DR. PA\LK. BLAZNI k 
TRGOVSKE ZVEZE ŠKOFJE LOKE Z REKO 
V LUČI NOTARSKE KNJIGE ANTONA DE RENNO DE MUTINA 
(1436—1461) 
Državni arhiv na Reki hrani dragoceno notarsko knjigo, ki zajema čas 
od 1456 do 1461. Knjiga vsebuje bogate podalke o trgovskih zvezah bližnjega 
in flaljnjega reškega zaledja s tem pristaniščem ob Kvarnem. iMimo drugih 
slo%enskih trgovskih središč je v tem viru zlasti močno zastojjana Loka. No 
ta r-^ka knjiga vsebuje seveda le podatke o trgovanju, kolikor je šlo za odprte 
račune. Zato moremo na podlagi tega vira samo slutiti, kolikšno je bilo celotno 
trgovsko udejstvovanje. Navzlic temu so podatki neprecenljive vrednosti, iti to 
za Loko tem bolj, ker ni v sicer številnih in bogatih virih, ki so nastajali skozi 
stoletja zlasti ob upravnih zvezah med loškim gospostvom in zemljiškim go 
spodom v Freisingu, trgovsko udejstvovanje Loke na daljavo v tem času tako 
rekoč nič upoštevano. 
Celotno gradivo notarske knjige je danes preko objav zelo lahko dostopno. 
Podatke za dobo od 1457 do 1444 je objavil malo pred prvo vojno Silvino 
Gigante,^ ki je pritegnil k oljjavi med obema vojnama še nadaljnje tekste za 
1445—1446.^ Po drugi vojni je z delom nadaljeval Mirko Zjačič in v treh 
zapovrstnih letnikih Vjesnika Drz.avnog arhiva u Rijeci pod naslovom Knjiga 
riječkog kancelara i notara Antuna de Renno de Mutina, 1456—1461 napravil 
dostopno širši javnosti še preostalo gradivo.^ 
Notarska knjiga se loči od arhivalij. ki so nastajale v pisarnah loškega 
zemljiškega gospostva, po trnčinu pisanja krajcMiih in osebnih imen. Medlem 
ko so v pisarnah nemško vzgojenih nameščencev pisali naša imena z nemškimi 
prevodi ali v popačenih oblikah, je n. pr. Loka v notarski knjigi na nekaterih 
mestili oztiačevana s slovenskim izrazom kot Schofalocha (1457), Schofilocha 
(1441) in Schofiloco (1441): srečamo pa v viru mimo običajne oblike Lach 
tudi povsem slovensko označbo l^ocha. Da gre pri teh imenih res za našo 
Loko. dokazujejo primeri, kjer sta v isti sapi omenjeni obe obliki, n. pr. Scho 
filocha in Lach (1441). Enako nakazujejo to lokalizacijo tudi posamezni pri 
imki, ki jih sicer poznamo kot loška imena (n. pr. Blagonam de Lach,^ Skn-
ben''). Prav tako srečamo tudi krajevno ime Sel(^a.'"' od koder sta bila trgovca 
Nicolaus Canetich (1442, 1445) in Nicolaus Mat (1459). Ker je Nicolans Ca-
netich 1459 dvakrat označen s pristavkom »de Lach«, za Mata pa vemo iz 
drugih virov, da je potekal iz vrst železnikarskih fužinarjev." je jasno, da 
označuje vir z imenom Sel<;a Selško dolino oziroma Železnike. 
Podobno podaja naš vir tudi osebna imena loških trgovcev v dokaj pristni 
obliki. Statistika teh imen narekuje prav zanimive zaključke. V celoti nale 
timo v razdobju 1437—1461 na 45 različnih posameznikov s freisinškega 
75 
ozemlja. Dvanajst jih označuje vir le s krstnim imenom: Gaspar. Lutianus, 
Jacobus, Tornasius, Laure, OsboJdt, Osualdus, Martinus, Clemen. Franciscus, 
Osterman, Cancianus. Sama krstna imena nam glede na narodnost nosilcev 
seveda ne morejo dati nobenega odgovora. Podobnega značaja so glede na 
vrednotenje narodnostnega izvora imena, ki kažejo na prvotno stanovsko pri 
padnost; v tej zbirki naletimo na tri taka imena (Messar; Sostar, Soster; 
Chramar, Cramer). Izvor dveh imen mi je nejasen (Fainar, Pirlart). Ime že-
leznikarskega fužinarja Canetich je romanskega izvora s slovensko končnico: 
na isto poreklo kaže ime Bonferdini. Od ostalih imen so le štirje priimki 
nemškega izvora: Arar, Carar = Harrer: C"hluch; Bolder Sailder Dolter: 
Plumnissa ^ Plumschein." Pri vseh drugih imenih gre za slovenski izvor: Soch: 
Cerch. Zerch (Tscherkh);" Sodignidam, Sadgnidam: .Schurianag. Scurianac;'; 
Čudo Xelexo (= hudo železo), Terdo Selexo (=trdo železo); Bobach: Scuben. 
