela, ši- roko naobražen in razgledan, neutru- den in neugnan v svojem prizadeva- nju, da iz bogastva svojega znanja in iz svojih sposobnosti čim več nudi na- rodu, čigar sin je. Njegovo literarno delo je raztreseno po najrazličnejših revijah in časnikih. Kot mlad profesor je bil vodilni književni kritik pri ta- krat vodilnih slovenskih revijah v Ljubljanskem Zvonu in Slovanu, saj je napisal v obeh 211 ocen poleg 22 PBEDAVANJE PROF. GUSTAVA ŠILIHA o »Vzgoji v družini« bo v Narodnem domu v četrtek 13. marca 1952 ob 19.30 uri. Vse od- rasle, zlasti starše opozarjamo na to koristno; predavanje in jih vabimo k udeležbi. Vzgdjai otrok v družini ni naša zadnja, ampak mao-i gokrat prva važna zadeva, zato naj vam bo^ tudi udeležba na predavanju tov. Šiliha naš^ resna skrb. " daljših člankov. Pisal je pedagoške razprave v Popotnika, Nastavni Vjes- nik in Pedagoški Letopis, ki mu je bil osem let sourednik. Njegove razprave je prinašal za razvoj naše znanosti po- membni časopis za zgodovino in naro- dopisje (CZN), Berliner Fhil. Wochen- schrift in "VViener Studien, v katerih je priobčil del svoje disertacije. Bil je sotrudnik Gorenjca, Slovenskega i Naroda, Mentorja, Ženskega sveta, Zeitschrift f. d. Gymnasien, Oesterr. Al- penzeitung, Wiener Zeitung, Wiener Abendpost, Tagespost, Laibacher Zei- tung. V nemških listih je seznanjal Nemce s slovenskimi kulturnimi do- godki in s svojim bistrim in spretnim peresom dvigal ugled našega človeka. Izdal je 60 samostojnih publikacij, po- leg 868 razprav, člankov, referatov in kritik po revijah in časnikih. Spisal je 9 šolskih knjig (Latinsko in grško slov- slovnico, dve vadnici, Ksenofontov grško-slovenski slovar) in v 5 zvezkih izdal Izbrane spise dr. J. Mencingerja. Bil je urednik Bleiweisovega zbornika, sourednik Pedagoškega Letopisa in 29 let urednik Planinskega Vestnika. To je samo literarno delo. Poleg tega pa je bil 12 let predsednik znamenite Glasbene Matice, 10 let predsednik Aerokluba v Mariboru, bil poslevodeči podpredsednik Sabljaškega kluba v Mariboru, ustanovitelj Protituberku- lozne lige, predsednik Profesorskega društva, podpredsednik Zgodovinskega društva, predsednik Gimnazijskega podpornega društva, podpredsednik Profesorske samopomoči itd. Človek se vprašuje, kje je jemal čas in kje moči, da je zdržal bremena, ki mu jih je nalagal odgovorni pedago- ški poklic, in bremena, ki mu jih je družba naložila povrhu zaradi njegove izredne bistrosti in sposobnosti. Na vseh delovnih mestih se je izkazal kot koncilianten, stremljiv, a zmerom lju- bezniv sodelavec, ki združuje okoli se- be ljudi najrazličnejših značajev in mišljenj z najstrožjim življenjskim im- perativom: z delom za narod, za nje- govo prosveto in njegov razcvet. S po- nosom lahko gleda na žetev svojega življenja. Uredništvo Savinjskega vestnika mu ob visokem življenjskem jubileju iskre- no čestita tudi kot svojemu zvestemu sotrudniku. Čeprav mu nemila usoda zadnja leta ni prizanašala z udarci, podpira naš lokalni list z aktualnimi članki s sočno, razborito vsebino. Na mnoga leta! ..NAVADEN ČLOVEK" V Novi cerkvi \ uedeljo, dae 17. februarja, je kulturno- umetniško društvo v Novi cerkvi pri Celju ii;ralo Nušičevo veseloigro »Navaden človek«. S to igro se tamošnji igralci niso prvič pred- stavili svojemu hvaležuemu občinstva, pač pa so vsi njihovi dosedanji igralski nastopi ostali zapisani le v spominu samih Novocer- kovčanov. Toda zaradi primerjave z drugimi amaterskimi druiiuami v okolici in mestu, pa je vredno zapisati, da v repertoarju novoier- kovške igralske družine od osvoboditve na- prej prevladujejo vredna ljudskovzgojua odr- ska dela, med njimi »Raztrganci«, »Hlapci«, »Gospa ministrica« itd. Igro so uprizorili na malem šolskem odru v tamošnji osnovni šoli. Delavni igralci in organizatorji si obetajo še več uspeha na no- vem iu orimernejsem odru, ki ga pričakujejo ali v svojem zadružnem ali gasilskem domu, pa tudi ob večjem sodelovanju mladine, ki je resda prednjačila v dvoranici, manjša pa je njena udeležba pri aktivnem Ijudsko-pro- svctnem udejstvovan.iu. »Navadnega človeka« je po nekoliko uspelih režijah zasnoval in postavil po knjižni izdaji L.rS zopet požrtvovalni režiser Oton Samec. Igr.\ jo Idjub pičlim materialnim sredstvom uspela in pri gledalcih, v priznanje sodelu- jočim, naletela na navduie* sprejem. < Še nekaj misli oh komediji „2ivljenje je lepo" Ko smo zapuščali po komediji »Živ- ljenje je lepo« gledališko dvorano, smo bili v sebi nemalo zavzeti z razčišče- vanjem problematike tega dela, ki je in ni problematika, z vprašanji, ki ima- jo in nimajo odgovora, z mislimi o kritiki, oceni in preceni vsega, kar se je pred nami na odru vrstilo. Enotne- ga, zbranega razpoloženja delo v nas ni ustvarilo. Duhoviti miselni obrati Štefana in Bonaparteja, povprečna žen- skost Miky in sproščenost prebivalcev azila so iskali v nas odziva: sozvočja ali zavračanja, priznanja ali obsodbe. Iskali smo pogoje in vzroke nastanka navedenih značajev in jih našli v bur- žoazni družbi. Ker smo hoteli biti pra- vični in stvarni, smo se o vsem tem razgovorili s soobiskovalci in prečitali ugotovitve tov. T. O. v zadnji številki Savinjskega vestnika. Mnogo resnice je v njih, a niso odgovor na vprašanje: Cemu služi ta komedija, ki je »opti- mistična«? Kakšen je njen pravi obraz? Ali je kaj več nego zbirka življenjskih epizod, ki se premočrtno vrste pri lju- deh brez dela, ciljev, naporov volje, a željnih užitkov brez žrtvovanja? Ali moramo res pritrditi avtorju, da je tako življenje lepo? Ali ni v tej za lase privlečeni pritrditvi avtorju še ponovna moralna kapitulacija publike pred vse- mogočnostjo »usode« in »sreče«, ki jo kuje vladajoča buržoazija? Ko smo prečitali v 5. štev. Gleda- liškega lista sestavek režiserke Djur- djice Flere, se z nekaterimi dejstvi nismo mogli strinjati ob ugotovitvi, da nam na navedena vprašanja ne odgo- varja. Sestavek ima zaključek v logiki, ki se pri nas ne poučuje. Tolaži nas dejstvo, da tudi francoska^ kritika dolgo časa ni bila na jasnem glede odnosa do svojih Achardovih iger. Torej je dal pisec mnogih kome- dij, Francoz Achard tudi francoskim kritikom misliti in tuhtati. Achard si je ob taki dalje časa trajajoči miselni zaposlitvi kritikov pridobil priznanje in sloves satirika. Ali bo tudi nas pri- dobila navidezna sočnost te Achardo- ve komedije, ki se konča s tretjim de- janjem, a bi se z njim ravno tako lahko začela in končala s šestim ali .sedmim dejanjem? Tov. T. O. analizira komedijo in nje- ne značaje kot jih vidimo na odru brez povezanosti s pogoji njihovega nastav- ka v družbi in pisatelju. Z opustitvijo te vezi njene vsebine je sam zapahnil dohod k zavestnemu dojet ju njenih tendenc in perspektiv. Le-te so v bur- žoazni družbi mnogokrat spretno ma- skirane, celo namenoma zanikane, da sigurne je preprečijo kritičnost pri sprejemanju dela in lahko še bolj' učinkujejo na prostodušnega gledalca. Da služi v.se to interesom vladajoče buržoazije je samo po sebi umljivo. ' Življenjska pot oseb v komediji je v njej prikazana izolirano, brez vzro- kov, ki so v buržoazni družbi. Edino stražnik nekoliko očitneje predstavlja buržoazno oblast, ki se je sicer umak- nila s' svojo odgovornostjo za nedo- gnanost pojmov usode in sreče. Bur- žoazna ureditev družbe, v kateri se komedija dogaja, ni nikjer naznačena kritično. O vsem mogočem in nemogo- čem govore osebe v komediji, le druž- be in njene ureditve se nobena ne do- takne. S tem je komedija dobila izra- zit apolitičen značaj in vrši najboljšo demoralizacijo sil, ki bi se sicer lahko usmerjale v borbo proti izkoriščeval- ski buržoaziji. Vsak razredno zaveden buržuj je moral biti te komedije vesel, saj mu podaljšuje dobo brezskrbnega izkoriščanja in vladanja. Vsak zaveden proletarec pa obžaluje, da gledajo ljud- je na odru značaje, ki so razredno ne- zavedni, ki se izgubljajo v praznem teoretiziranju in nimajo ciljev, volje, ne borbenosti in ne smisla za razredno borbo. Tudi nam je žal, da gledamo na celjskem odru take prizore, ne da bi nas Gledališki list opozoril na nji- hovo buržoazno tendenčnost, življenj- sko zlaganost in varajočo duhovitost. V komediji so popolnoma odstranje- ne vse možnosti nastajanja: družbene in razredne zavesti, borbe proti vla- dajočemu razredu, spoznanja lastne iz- koriščanosti, spoznanja krivičnosti ka- pitalistične družbene ureditve in spo- znanja zgrešenih nazorov in idej, ki jih propagira buržoazija. V navedenem je bistvenost problemov, ki so resnič- ni pri nastopajočih osebah. To bistve- no, istočasno družbeno in stvarno osebno problematiko pisatelj popolno- ma zamolči. Raje nas nedoumljeno se- znanja z lepotami življenja, ki niha med »usodo« in »srečo«. Cim bolj je človek od družbe, tem bolj se mu stopnjuje in sestavlja nje- gova osebna nerazrešenost. Delo vklju- čuje najprimerneje posameznika v družbo. Ker osebe v komediji nimajo zaposlitve, nimajo moralne povezano- sti s celotno družbo, a imajo pestrost in »bogastvo« osebne nerazrešenosti. To osebno nerazrešenost nam Achard razkazuje v več inačicah, a mnogo bolj bi nas zadovoljil, če bi nas pove- del k njeni razrešitvi v delu ali borbi. To pa bi ne bilo več tako v skladu z fnteresi vladajočega razreda buržoa- zije, kot je sedanja osebna problema- tika, ki ji gospodarita mesto razredne zavesti in iz nje izvirajoče borbenosti »usoda« in »sreča«. Tega poguma tudi Achard nima, zaradi česar ne bomo pri njem več iskali del za uprizoritve na našem odru. Siv. ... in doma MARŠAL TITO O VPRAŠANJU TRŽAŠKEGA OZEMLJA Maršal Tito je z ozirom na xaon zemsko časopisje, predvsem itali- jansko, ki komentira De Gasperije- vo izjavo o Trstu na konferenci r Lizboni, zunanjepohtičnemu ured- niku Tanjuga izjavil med drugim, da je bila vlada FLRJ vedno proti temu, da bi vprašanje STO reševa- li med Italijo in Jugoslavijo na podlagi kakršne koli trgovine. To še posebno ne v škodo slovenskega življa na tem ozemlju. Zelja na$e vlade je, da bi se to vprašanje re- šilo med Jugoslavijo in Italijo na način, ki bi bil za obe strani pravi- čen. Vlada FLRJ je v želji, da bi pri- šli do pozitivnih uspehov glede re- šitve vprašanja STO, vnovič pro- učila vprašanje ustanovitve Svo- bodnega tržaškega ozemlja in ugo- tovila, da bi se na p>odlagi medse- bojnega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo lahko našla rešitev v ok- viru mirovne pogodbe s to razliko, da bi bila ustanovitev STO posle- dica sporazuma med obema drža- vama z