Schuben; Pingich, Pinclio, Pin<?cho; Ma<;ach: Vic^ach, Bi<;ach; Blagonam; S]a-
ticiira^. Slatichurac. Xlatichura(^. Slali. Stlachtiraej: Tome: Prasnovrechie 
(= prazna vreča); Chos. Chossich: Mati(;icho; Clobucich: Arel: Chon(,\ Ne-
sjjorno prevladovanje slovenskih rodbinskih imen jasno izpričuje prevladujoč 
slovenski karakter med temi loškimi trgovci sredi 15. stoletja, kar je toliko 
bolj značilno, ker gre pri navedenih primerih za premožnejšo meščansko plast, 
kjer bi prej pričakovali tujo nemško infiltracijo kot pa pri malem meščanu, 
ki se je prav gotovo v večini primerov obnavljal iz sosednjega loškega kmeč 
kega podeželja. Slovensko zvene tudi nekatera krstna imena, kolikor niso 
vpisana v latinski obliki (n. pr. Juri, Janes, Jernei, Jarnei, Osboldt). 
Ob teh zapisih pa naletimo še na neko drugo značilnost. Med imeni sre 
čamo trgovca Prasnovrechie. Proti koncu 15. stoletja je živel v Loki Peter 
Larensakh, ki mu je pripadala cajnarica. katero je imel 1507 Peter Wretscha.^" 
Primerjava teh imen jasno kaže, da je Peter Wretscha istoveten s Petrom La-
rensakhom; ime Larensakh je pa samo nemški prevod slovenskega izraza 
Praznavreča. Navedeni primer dokazuje, da nemški zapisovalec ni prevajal 
samo krajevnih imen, nego tudi priimke. Tako ttidi marsikateri navidezno 
trdni nemški priimek še ne more veljati kot dokaz, da je izšel njegov nosilec 
iz vrst nemškega prebivalstva. 
Da so bili med loškimi trgovci tudi posamezniki, ki jim trgovanje ni bil 
edini poklic, dokazuje primer pomembnega trgovca Ožbalta. ki je bil v skladu 
z notarsko knjigo mlinar, medtem ko poimenovanje trgovca Messarja oziroma 
Sosterja verjetno ne označuje poklica, temveč gre zgolj za priimek. 
Med trgODci na Reki, s katerimi so trgovali Ločani, srečamo najrazličnejše 
posameznike, ki sodijo le deloma med reške meščane; pa tudi med temi niso 
osamljeni tisti, ki so se tja šele nedavno priselili. Med le spada n. pr. reški 
meščan Martinus Cerdi de Labaco (iz Ljubljane). Nekateri trgovci, kot lur-
chus de Dreuenico (Drvenik). Nicolaus Tomasini de Caldana de Vegiia (Krk), 
Michael lladolich de Sulienico (Šibenik). so potekali z našega primorskega 
oziroma otoškega ozemlja, izjemoma tudi iz južne Nemčije (Johannes Francus 
de Constantia). Najšte\nlnejši so bili mimo reških domačinov pač trgovci iz 
Italije. Največ Italijanov je bilo iz mesta Fcrmo (Adam de Firmo, Ricardus 
Lodouici de Firmo, Petrus Marinus condam Rimidii de Firmo, Bartolomeus 
Matiucii de Firmo, Bartolomeus condam Antonii de Firmo), dalje iz Pesara 
(Castelinus Johannis, Antonius filius ser Santis). iz Fano v Abrucih je po 
tekal Franciscus Petri, iz Ortone Abnicius Cole, iz Firenc Dominicus de Fan-
tonis, iz Benetk Lodovictis Salomonis. ki. sodeč po imenu, ni bil daleč od 
76 
židovskega rodu, iz Apulije Johannes de Sancto Seuero de Appullia. \ družbo 
teh trgovcev spadata še Rafael condam Francisti de Fossambruno in Chiriuus 
de Grimariis. 