vsemi popravki mirovne pogodbe o vprašanju STO, ki bi jih tak sporazum neogibno zahtevat To se nanaša predvsem na vpraša- nje guvernerja, ki bi ga po naši za- misli zamenjavali vsaka tri leta Italija in Jugoslavija. Iz intervjuva De Gasperija j€ razvidno, da odklanjajo tak pred- log in da italijanska vlada vnovič postavlja kot podlago za rešitev vprašanja STO tristransko deklara- cijo. SE 45 MILIJONOV DOLARJEV bo prejela Jugoslavija na račun ekonomske i>omoči od ZDA, Velike Britanije in Francije. V PAPIRNICI V RADECAH so izboljšali tehnološki proces za proizvodnjo teleprinterskega papir- ja in azbestnega papirja in azbest- nega filtra. Izdelujejo tudi foto- papir. Britanska vlada je naši vladi iz- rcizila sožalje za številne človeške žrtve in velikansko škodo, ki so jo povzročili snežni zameti in plazovi v Slovenji. Nove poštne znamke po 2 in 8 di- narjev je dala v promet direkcija pošte FLRJ. Tretjo oceansko ladjo »Učka« bodo na Reki splovili 1. maja. Kulturno-prosvetno delo v DOBRNI Vse kulturno-prosvetno delo v Dobrni se odigrava okrog SKL'D sKajuha. Te društvo je imelo do letae skupščine, ki se je vršila decembra 1951 38 aktivnih članov. Fo sklepih letne skupščine, ki so se realizirali, se "Je število članov povečalo na €7. Največji uspeh društva je bil ustanovitev mladinske sekcije. Ta sekcija je obenem ustanovila novo sek- cijo, in sicer folklorno skupino, ki šteje 12 članov in je prvič nastopila i velikim ospe- hom ob priliki Prešernove proslave. V me- secu marcu bodo ustanovili lutkovno gle- dališče. Pevski »bor se je povečal za 10 čla- nov in bo imel po sklepih odbora v letoi- njem letu najmanj šest samostojnih koneert«y in ravno toliko gostovanj. Igralska družia* bo naštudirala tri igre. Prva od teh se bo igrala koncem marca tega leta. Ljudska uni- verza si je vzela v svoj plan mesečno en* predavanje, kar se je dosedaj tudi izvedlo. Obe predavanji v letošnjem letu sta bili do- bro obiskani. Pri teh uspehih imamo pa tudi negativne strani. V prvi vrsti je dmštve opazilo, da je v igralski skupini premalo aa- stopana kmečka mladina in širša okolipa Dobrne. Ta napaka se mora v teku dveh me- secev odpraviti, da se pravilnim individual- nim delom na terenu pritegne to mladino v našo igralsko skupino. Druga stvar, je ove- ditev naše knjižnice. Z dogovorom krajevne- ga ljudskega odbora v Dobrni bomo dobili še v tem mesecu odgovarjajoči prostor aa nato knjižnico, ki se bo potem takoj dosledne in postopoma urejevala. SPOMINU IVANA RO CKA (BIBA) Ob 10 letnici njegove smrti Dne 6. marca 1942 so nacistični oku- patorji v Mariboru umorili medicinca Ivana Ročka, voditelja Šoštanjske re- volucionarne mladine. Bil je ožji sode- lavec tovarišev: Kidriča, bratov Kraj- gerjev, Lidije Sentjurčeve itd., s ka- terimi so ga družila revolucionarna dejanja in zapori ter globoka preda- nost delavskemu pokretu. Trnjeva je bila pot tega idealnega borca — upornika. Za svoje velike ci- lje, za pravico delovnega človeka ni poznal ovir. 2e kot otrok je izgubil očeta in je zgodaj okusil vso trdost življenja. Preromal je tisto grenko pot, ki je bila delež slehernega siromašne- ga študenta. Nikoli in nikjer pa se ni hotel udinjati za ceno predanosti so- cialnemu pokretu. Slovenjgraški, celj- ski in ljubljanski zapori, zloglasna Bi- leča — vse to ga je spremljalo vsa leta. Bil je duša komunističnega gibanja med šoštanjsko in šaleško mladino, ki se je zbirala pri njegovi materi v pod- strešnem stanovanju. Tam je sej al s klenimi besedami v srca delavske in dijaške mladine in tako je zrasla kljub nekoč precej nemčurskemu Šoštanju četa hrabre, narodnostno zavedne mla- dine, ki je bila globoko predana soci- alnemu delavskemu pokretu. V vrstah teh mladih komunistov se je izobliko- val tudi naš partizanski pesnik »Ka- juh«. Medicinec Ivan Ročk je skupno z brati Mravljaki usmeril in utrjeval stopinje in poglede v svet mlademu pesniku! Po razpadu države leta 1941 je odšel takoj v ilegalo, delal, organiziral in vzpodbujal je k uporu povsod, kjerkoli je hodil. Za njim je oki^ator izdal ti- ralico, zato je v akcijah spreminjal svojo zunanjost. Pri izvršitvi neke ak- cije ga je v Celju prepoznala šoštanj- ska nemčurka in izdala. V celjskem in mariborskem zaporu so ga najizbra-; nejši gestapovski trinogi več mesecev zasliševali, trpinčili in mučili. Ivan Ročk je molčal...! V celici je med to- variši utrjeval idejo bratstva in dajal pogum in vero v ljudsko pravico in svobodo. Pogumno in smelo je 6. marca 1942 na dvorišču mariborske jetnišnice po- slednjič zamahnil v pozdrav tovarišem in junaško padel,.. Padel je glavni iz čete šoštanjske revolucionarne mladi- ne! V teku štiriletne csvobodilne borbe so njemu sledili skoro vsi ostali. Padel je Pejovnik, Puc, Koren, Novak, Mu- hovec, Vrabič, Vrečko, Mlakar in dru- gi. Na zelenem Pohorju je padel Mrož- Dr. Mravijak Dušan, borec slavne po- horske čete, zaman iščemo smehljajoči obraz njegovega brata Boža, ni več Destovnika — pesnika Kajuha! Umi- rali so herojsko kot talci, umirali ju- naško kot borci! Vse te junake je dru- žila v smrti veličina ideje za katero so se borili^ večno jih družijo besede pesnika Kajuha: »za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!