Celotna trgovina med Loko in Reko je bila navezana izključno na tooor-
jenje s konji, ki so nosili nekako po 2'.) do 5 funtne cente (t. j. a 56 kg) blaga, 
nameščenega v sodčke. Iz notarske knjige je razvidno, da so posamezni trgovci 
luu-iikrat dobavili na Reko po več milenijev blaga, ker je niilenij obsegal po 
dc-ict funtnih centov, t. j. 560 kg. je moral imeti trgovec za vsak milenij na 
razpolago po 5—4 toAornc konje. Tako je šlo pri količkaj večji količini blaga 
na enega trgovca lepo število otovorjenih konj, pri čemer je bil seveda na 
vezan na pomagače. Iz varnostnih razlogov so trgovci radi potovali v družbi. 
Tako se je n. pr. 13. julija 1444 pojavilo na Reki vsaj |)et loških trgovcev, ki 
so prodali za preko 216 dukatov železa (str. 582—584)," kar je predstavljalo 
vsaj preko 15 milenijev blaga, ki ga je prenašalo okoli 45—60 konj. Še večjo 
loško družbo srečamo v notarski knjigi 26. aprila 1445, kjer so tega dne za 
beleženi loški trgovci Pincho. Maticicho. ChUirh. Soster. CIobu(,'ich, Arel in 
Canetich C*tr. 56—58). 
Iz virov ni mogoče ugotoviti, po kateri poti se je ])romet odvijal. Mogoče 
tovorniki niso potovali preko Ljubljane, temveč po Poljanski dolini preko 
Lučen na Vrhniko, kjer so dosegli srednjeveško prometno žilo, ki je vodila 
iz Ljubljane preko Vrhnike. Logatca, Planine. Postojne, Knežaka, Rupe na 
Reko." Stroški za tovorjenje seveda niso bili majhni. Razdalja med Loko in 
Reko je bila tolikšna, da so tovorniki morali v eni smeri vsaj trikrat pre 
nočiti.^^ Trgovskih poslov na Reki tudi niso mogli opraviti preko noči. Iz 
notarske knjige je razvidno, da so se posamezniki tam mudili vrsto dni. Zato 
nas ne preseneča pojav, da je imel n. pr. loški trgovec Sadgnidam na Reki 
svojo hišo, ki je kasneje prešla v last Adama iz Ferma in jo je od njega spet 
kupil Ločan, trgovec Osualdiis (1444, sir. 585). 
Mestonm naletimo na pojav, da sta se po dva in dva trgovca povezovala 
kot družabnika. Tako se omenjata 1441 kot družabnika (socii) lanes Messar in 
mlinar Osboldt, ki sta dobavila Castelinu iz Pesara zajetno količino železa 
v vrednosti 150 dukatov (str. 255—256). Podobno nastopata kot družabnika 
Ločnna Jurij Chluch in Mihael Pin<;cho leta 1440, v letu 1447 pa celo dvakrat, 
ko sta sktipno nabavila dokajšnjo količino olja (str. 195; 151. 147). Se bolj je 
zanimiv primer iz 1441, ko se je loški trgovec povezal kot družabnik s tujim 
podjetnikom. Po pogodbi je namreč tedaj Johannes Francus de Constantia, ki 
se 1440 omenja kot prokurator ministeriala Martina Raunacherja na Reki 
(str. 164). izročil Gašperju, sinu pok. Jachlina iz Loke, 51 dukatov kot obratni 
kapital za trgovanje v prihodnjih treh letih in štirih mesecih, pri čemer imj 
bi liila oba pogodbenika enakomerno soudeležena pri dobičku oziroma škodi. 
Gašperja bi sicer vezala samo dolžnost, da mora mimo urejenega opravljanja 
trgovskih dolžnosti v tem času na zahtevo dva do trikrat po 14 dni služiti 
Joliannesu. Nadzorstvo nad Gašperjevim poslovanjem je Johannes poveril 
prokuratorju Johanu Barleehu, ki je 1440 označen kot tesar na Reki (str. 164). 
Kolikor Gašper ne bi zadovoljil, bi • moral le-ta Barleehu že prej vrniti 
zaupani denar, sicer naj pa napravi obračun po preteku pogodbene dobe. 