« Te dni ko bodo naše žene prazno- vale tudi svoj praznik 8. marec bodo z mislijo hvaležnosti i>očastile tu-di matere, ki so s svojim otrokom, poleg materinske ljubezni bile tudi soborke in jih podpirale v njihovem revolucio- narnem delu. Ena izmed njih je tudi sivolasa R6ckova mama, ki jo je že pred leti Partija sprejela v svoje vrste. Tam v podstrešni Ivanovi sobi bo te dni stala pred njegovo sliko in v nje- ni duši bodo vstajali spomini lepi,. • in grenki, ki se bodo zlili v sedaojost in ji šepetali, »Tvoj sin ni umrl aa- man!« štev. 10 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 8. marca 1962 Stran S OB PETSTOLETNICI MESTA CELJA... Celjska bolnišnica z vseh strani >iimn nud hi lui kratko, da bi koga ne utru- dil. prikazal pturvčo problematiko reljske ItolBiiaie*!. Dvomim pa, da bo slu. Proble- tao\ iv. prtveč. \si skupaj pa tvorijo kom- pleks, U je organsko povezan. Z rešitvijo «>aeffa problema pa ni a\oii rešiti celoten probtem kompleksa. Pert^io problematike pravim xalo, ker zahte- va »dlečue rešitve iu odločnega sodelovanja r(H^ ua poslovanju zavoda zaiateresirnnib torotaov. I*o drugi strani, pa tudi zaradi tega, d» bi bolniki in prebivalstvo, ki gravitira aa (leljsko bolnišnico bili informirani ter v pravilni Inii gledali trud boluiškega peso- nala in upoštevali, čeprav telko, teiave s kateriaai se bori. Teiko .ye s celj>>ko boloišuico. Lahko jo brez sramu primerjamo z nedonošenim de- tetom od kaU>re!;a zaht^^vamo storitve od- raslega. N«iilograjeni objekti čakajo svojega mojstra in aH propa(!.<.!u izpostti.vljeni vre- menskim neprilikam, služeč vrabcem za re- cideoco, ali pu surovo dograjeni obuj:ijo ilu- sije bolnikov iu zdravnikov o tem, kako bi bilo, če bi bilo. Ce nismo preveč teukovestni, si lahko celo nastavimo osuovuo vprašanje, če bolnišnica v taktnem stanja v kakršnem j?, v polnem pomenu besede, gk^dano skozi prizmo pri- dobitev medicine *J0. s.toletja, sploh lahko služi svojemu namenu. Preveč teukovestni, pravim zato, ker če gledamo s stališča ob- dobja med prvo in drugo svetovno vojno je xavO bolnišnica rekrutirala svoje paciente iz tistih vrst, kjer je bil kirurški poseg nujen, onrema kjer je terapija presegla moči »do- ■uUSega«! zdravnika in kot omenjeno iz tistih, ki si domačega zdravnika niso mogli sami plačati in jim je zaradi nemogočih socialnih raamer služila bolnišnica kot zadnje zato- iiMe. Posebno drastičen primer je nudil so- •tafaii sestav bolnikov ginekološko-porodni- ■i^ega oddelka. Toda tudi na drugih od- delkih ni bila slika bistveno drugačna. Danes pa terapija in diagnosticiranje zahte- va takšne tehnične prii>omoCke kot labo- Rrtorije, rentgen, bronchoskope, zystoskope. itd,, ki presegajo zmogljivost privatne prakse. B»oz teh pripomočkov si sodobnega diagno- stt«iranj3 dam os ne moremo predstavljati, katero je pa bilo prej ne samo v privatni VnkHi »domačega« zdravnika ampak celo v bolnišaicah tretjega reda navezano zgolj na »i*»e, slušne in tipne simptome. Ba, dediščina stare Jugoslavije je bila njej ^•(knbua. če bi bilo to vprašanje muzeja bi se dalo nekako laže prenesti, pri bolnišnici je pa to malo teže. Okupator je iz propagandističnih razlogov projektiral bolnišnico z 2000 posteljami. Pra- vim projektiral zato, ker je v glavnem ostalo pri projektu. Po tem projektu ni šlo za raz- širitev osnovne bolnišnice, temveč za posta- vitev uove. Stari objekti so mu služili po tem načrta samo kot provizerij, kateri bi bil kasneje porušen, zato jih je pustil skoraj neizpremenjene in izvedel le nekaj najnuj- nejših modernizacij in pričel z gradnjo no- vih objektov. Med okupacijo je bil dograjen v surovem stanju le velik prizidni trakt, ki je pa bil že opremljen z inštalacijo in določen za razširitev kirurškega, internega ter očes- no nosnega oddelka z delovnimi prostori. Po- slopje, ki bi naj služilo za pralnico, ku- hinjo in stanovanja uslužbencev, pa je b>lo do konca vojne /.srajeiio le do polovice. Torej zastarela dediščina .Avstrije, malo boljša sta- re Jugoslavije in nedograjeni objekti okupa- torja. Takšen je bil vstop celjske bolnišnice v svobodo. Ne preveč razveseljivo! Kar se pa tiče okupatorjevih megalomanskih načrtov bolnišnice z 2.000 posteljami, bolnišnice, ne klinike, so pa vse izkušnje zadnjih desetle- tij pokazale, da so takšne bolnišnice z ozirom na proces in racionalnost dela, nepregledne in zaradi tega neekonomične. Jasno, pred- postavljamo, da je to bolnišnica in ne ka- sarna. Najracionalnejše so bolnišnice z 800 do 1200 posteljami. Današnja stopnja medici- ne namreč kategorično zahteva specializa- cijo zdravnikov in to močno diferencirano specializacijo, ki je sposobna nuditi sodobno zdravljenje. Specialisti se pa lahko samo polno izrabijo nri bolnišnicah s kapaciteto na razumljivih vzrokov. Čudim se, od kod toliko neokusnosti. Osnutek vsakega napisa, bilo kakšne- ga in čigavega obrata, bi se naj pred izdelavo predložil »Projekt biroju« ali pa kakšnemu drugemu za to določene- mu forumu V odobritev. To je edina rešitev. Ali veste, da bi Celje lahko imelo botanični vrt? Da, botanični vrt pri ' konviktu učiteljišča. Samo urediti bi ga bilo potreba. In niti dosti sredstev bi ne bilo za to potrebnih. Vam je jasno, zakaj tega ni? Stari grad