V ])iimeru pa, da bi Johannes prej umrl, naj Barlech po preteku roka izroči 
polovico osiu^vne glavnice in Johannesovega dobička revežem, tretjino Johan-
nesovega dobička naj dobi Gašper, ostali del osnovne glavnice in dobička pa 
naj porabi Barlech. kakor mu je lastnik naročil." 
77 
Glavni predmet izvoza na Reko je pač predstavljalo železo in železni 
izdelki, za kaiere tedaj na freisinških tleh ni bilo zadrege. Saj je bilo v Ze-
leznikili že sto let razvito napredno fužinarstvo. Vendar so. sodeč po oznaki 
>fernun bolatiim de Auspergo« oziroma "... de Ospergo« in w... Vlspergo«, 
loški meščani deloma kupčevali tndi z železom, ki je nastalo na ozemlju 
turjaškega gospostva in je bilo očitno dokaj visoko cenjeno. Mimo tega je pa 
gotovo prihajalo v poštev tudi železo, ki so ga dobavljali, enako kot drugi 
slovenski poklicni sovrstniki, s Koroškega. Da železo kakovostno ni bilo vedno 
neoporečno, nakazuje n. pr. j)ogodba med Harrerjem in Micholichem iz 1459. 
po kateri naj bi Harrer dal v določenem terminu za nabavljeno olje železo: 
kolikor železo ne bi kvalitetno ustrezalo, bi moral Harrer dolg poravnati 
z denarjem (str. 127). 
Med železnimi proizvodi so prednjačili žeblji, ki so bili glede na vrste 
dokaj raznoliki. Žeblji z ravnimi glavami (cuni capitibus planis, 1445. str. 20) 
sodijo v skupino, ki jo Cašperšič uvr.šča med loške dvokrilne žeblje z nizko, 
skoraj ravno in dokaj močno glavo.^'' Dalje so omenjeni žeblji sa cesseiia« 
(1449, str. 225). čežini. ki pripadajo daljši, tanki vrsti.^^ Žeblji »a-gualerno« 
(1459. str. 136), :>a quatcrno a barcha« (1458. str. 375) spadajo lahko med 
»tratte« (daljši, tanki) ali pa »grosse« (krajši, debeli).^'' Žeblji »a viginti quin-
que« ((440. str. (60) dokazujejo, da tudi loškim trgovcem niso bile iuje vrste, 
ki so jih ločili po moči in jih označevali s številkami, n. pr. 19. 20. 21 itd.^* 
Žeblji »ab eqno (1439. str. 136) so menda služili pri podkov.stvu. 
Poleg žebljev naletimo pri loškem izvozti tudi na podkve (ferri ab equo. 
1453. str. 185). Na Reko so prodajali tudi paličasto železo (virgulae, 1455, 
str. 272). ki je služilo za izdelovanje žebljev (virgttlae ferreae a clauis. 1455, 
str. 264) in je bilo tanke oblike (splagiae ferri. 1454. str. 215: qiiadri sine spla-
giae fcrri. 1455. str. 279). Tja so tovorili med drugim kratke železne cevi 
(schiopcti ferrei. 1438. str. 93: schlopeti. 1457. str. 339). ki so služile kasneje za 
puške." dalje lemeže (vomeres. 1444. str. 592: 1453. str. 157, 185). okovje za 
okna in vrata^" (bertadeli, 1445. str. 17). zobce za brano (?, denles a pectine, 
1449, str. 225) pa »gaca« (1444. str. 356). •^>quadreli« (milliaria tria qHadrehVnini. 
1455. str. 272). 
Cena železu je bila dokaj stalna. Skozi desetletja se je gibala med 10 in 
14 dukati za milenij; spodnja meja je prihajala v poštev zlasti tedaj, ko so 
blago prodajali za gotovino. T.ettieže f<o prodajali po 17 soldov (1453. .str. 185). 
podkve po 7 liber 5 soldov (1 libra^20 soldov. 1437. str. 31) za en funtni 
cent (1455. str. 185), žeblje »a, qiiaterno a barcha« po 4 dukate za barilo. ki je 
merila pol sarcine (1458. .str. 375). Za ostale železne izdelke cena loškemu 
blagu iz notarske knjige ni razvidna. 
Medtem ko so loški trgovci prevažali v skladu z tiotarsko knjigo lui Reko 
le železo in železne izdelke, so tovorili domov v največji meri olje. Osnovna 
mera za olje je bil navadno, kot za železo, milenij. V razliko z železom je 
cena olju silno nihala. Ce je veljal milenij olja 1437 celo 54 dukatov (str. 31), 
je bilo mogoče dobiti isto količino olja 1441 za 36—43 dukatov, 1449 za 32 in 
1453 celo za 26 dukatov. 
Izven olja se omenja v tej zvezi le še žafran (pro croco id est gafrano, 
1455, str. 275: 1458, str. 564; pro croco uel ^afrano, 1458, str. 375) in v povsem 
osamljenih primerih siikno (pro panno, 1437, str. 31) ter fige (1458. str. 375), 
ki jim je bila cena 6 liber za centenarij. 
78 
\ največji meri je šlo za zamenjevalno trgovino, pri kateri so račune 
deloma sproti poravnavali, deloma pa kupčijo kreditirali. Iz notarske knjige 
je moč razbrati, da so bili med upnike uvrščeni tako reški kot loški trgovci. 
Reški trgovci so navadno kreditirali olje. niso pa osandjeiii primeri, da so 
dajali Ix)čanom za dobavo blaga tudi posojilo v denarju. Tako je prejel na 
primer Cerch 1437 od Adama de firmo 10 dukatov v gotovini: pri tem se je 
obvezal, da bo upniku v petih tednih dobavil 8 milenijev dobrega turjaškega 
železa, in sicer 5 milenije za gotovino po 12 dukatov. 5 milenijev pa po 
13 dukatov za olje. ki ga bodo obračunali ])0 dnevni ceni (str. 28). V nekaterih 
[Himerih so si reški trgovci kot upniki pridržali pravico, da ob vračanju 
dolga lahko izbirajo med predmeti (železom ali žeblji) oziroma denarjem, če 
jim cena ne ])i ustrezala (n. pr. 1441. str. 203). 
Med najbolj obremenjenimi loikimi trgovci je bil pač Jakob Ihtrrer. ki je 
sicer kreditiral reškemu sodniku Damianu železo, in to leta 1437 za 45 dukatov 
(str. 17—18), 1439 pa za 14 dukatov 4 libre (str, 127), a je bil sicer stalno za 
dolžen. Med upniki se omenja reški sodnik Nikolaj, ki mu je bil Harrer dolžan 
leta 1437 za olje 32 dukatov 41 soldov (str. 34); naslednjega leta je Harrer 
obljubil Nikolaju, da mu bo za dolg na račun olja v višini 56 dukalov dobavil 
ustrezno količino železa (str. 61). Še istega leta si je v decembrti izposodil pri 
Nikolaju 13 dukatov. Ob tej priložnosti se je obvezal, da bo do prihodnjega 
pusta pri iipnikti nabavil določeno količino olja po dnevni ceni: kot proti 
vrednost za olje je bil Harrer obvezan prodati upniku ustrezno količino železa 
po 15 dukatov za milenij, medtem ko je bila za ostalo železo določena cena 
12 dukatov (str. 91). Naslednjega leta (1439) je bil Harrer zadolžen tudi pri 
sodniku Mauni Vidonichu: v marcu je znašal njego^• dolg za olje 21 dukatov 
96 soldov. za kar se je obvezal, da bo dobavil do sv. Jurija ustrezno količino 
železa po 13 dukatov (str. 105). Štiri mesece nato si je pri Vidonichu izposodil 
gotovino v višini 10 dukatov (str. 122). Naslednjega meseca se je zadolžil pri 
sodniku Nikolaju Micholichu. in sicer za olje v višini 33 dukatov 65 soldov; 
tedaj je obljubil, da bo dobavil ustrezno količino dobrega železa do sv. Mi 
haela: kolikor železo ne bi bilo kakovostno, bi moral v tem terminu plačati 
dolg v denarju. V naslednjem letu (1440) najdemo Harrerja spet med dolžniki. 
V marcu se je zadolžil pri Ricardu iz Ferma v višini 31 dukatov 14 soldov za 
olje: po upnikovi izbiri bo moral v določenem času dobaviti ustrezno količino 
dol)rega železa ali žeblje (str. 160). Malo kasneje je v dveh obrokih kupil olje 
pri sodniku Nikolaju Micholichu. za kar se je prvič obvezal, da bo dobavil 
železo (str. 172—173), drugič, da bo dolg v višini 31 dukatov 28 soldov po 
ravnal z železom ali z denarjem po upnikovi odločitvi (str. 175). Tudi 1441 ni 
bilo drugače. Tedaj se je Harrer zadolžil pri Nikolaju Micholichu oziroma 
Adamu iz Ferma na račun olja za 69 dukatov. kar naj bi kril z dobavo železa 
oziroma žebljev (str. 219—220). Ta dolg je bil v višini 58 dukatov še 1443 ne 
pokrit (str. 515, 320—321). 