propada! Stari grad, ki ga lahko mirne duše prištevamo med zna- menitosti jugozahodne Evrope. Upam, da ob 500 letnici Celja ne bodo pozabili nanj. Upam! Muzejska stavba kliče po koncu za- četega dela. Stavba, ki bi bila po svoji arhitektonski vrednosti, brez vsebine muzeja okras. Mislimo na vse to ob 500 letnici na- šega mesta. Mislimo in imejmo stalno pred očmi. Lahko bi naštel celo vrsto takšnih »okraskov«. Ker je pa zaenkrat prostora premalo, bi predlagal, da od- pre »Savinjski vestnik« stalno rubriko, ki bi bila tribuna vsem tistim, ki jim je izgled mesta pri srcu. Prvo bi spa- dalo na to tribuno vprašanje razsvet- ljave, cvetličarne, kulturnih spomeni- kov, pokopališča, izletnih točk, gostin- stva ter javnih stranišč (tudi gostin- skih). Predno pa še ni izgled mesta takšen kot bi moral biti, bi pa svetoval, da se naj vsak in kakršen koli sestanek za- ključi po Katonu: »Sicer sem pa mne- nja, da je ... Celje turistično mesto in ... !€ —ik . . . iri ZALEDJA PROMETNA NTESREčA Pri viaduktu v Št. Petru v Sav. dolini je^ te dni zavozil tovorni avto, last rudnika Tr- bovlje v tovorni avte, last avtoprevozništva MLO v Celju. Slednji avto je močno poško- dovan in znaša škoda okrog 40.000 din. SADNA SUŠILNICA V LESIČNEM je potrebna preureditve. Okupator je pri po- žigih uničil tudi sadno sušilnico. Leta 1946 je bila peč s hurilao napravo obnovi'»na, vendar pomanjkljivo. Porabi se za sušenje sadja preveč drv in sušenje pride predrage. Sadni okoliš je velik in sadne sušilnice ni blizu. Kmetijska zadruga Lesično naj bi vprašanje preureditve sadne sušilnice resno načela. V ŠT. JURIJU PRI CELJU se resno ukvarjajo z mislijo, kako bi preime- novali bodočo občino. Na mnogih sejah sklepajo o tem, zediniti za novo ime pa se ne morejo. O tem nam je tov. č. T. poslal pesmico, katere zaradi pretesnega prostora v listu ne moremo objaviti. * Pri zadnjih snežnih zametih je nai trg močno zasulo s snegom. Prebivalstvo trga je bilo pridno na delu pri čiščenju snega. Pa tudi brez nezgod ni šlo. V Repnem se je zrušilo ostrešje velikega gospodarskega po- slopja, la«t posestnice Rozalije Veher. Ne- srečo pa ni pripisovati samo snegu. Ostrešje je bilo ie slabo in je trohnelo ter ni moglo, vzdržati teže snega. Gospodinja pa se že ve- liko let ni brigala za popravilo. Ta nezgoda naj bo opomin tistim lastnikom poslopij na deželi, ki se za redno vzdrževanje in poprav- ljanje istih nič, ali pa premalo brigajo. ŠT. TAVEL PRI PREBOLDU Za pomoč Tolmincem je darovala Tekstilna tevarna 30 kg tekstilnih ostankov v vredno- sti 40.000 din, delovni kolektiv tovarne pa se je odzval z enim delovnim dnevom. • Na občnem zboru Zveze borcev je bilo raz- deljenih lepo število hrabrostnih kolajn tei kolajn za narodne zasluge. • Predavanja na Ljudski univerzi so vsakih 14 dni. Zadnje predavanje je bilo v sredo o »Zgodovini Št. Pavla«. IZ BRASLOVč Krajevna organizacija Osvobodilne fronte je pred kratkim izvolila nov odbor. Za pred- sednika je bil izvoljen priljnben naprednjak Jakob Rojšek. V kratkem se bodo vršile vo- litve po vaseh. Tudi za občinske volitve se naše ljudstvo zelo zanima. K občini Braslov- če se bosta priključila tudi Letuš in Št. Ru- pert. * Tukajšnji KLO je zaradi štednje odpustil iz službe dosedanjega kurirja, znanega po imenu Drenov ate. Kot spreten dostavljač po okoliških vaseh je znal svojo službo tudi do- bro organizirati s pomočjo šolske mladine. Bodoča velikobraslovška občina bo dobro upe- Ijanega moža zelo pogrešala. * Lepo obnovljeno šolsko poslopje služi sedaj samo v prosvetne in kulturne namene. Poleg osnovne šole nudi širšo izobrazbo tudi kmeč- ki in obrtniški mladini. Za njun razmah se že čuti poraanjaknje prostora. Krajevni ljud- ski oblasti priporočamo, da priskrbi šolski služiteljici stanovanje izven šole, da bi tudi ti prostori lahko služili v učne svrhe. Zelo potrebna je ureditev kuhinje za gospodinj- ske tečaje, ^ Kmečko gospodarska šola je dne 31. II. 1.1. uprizorila Nestrojevo Zanikrno trojico. Večina igralcev jp bila prvič na odru v na- bito polni dvorani. Doma?! ljudski oder bi lahko odkril marsikak talent za dramatsko umetnost. T'čenri in učenke te šole bodo pri- r"''!li svoi rakliuček 8. iriarca t razstavo je- dil In ročnih del. Najpridnejiim bodo na- del jene nagrade. * SKUD Braslovče pripravlja MoHereovesra »Skopuha«, ki ga domačini ie nestrpno pri- čakujejo. • Kolportaža »Savinjskega vestnika« v Okraj- nem magazinu se je dobro obnesla. Vsi izvodi 80 v kratkem času raznrodani. Zanimanje za časopis se vedno bolj širi. IZ GOMILSKEGA V Ojstriški vasi je telovadno društvo »Par- tizan« Gomilsko zgradilo smuiko skakalnico, ki so jo minnlo nedeljo odprli. Mladina je pokazala mnogo zanimanja za skakanje, pa tudi odrasli, saj je otvoritvi prisostvoval* okrog 150 UndL BELA SMRT. Dr. Jos. Tominšek To je bilo v avgustu. 