Na splošno so pa vendar bili loški trgovci v večji meri med upniki kot 
med dolžniki, in sicer za dobavo železa oziroma železnih izdelkov. i)ri čemer 
so se morali navadno obvezati, da si bodo na ta račun v določenem terminu 
pri dolžniku nabavili olje, bodisi po vnaprej določeni ceni. bodisi po dnevni 
ceni. V taki zvezi srečamo v notarski knjigi pač najčešče Janeza Sciihena, 
in sicer v razdobjti 1440—1452. Le enkrat je Scuben vpisan kot dolžnik za 
vsoto 50 dukatov (6 soldov. ki jo je ostal dolžan sodniku Nikolaju Micholichu 
za olje in se je obvezal dolg poravnati z železom (1449. str. 287—288). Sicer pa 
79 
je bil Scuben vedno upnik. Medtem ko je šlo včasih le za manjše vsote, mu je 
ostal Ricardo iz Ferma 1440 dolžan 180 dukatov (str. 152—153). Skupna vsota 
vseh pri Scubenu vpisanih dolgov se je v razmeroma kratkem času dvanajstih 
let gibala v višini blizu tisoč dukatov. kar je vse šlo na račun dobavljenega 
železa. 
Drugi loški trgovci Scubena glede kreditiranja sicer niso dosegali, vendar 
niso osamljeni primeri, da je šla vrednost po posameznikih doba\)jenega kre 
ditiranega železa v stotine dukatov. Med temi izstopa n. pr. mlinar Osualdus, 
ki je v družbi z Janezom Messarjem v juliju 1441 kreditiral Castelinu iz Pe-
sara za 150 dukatov železa (str. 235). pet let kasneje pa sam z dobavo železa 
in žcbljev zadolžil sodnika Maura Vidonicha za vsoto 146 dukatov (str. 105 
in 106), pri čemer puščam ob strani razne manjše dobave. Z velikin)i dobavami 
je izstopal tudi Nikolaj Canetich. loški meščan in železnikarski fužinar, kate 
remu je ostal dolžan sodnik Nikolaj Micholich 15. julija 1439 za dobavo 15 mi-
lenijev železa veliko vsoto 195 dukatov (str. 121). oziroma 26. aprila 1445 so<lnik 
Mateus, sin pok. Donata, 83 dukatov za železo in žeblje (str. 38). 
Pri kreditiranju so se hoteli trgovci temeljito zanarooaii. Za vse odjjrte 
račune so sklepali pogodbe pred notarjem, in to ne le vpričo obeh pogodbenih 
strauk, temveč so pritegovali tudi po več prič, ki so jih klicali tudi k porav 
navanju dolga. V pogodbo so Miašali razen podatkov o vrsti, količini in 
vrednosti dobavljenega blaga predvsem enako točna določila o blagu oziroma 
denarju, ki ga mora dolžnik upniku dobaviti v točno tcrminiranem času. 
Večkrat je bila dobava blaga razdeljena na dva termina. Termin je navadno 
obsegal dobo nekaj mesecev; le izjemni so bili ekstremni primeri kot 15 dni 
(1442, str. 263) ali 4 leta (1445, str. 393). Običajno so se držali terminov, ki so 
bili v navadi tudi pri dajatvah, kot dan sv. Jurija, sv. Mihaela, sv. Martina, 
božiča ipd. Ko je bil dolg poravnan, so pogodbo prečrtali ter pripisali datum 
k ugasli pogodbi. Iz teh datumov je razvidno, da so se le deloma točno držali 
terminov, navadno so jih pa prekoračili, včasi celo za več let. 
Proti prekoračenju termina so se upniki skušali zavarovati z določili 
o obrestih. Najpogosteje je bila dodana klavzula »sub pena quarti«, t. j. zara 
čunavanje 25%. V posame^iih. primerih naletimo na še hujše sankcije. Tako 
se je n. pr. 21. septembra 144? Johannes lagna? obvezal, da bo poravnal up 
niku Scubenu dolg v višini 42 dukatov 7 soldov do sv. Jurija prihodnjega leta, 
sicer bo moral plačati 25 % obresti in po 1 dukat za vsak dan, ko se bo upnik 
zadrževal na Reki zaradi izterjevanja (str. 175). Naletimo tudi na klavzulo, da 
bo treba ob prekoračenju termina plačati dvojno ceno (1445. str. 15). Najizra 
zitejši primer glede dcimrnih sankcij je zabeležen 26. aprila 1442, ko se je 
Vitus Matronich obvezal, da bo poravnal Nikolaju Canetichu dolg v višini 
30 dukatov v 13 dneh, sicer bo dolg narastel na 100 <lukatov. Pogodba je bila 
prečrtana šele 18. aprila 1443 (str. 263). 
Istočasno pa so upniki zahtevali tudi primerna jarnutoa. Dolžniki so jam 
čili s posameznimi parcelami, hišami, pa tudi s celotnim premičnim in ne 
premičnim premoženjem. V nekaterih primerih so k temu pritegnili tndi 
sorodstvo. Cesto so se posluževali tudi porokov. Niso bili redki primeri, da so 
poroki plačevali dolgove za svojimi varovanci. Tako se omenjata n. pr. loška 
trgovca Jnrij Chluch in Mihael Pinccho 1447 kot poroka za Ločana Jurija 
Schurianaca (str. 132). nu-dtem ko je leto dni prej I.očan Lucianus na isti dan 
plačal kot porok za Chlncha 13 dukatov 40 soldov (str. 94), za Pin^choja pa 
11 dukatov 95 soldov (sir. 95). Nekaj let nato (1450) se omenja kot ])orok za 
80 
Chlucha Ločan Jarnei Clobupich, ki je jamčil z vsem svojim premoženjem za 
plačilo dolga v višini 20 dukatov 82 soldov (str. 293). 
Navzlic vsem pogodbam in jamstvom pa je odplačevanje dolgov neredko-
krat potekalo zelo komplicirano, kar naj ponazori naslednji primer. Krojač 
Vitus je ostal 31. maja 1447 dolžan Scubenu za železo 50 dukatov 37 soldov; po 
pogodbi naj bi poravnal dolg do naslednjega božiča, obenem pa se je obvezal, 
da bo za vsak dan zamude plačal po en dukat za škodo, stroške in obresti. 
Y soglasju s sinom, duhovnikom Aleksandrom, je zastavil sinovo hišo (str. 158). 
Še pred potekom roka je 24. novembra 1447 Scuben dolžniku nabavil novo 
količino železa, spričo česar je dolg narastel na 42 dukatov. kar je bilo treba 
dokončno poravnati do prihodnjega sv. Jurija. Kolikor bi ne zadostovala 
zastavljena sinova hiša, je bil dolžnik pripravljen jamčiti še z drugim premo 
ženjem (str. 184). Toda ko je 17. avgusta 1448 dolg še vedno znašal 42 dukatov, 
sta stranki sporazumno določili dan naslednjega sv. Mihaela za končno likvi 
dacijo. Navzlic vsem pogodbam je dolg ostal odprt še 12. novembra 1448, ko je 
bil Vitus zadolžen že za 57 dukatov. Tedaj je bilo dogovorjeno, da je treba 
dolg poravnati v treh mesecih, sicer zapade Aleksandrova hiša, v kateri je 
prebival Vitus, hiša v Dolcu in -vinograd v Plaši (str. 212). Navzlic takšnim 
jamstvom je bil račun 22. aprila 1449 še vedno odprt. Dotlej je dolg narastel 
na 60 dukatov, ki naj bi jih dolžnik enakomerno vračal v štirih letnih obrokih. 
Poleg prejšnjih jamstev sta bila pritegnjena kot poroka sin Aleksander in 
sodnik Maurus Vidonich. Kolikor bi se vračanje zatakiiilo, bi bilo treba ce 
loten dolg naenkrat poravnati (str. 244). Kazno je, da je Scuben po dolgih letih 
končno le prišel do denarja, in to vsaj deloma na račun porokov, kar nakazuje 
vpis z dne 7. novembra 1451, ko mu je Aleksander izročil 30 dukatov na račun 
zapadlih anuitet (str. 109). 
Obseg kreditiranja je bil iz leta v leto zelo različen. Upoštevajoč dolgove 
reških trgovcev za dobavljeno železo iz Loke, je bila dosežena rekordna vsota 
leta 1441, ko je dosegla višino 460 dukatov (str. 203—249). Ce računamo po 
vprečno ceno železa na 12—13 dukatov za milenij. so torej tedaj loški trgovci 
prodali na kredit okoli 35—38 milenijev železa, t. j. okrog 17,5 do 19 ton, kar 
pa predstavlja le del loškega izvoza na Reko. Ker tovorniki tudi proti domu 
niso potovali prazni, nakazujejo podatki o prodanem blagu obenem količino 
predmetov, ki so jih tovorili iz Reke v Loko. 