2e v začetku spomladi, ob velikonočnih praznikih 28, in 29. marca 1937, so se pripetile usodno množične snežnoplazovne ne- sreče. Zapadlo je povsod nad dva me- lara snega in so se plazovi udirali, kjer Se nikoli prej, celo n. pr. na pohlev- aem vinorodnem Urbanovem hribu pri Mariboru. Pod severno steno Storžiča je zadušilo devet smučarjev iz Tržiča, preveč zaupljivih in neprevidnih; ^iružbo petih oseb, ki se je z Okrešlja "*»ačala v dolino, je naslišno zajel su- ^5 plaz, eno tovarišico so šele drugi ^ izkopali mrtvo; v Jezerski dolini j« podsulo šest planincev, eden se je *^tro odmotal in je rešil druge; na ve- čini proti sedlu Vršiču je skupina smu- čarjev previdno stopala v razdaljah in *e je rešila iz plazu, ki jo je dosegel; prav tako se je družba, ki se je vra- s Pece, na planem pod kočo skrb- ognila v stran, a je kljub temu plaz *ifsel in enega zagrabil, a ta je spret- no jadral s plazom in se ujel za drevo, značilen primer prisotnosti duha! — ''ako katastrofalnega dne naše planin- stvo dotlej ni poznalo, in to v času iz- *en zime. V snežni zimski dobi so pla- *)vi mogoči ob ugodnih okoliščinah Povsod, tudi tam, kjer jih še »nikoli« »iso opazovali; to se je zgodilo pred štiridesetimi leti, ko je plaz razrušil^ >rvo Aljaževo kočo, in 18. jan. 1950 na, inkretu pod Korošico. ^ To so plazovi. So pa tudi druge vrsta bele smrti: da v snegu in ledu spodrs- ne (1926 trije z Grebena proti koči, 1934 dva z Brane na Okrešelj) ali da kdo zmrzne, slabo oblečen (4. do 5. marca 1S50 sta dva mlada nepreudar- nika na bivaku v Špiku zmrznila v noge). Letos pa sneg podira strehe v mestu, razdira hiše v naseljih, zasiplje potnika v ravnini, vlak na progi,- avto na cesti. O planincih, smučarjih upa- mo, da so previdni v planinah. Sklep. Bela smrt je na straži pov- sod ter ob vsakem letnem in drugem času. Ne boj se je, a bodi pripraven in pripravljen na boj z njo. Predvsem si že izmlada uri, krepi in sestavno utr- di do skrajne odpornosti svoje telo v vseh udih in vseh ozirih; duh in volja pa naj ti bosta prekaljena s tovariškim čustvom pravega socializma, nesebične požrtvovalnosti; skromen bodi v zahte- vah, ponosen na uspehe celote, strog;] v presoji samega sebe, obziren in uvi-< deven ter stvaren v kritiki drugih; fiz-, kultura ti poočituj povsod temelj te novosklopij sne besede, to je kulturo v prvi vrsti, kakor te je tehtno poučil tovariš-prednjak Tine Orel (Celjski tednik 28. jan. 1950). Ne šali se na belo smrt, nikar se tudi ne žali z njo. Ne zaganjaj se ne- preudarno v njeno območje, ampak bodi udarnik v pripravi za varno bi- vanje v njem. Ce slutiš, da prideš v kraje, kjer je n. -pr. opasnost plazov, ne pomišljaj se vzeti s seboi vsaj var- nostno vrvico. V večji družbi naj nosi vsaj eden sondo ter eden priročno lo- pato, n. pr. tako, kakršno so nekdaj nosili skavti; kajti večinoma je od kra- ja nesreče daleč do reševalcev, a so- prizadeti ne morejo* kaj prida odkopa-; vati z golimi rokami. Reševalna službsij je zdaj res splošno in obširno, načrtn(^ in podrobno, v teoriji in praksi orga-j nizirana, kakor še nikoli, in se bo iz-^ popolnjevala zlasti, kadar ji bo na raz-: polago dovolj in moderne garniture; toda dokler ona ne dospe na lice me- sta, si mora planinec, alpinist poma- gati sam, v brezpogojnem tovarištvu z bližnjimi drugimi — to je naravna po- treba in dolžnost. Za slovo se zamislimo v krasoto na- ših slovenskih planin, ne samo za nas najlepših na Zemlji, in pozovimo ter ponovno opomnimo budne in burne člane vedno naraščajočega planinskega mnoštva: Rajsko krasne so naše pla- nine ravno v snežni zimski belin; a hodi to krasoto uživat le skrbno pri- pravljen. Umakni pa se jim, kadar prete tvoji objestnosti ali drznosti. Najbolj hraber je, kdor premaga na- gonko — sebe. (Konec) Stran 4 »^SAVINJSKI VESTNIKs dne 8. marca 1952 Stev. Iti FIZKULTURA Na Celjski koči je bilo krasno Tak« so isjavljali tekmovalci in organis«- torji m. smučarskega prvenstva grafičar- jev Jugoslavije v soboto 1. in nedeljo 2. ntarca ob priliki zanimivih tekmovanj smu- čarjev iz Zagreba, Ljubljane, Maribora in Celja. Tekmovanje, ki je bilo vseskozi odlično pripravljeno in organizirano, celjskemu ak- tiva, ki je vso organizacijo prevzel, ni po- vzročilo nobenih težav. Vsekakor je pa iz- reči javno zahvalo članom Atletskega dru- štva »Kladivar« tov. Zadravcn, Polutniku, Oradiinikn, Jugu in Verderberju, ki so s svojim požrtvovalnim delom in izkušnjami grafičarjem v mnogočem pomagali v brezhib' lU izvedbi. V soboto 1. marca ob 9. uri je z otvori- tvenim tekom članic na sorazmerno težki progi dolgi 3 km bil pričetek vseskozi za- nimivega tekmovanja, članice, čeprav niso povečini dovolj obvladale tehničnega znanja, so se zagrizeno podale na to progo in vse prišle v cilj. Tekmovalo je 11 članic in je amagala Zore Zvonka (Slovenija I.) s časom 18.31.0; 2. šojat Ankica (Hrvatska); 3. čre- piniek Lea (Slovenija II). Takoj po tem tekmovanju je bil na stan- dartni progi slalom za člane in mladince (23 tekmovalcev). Pri članih je ekipa Slove- nija I. slavila trikratno zmago, saj so nje- ni £lani zasedli prva tri mesta in sicer: Sn- har Jože s časom 1.20; 2. Kogovšek Anton s časom 1.25.6 in 3. Šifer Niko s časom 1.33.0. Pri mladincih (20 tekmovalcev), ki so tek- movali na isti progi kakor člani, pa je bila ekipa Slovenije II. v premoči in je razen prve- ga mesta zasedla vsa mesta do 6. mesta. 1. Ramovš Rudi (Slovenija I.) s časom 2.08.4; 2. Vračnn Drago (Slovenija II.) 2.13.8 in tretji Koitomaj Tone 2.42.6. Popoldne je bila na vrsti disciplina smnk. Pri članih (23 tekmovalcev) je ponovno zma- gal član ekipe Slovenija I. Snhar Jože s ča- som 1.45.8; 2. Pogorželski Boris (Hrvatska) 1.53.3 in tretji Kogovšek Anton (Slovenija I.) 1.55.8. Mladinci (11 tekmovalcev) so tekmo- vali na isti progi in so mladinci ekipe Slo- veaija II. osvojili prva tri mesta in sicer: 1. Podgorelec Jože 2.18.5; 2. Vračun Drago 3.32.6 in 3. Koštomaj Tone 3.45.6. Takoj po tem smuku so tekmovale članice (11 tekmo- valk) na krajši progi ter se uvrstile takole: 1. Zore Zvonka 0.18.31 (Slovenija II.); šojat Ankica (Hrvatska) 0.24.02 in 3. črepinšek Lea (Slovenija II.) 0.24.14. Tako je bilo stanje po prvem dnevu tek- movanja Slovenija I. 63 točk, Slovenija II. ^ točk. Republika Hrvatska v ekipnem tek- movanju ni sodelovala. v nedeljo 2. marca se je nadaljevalo tek- movanje 8 teki na 10 km za člane in 5 km ca mladince. Tek člani (10 tekmovalcev): 1. Doriič Fra- njo (Hrvatska) 0.46.26.2; 2. Ciglar Milan (Slovenija II.) 0.54.29.5 in tretji Želčič Ma- tija (Hrvatska) 0.55.29.1. Pri mladincih, kjer je nastopilo 9 tekmovalcev, je zmagal Ra- movž Rudi (Slovenija I.) 0.31.45.2; 2. Knez Jože (Slovenija II.) 0.33.54.2 in 3. Koštomaj Tone (Slovenija II.) 0.34.34.0. Točke Slovenija I. 81 točk, Slovenija II. 87 točk. Zastopnik ministra tov. Fajferja in pred- sednik republiškega odbora tov. Jurač Jože je ob zaključku tekmovanja in razdelitvi le- pih praktičnih nagrad izrazil zahvalo prire- ditelju za izredno dobro organizacijo ter iz- ročil zmagovalni ekipi Slovenija II. (Celje- Maribor) krasen prehodni pokal, dar mini- stra Toneta Fajfarja. TKLOVADNO DRUŠTVO »PARTIZAN« CELJE-MESTO je imelo pred kratkim svojo letno skupščino. Društvo je zašlo v preteklem leta v krizo. Poročila upravnega odbora niso bila nič raz- veseljiva. Številčno stanje posameznih oddel- kov ni zadovoljivo. Za telovadbo ima društvo na razpolago najlepšo telovadnico in tudi letno telovadišče, katerega bo treba še ure- diti. Društveno delo se bo moralo poživeti, saj so zato dani vsi pogoji. Pomoč bodo morale nuditi društva ostale množične or- ganizaeije, ker le tako je upati na uspeh. AH se bo kvaliteta slovenskega nogometa v letošnjem letu dvignila! Kvaliteta slovenskega nogometa je v zad- njem času na zelo nizki stopnji. To nismo •pazili samo iz kritike raznih člankov v dnevnem ter športnem čeisopisjii, temveč tudi na tekmah članov slovenske lige v Celju. Slovenska športna javnost je zainteresirana na tem, da tudi Slovenci na nogometnem polju doseg£imo prav tako lepe uspehe, ka- kor jih dosegajo nogometaši v ostalih re- publikah, kjer je nogometno znanje na pre- cej višji stopnji kot pri nas. Naž celjski predstavnik v prvi slovenski ligi v minulem letu nikakor ni zadovoljil no- gometno publiko, ki je razočarana zapuščala igrišče ter sorazmerno s padcem kvalitete prihajala v vedno manjšem številu na tekme. Kladivar je zadovoljil samo v dveh in to pri- jateljskih tekmah in sicer proti Rudarju in Lokomotivi na Skalni kleti, v obeh neodlo- čeno z 2:2. v ostalih tekmah je pokazal 3amo na momente lepo igro, drugaCe pa je igral zelo slabo in samo zahvaljujoč prav ta- ko slabi kvaliteti ostalih slovenskih ligašev je zasedel nepričakovano tretje mesto, samo dve točki za prvakom Slovenije Korotanom. Isto lahko trdimo o ostalih klubih, ki prav tako v Celju niso pokarali ničesar in se je na teh tekmah videl le slab nogomet. Po- manjkanje trenerjev in to dobrih, srečanjal z močnejšimi klubi iz ostalih republilc ter inozemstva sta privedla do tega, da se kva- liteta ni mogla dvigniti, nasprotno še zna- nje, ki je vladalo pri igralcih, je pričelo pa- dati. In 3 to dediščino smo zaključili lansko leto! Izgleda, da nogometnim klubom le ni .vse- eno, da Igrajo tako slab nogomet. Letošnja slovenska liga, ki bo štela deset članov, se bo sestavljala iz prilično enakih klubov, ena- ke kvalitete, posebno poživljeno bo z vsto- pom Sloge ter verjetno Rudarja, v kolikor mu ne bo uspelo priti nazaj v drugo zvezno ligo. Zato je želja skoraj vsakega slovenskega ligaša, da se plasira čim bolje. Slovenski klubi so na lovu za trenerji, skušajoč dvig- niti tehnično znanje svojih igralcev, uvesti sistem igre ter prikazati gledalcem precej več znanja, kakor so ga bili vajeni gledati zadnja leta. Počakajmo še samo d^a meseca, slovensko prvenstvo se 1x) takrat iiri ren Helena, stara 3 mesec« iz Celja; oskr- bovanec Dolenc Franc, star 85 let iz Celja; dijakinja Dobočnik Slavica, stara 14 let iz Tepanja pri Slov. Konjicah; gospodinja La- šič Ana, stara 43 let iz Slov. Konjic; otrok Zajec Zvonko, star 2 meseca iz Njivic pri Radečah in gospodinja Hladnik Marija, sta- ra 79 let iz Celja. V celjf:-okolici v času od 18. do 23. februarja sc je rodilo 7 dečkov in 5 deklic. Poročili so se: Ribič Franc, kmet iz Razbora in Lužar Ma- rija, poljedelka iz Razbora; Korošec Avgust, železničar iz Podgorja in Pušnik Alojzija, de- lavka iz Podvina; Štancer Anton, kmet iz Babnc gore in Straže Alojzija, poljedelka iz Bukovja; -lošt Bernard, valjar in Bevc Ana, poljedelka iz Babne gore; Kepic Ivan, polje- delec iz Gotovelj in Šela Marija, poljedelka iz Gotovelj; šale j Oto, šofer iz Žalca in Tro- jar Ivana, gospodinja iz Žalca; Kolar Anton, poljedelec iz Lesičuega in Rebernik Marija, poljedelka i/, T^esičnega; Klakoeer Franc, po- sestnik