V skladu z notarsko knjigo je torej Loka tedaj zavzemala izredno važno* 
mesto pri trgovanju z Reko. Ne glede na Ljubljano, ki je v viru dokaj močno 
zastopana, zaostajajo glede vpisov v knjigo vsi drugi kraji v Sloveniji daleč 
za Loko. Loška trgovina na daljavo seveda ni poznala samo smeri proti Kvar-
neru. V veliki meri je bila hkrati obrnjena naravnost proti Italiji. Pravi obseg 
te trgovine pa utegne odkriti šele študij v nekaterih italijanskih arhivih. 
Opombe 
1. Silvino Gigante, Libri del cancelliere, Monumenti di storia Fiumana II, 1912. — 2. Silvino Gigante, Libri del cancelliere, Fiiime IX, 1931. — 3. III, 1955—1956 zajema 
dobo 1446—1450; IV, 1957 dobo 1451—1455; V, 1959 dobo 1455—1461. — 4. Loška fevdna knjiga (1423—1449), f. 37 (v Državnem arhivu v Ljubljani). — 5. Listina 14. avg. 1442 
(v Državnem arhivu v Ljubljani). — 6. 5 beri kot c. — 7. P. Blaznik, O podeželski obrti na loškem ozemlju do začetka 16. stoletja, LR VI, 1959, str. 94. — 8. Računska knjiga 
1457. f. 11' (MUnchcn. Hniiptstaatsnrchiv. Freising Hoclistift IlI. A/4. No. 70. — 9. R;i-čunska knjiga 1437, f, 11' (Miinchen, Hauptstaatsarchiv. Freising Hochstift TII. A/4, 
5 Loški razgledi 81 
No.ro. — 10. P. Blaznik. O obrti v Skofji Loki v srednjeui veku. LR VIL t%0. str. 8). 
— 11. Citirane strani se nanašajo na ustrezno objavo. — 12. Prim. M. Kos, Zgodovina 
Slovencev, zemljevid o glavnih prometnih potih. str. 240. — 13. Prim. F. Gestrin 
ZC V. 195L str. 5". — 14. Str. 208—209; M. Zjačič, lil, str. 58. — 15. J. Gašperšič, Loški 
žeblji in žebljarji. LR IV, 1957. str. %. — 16. J. Žontar. O našem starem žebljarsivu 
LR II. 1955, str. 85. — 17. J. Zontar. o. d., str. 85. — 18. F. Trernel. Der Handel der Stadt 
Judenburg im 16. Jahrhundert. ZV.St 38. 1947. str. 114. — 19. Ustrezno tolmačenje mi 
je posredoval dr. J. Žontar. za kar mu velja iskrena zahvala. 
Resu me 
LES RELATIONS COMMERCIALES ENTRE ŠKOF J A LOKA ET REKA DAPRES 
LE MINUTIER DU NOTAIRE ANTOINE DE REN.VO DE MUTINA (14%-1461) 
Le niinutier du notaire Renno de .\Iutina (1456—1461). conscrve au.\ Arcliives 
nationales a Reka. donne des apergiis interessants sur les relalions commerciales tres 
animees entre les bourgeois de Škofja Loka et les commergants de Reka dont la plu 
part sont des Italiens. II s'agit surtout des affaires d'echauge. Les marcliands de Loka 
envovaient a Reka du fer et des articles en fer, tandis qu'aii retour les voitures 
transportaient surtout de rhuilc. Les factures etaient reglees seulement en partie en 
argent comptant; souvent, on se servait de credit base sur des garanties, et dans 
certaines anne-es ces credits attcignaient des sommes considerables. — Notre source 
donne egalement des renseignements precieux sur la nationalite des burgeois de Loka. 
La predominance incontestable des patronvmes slovenes prouve qu'au miUeu du 
XV« siecle la plupart des marcliands de Loka etaient des Slovenes: c'est un fait assez 
caracteristique, puisqu'il s'agit des milieux bourgeois aises; on sattendrait plutot 
a Tinfiltration allemande qui y serait en effet plus plausible que dans la petite 
bourgeoisic. iiriginaire dans la plupart des cas des environs ruraux de la ville. 
82