i" Po«lsrede in Cepin Ivana, polje- delka iz IJrenskega rebra; Jelen Vinko, kmet iz Lok in Kos Leopoldina, poljedelka iz Lok. Umrli so: Lesjak Neža, prevžitkarica iz Pondorja, sta- ra 90 let; Blagoviek Frančiška, kmetica iz Straže, stara G5 let; Boje Marija, gospodinja iz Šmartnega v Rožni dolini, stara 87 let; Grosek Ignac, previitkar iz Slatine, star 88 let; BrileJ Antonija prevžitkarica iz Vrenske gorce, stara 70 let; Jančič Frančiška, posest- nica, iz Klak, stara 50 let in Mauček Tere- zija, posestniea iz Zagorja, stara 78 let. Otroške doklade so namenjene za oskrbo otrok, ne pa za pijačo otroške doklade so namenjene za oskrbo otrok. Imamo pa primere, ko starši, predvsem očetje, dvigajo pri podjetjih s plačo tudi otroške doklade, a jih ne uporabljajo za otroke, temveč zase — za pijačo. Znidar Jakob, zaposlen pri Betonu, ima sina, ki se uči ključavničarske obrti. Vajenec je slabo oblečen in za- radi slabih čevljev to zimo že večkiat ni prišel na delo. Oče, ki redno prejema otroške doljlade za njega, mu še ni ni- česar kupil. Kakor pravijo, ga je videti večkrat v gostilni. Tudi gozdni delavec Ivanko Štefan iz Rogatca zapravlja otroške doklade. Ko ga je žena opozo- rila, da se otroka, za katera prejema otroške doklade, učita, je mož zagodr- njal, češ pa naj pustita šolo in učenje. Se bolj neočetovsko je s svojo druži- no napravil nameščenec Leskovšek Jožo. V Celju se je zaposlil lani novembra in v podjetju dvignil otroške doklade za dva otroka za mesec november in de- cember. Zena, ki živi nekje na Hrvat- skem s tremi otroki — enega je torej mož zatajil — se je obrnila na Inšpek- cijo dela s prošnjo, naj podjetje izpla- čuje otroške doklade njej, ker mož vse otroške doklade zapravi, družino pa pusti v revščini. Ce že starši zapravljajo otroške do- klade in s tem uničujejo svojo družino, jim tega skupnost pač ne more dovo- liti. Sindikati in OF naj vsako zlorabo prijavijo bodisi podjetju ali oblastem. Otroške doklade naj dobi tisti, ki otro- ke dejansko preskrbuje. v LAŠKEM SO IZVOLILI OBČINSKI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE V preteklem tednu smo imeli tudi v La- škem občni zbor Fronte, na katerem smo iz- volili občinski odbor OF. Občinski odbor OF Laško bo obsegal poleg dosedanjega področja MO OF še teritorij sedanjih KLO Marijagradec. Rifcngozd-Ojstro in delno tu- di področje sedanjega KLO Sv. Lenart nad Laškim. Prvo kar Je presenetilo marsikoga, je bila izredno številna udeležba, saj je bila kino- dvorana polno zasedena. K taki udeležbi je nedvomno pripomogel tudi novi način obve- ščanja. Uvodoma je podal poročilo o delu doseda- nji predsednik MOOF tov. Grosar Budi. Po- ročilo je bilo kratko in jedrnato. Osvetlil Je vsa važna vprašanja brez nepotrebnega po- udarjanja nebistvenih reči. V poročilu smo pogrešali le še vsaj kratko oznako delovanja nekaterih važnejših društev kot n. pr. o TD Laško. Umestno in potrebno bi bilo tudi po- hvaliti liosameznike, ki so sodelovali pri or- ganizaciji ZB NOV, ki je dosegla poleg SKUD in AFŽ največje uspehe v zadnjem obdobju v Laškem. Same volitve v občinski odbor OF Laško pa so potekale preveč šablonsko, kar je verjetno tudi zaviralo večjo aktivnost občnega zbora v diskusiji po poročilih. Še vse preveč se držimo preživelih, okostenelih metod, ki ni- majo ničesar skupnega z demokratizacijo na- šega družbenega življenja. Zatorej več kri- tičnosti in resnične vsebine in manj navidez- nosti in formalnosti. Na občnem zboru so načeli več v.vžnih vprašanj. Sklenili so, da bodo ustanovili mla- dinski pevski zbor, da bodo bolj redno obi- skovali predavanja Ljudske univerze in ure- dili otroško igrišče. Na pobudo AFŽ so"* iz- volili iniciativni odbor Društva prijateljev mladine, katerega predsednik je drž. moJi ster tov. Jutriša Franc. C TEŽKO VERJAMETE PA JE VENDAR RES... PROTISOVJETSKI PBOGLAS V URADNEM | GLASILU RP MADŽARSKE Kot se je preteklega tedna v Parizu itt, Londonu izvedelo, je neki protisovjetski or., ganizaciji na Madžarskem uspelo vtihotapiti članek v uradno glasilo KP Madžarske »Sza- bad Nep«. V članku se pozivajo Združeni: narodi, da OBvobode Madžarsko od sovjetskikj vlastodržcev. ' Po prvi v Parizu objavljeni informaciji jei bil poziv objavljen na drugi strani »Szabad^ Nep-aosojilo ši- valni stroj. Skornšek, Lokovica 104, pri Šo- štanju. V PETEK dne 29. febriiarja zvečer ob 8 mi je bil ukraden v gostilni pri »Ribiču« foto aparat Leica III-C st. 378294 — leča »Weic!- ■winkel«. Tatu smo izsledili, da se pa izogne neprilikam, uaj loto-aparat čimprej vrne na omenjeno mesto. DNE 2. februarja mi je bila odvzeta v Ljud- skem magazinu v Celju listnica s petimi legitimacijami, slikami in sličnim ter z go- tovino ca. 2000 din. Naprošam osebo naj mi vrne vsaj dokumente, slike in ostalo na naslov označen v dokiimanUh PREKLICUJEM neresnične klevete izrečene v vinjenem stanju na postaji Celje, proti Mikec Aleksandru. Zahvaljujem se mu z« odstop od tožbe. — Lesjak Drago. PREKLICUJEM izgubljeno izkaznico ZB na ime Travner Rudi, Celje. PREKLIC Preklicu jem krst svojega sina Edvarfla, ki je bil krščen brez moje vednosti. Eramita Karel, Ljubno št. 116. Usnjeno rjavo desno rokavico sem izgubil do ulice 29. novembra. Prosim najditelja,