Leto 1893.
607
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LXIII. — Izdan in razposlan dne 29. decembra 1893.
(Obsega štev. 198. —199.)
lil§.
Zakon z dné 27. decembra 1893.1.
o zopetni podaljšbi veljavnosti zakonu z dné 17. junija 1887. I. (Drž. zak. št. 81.), s katerim se •vkrepajo določila za napravo in obrat lokalnih železnic.
S pritrdllom obéli zbornic državnega zbora ukazujem takö:
člen I.
Po členu I. zakona z dné 28. decembra 1890.1 (Drž. zak. št. 229.) podaljšana veljavnost določila člena 1. vštevši do X. v zakonu z dné 17. junija 1887. 1. (Drž. zak. št. 81.), s katerim se vkrepajo določila za napravo in obrat lokalnih železnic, razširja se do 31. dné decembra 1894. leta.
Člen II.
Izvršitev tega zakona, kateri stopi v moč s 1. dnérn januvarja 1894. leta, naroča se Mojemu trgovinskemu ministru, Mojemu ministru za notranje stvari in Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, dné 27. decembra 1893.
Franc Jožef s. r.
Windisch-Graetz s. r. Bacquehem s.r. Wurmbrand s. r. Plener s. r.
I»».
Zakon z dné 27.decembra 1893.1.,
da naj železnične proge Avstrijske družbe za lokalne železnice pridobi država in da naj se na državne stroške napravita lokalni železnici iz Lipove v Bernartice (Heinersdorf) in iz Mikulovic v Cukmantl.
S pritrdllom obéli zbornic državnega zbora ukazujem tako :
Člen I.
Odobruje se nastopni, po ministerstvih za trgovino in finance z Avstrijsko družbo za lokalne železnice na Dunaju dné 31. maja 1893. 1. sklenjeni dogovor o pridobitvi železničnih prog imenovane družbe po državi.
Člen II.
Vladi se daje oblast, da od železnične proge Hanušovice—Ziegenhals, katera po zgoraj navedenem dogovoru prejide na državo, napravi dvé krili, namreč :
a)	iz Lipove do državne meje pri Bernartieah (Heinersdorfu) in
b)	iz Mikulovic v Cukmantl,
in to na državne stroške s preračunjenimi skupnimi stroški 1,700.000 gl. in 570.000 gl., katera zneska je šteti za največinska.
112
(Slovcnlsch.)
Izvršitev teh kril, od katerih je pod lit. a) oznamenjeno krilo vsakako napraviti s pravilno raztečino, zavezana je pogoju, da prispevki, katere morajo vdeleženci zagotoviti v obvezni obliki in med katere spadajo zlasti odstopi zemljišč, ki jih je opraviti brezplačno ali po znižanih trdnih cenah, potem dostavljanje gradiva in druge dajatve na korist železnične podjetbe, dosežejo po dokazilih, katera preskušuje vlada, za lokalno železnico iz Lipove v Bernartice (Heinersdorf) najmanj vrednostni znesek 200.000 gl., za lokalno železnico iz Mikulovic v Gukmantl pa najmanj vrednostni znesek 70.000 gl.
Člen III.
Od gotovin in glavniških plačil, katera državi prihajajo po §. 1., št. 4 in po §. 3. zgoraj navedenega dogovora, smé se v letu 1894. porabiti k večerno znesek 300.000 gl. za investicije (razširne stavbe, dodatne nabave, pomnožbo vozil i. e. r.) na obstoječih, sedaj na državo prehajajočih progah Avstrijske družbe za lokalne železnice, k večemu znesek 600.000 gl. pak za gradnjo lokalne železnice iz Lipove v Bernartice (Heinersdorf) in k večemu znesek 200.000 gl. za gradnjo lokalne železnice iz Mikulovic v Cukmantl.
Ostanek zgoraj navedenih gotovin in glavnič-nih plačil, ki potemtakem ostane na razpolaganje s koncem leta 1894., in pa narastle obresti je šteti za poseben investicijski zaklad, katerega bo po meri resnične uporabe za investicije na obstoječih progah in pa za dogradnjo lokalnih železnic iz Lipove v Bernartice (Heinersdorf) in iz Mikulovic v Cuk-mantl zaporedoma vpostavljati kot izredni dohodek v državni proračun leta 1895. in nastopnih let.
Člen IV.
V členu I. navedeni dogovor in pa vsled njega potrebni prenosi imovine, potem vloge, vpisi, na-pravki, pogodbe in druge listine se oproščujejo pristojbin in kolkov.
Za izdajo in vknjižbo triodstotnega prednostnega posojila, katero bo po zmislu navedenega dogovora izdala Avstrijska družba za lokalne železnice v nominalnem znesku 70,000.000 kron vrednote, ustanovljene sè zakonom z dné 2. avgusta 1892. I. (Drž. zak. št. 126.), in pa za dejanja in listine, ki se vsled tega napravijo, dodeljuje se prostost od kolkov in pristojbin, kakor tudi gledé na kupone tega posojila prostost od dohodnine, ki jo je plačevati za nje, in pa od kolkovnine za kupone.
Prav tako se gledé na železnični progi, ki ju je napraviti po členu II., dodeljuje prostost od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, vloge in listine, za odkup zemljišč, za zgradnjo in opremo železnice in pa prostost od prenosnine, kar se je nabere ob odkupu zemljišč.
Člen V.
Železnice, katere so predmet tega zakona, razen prog iz Časlave do Zavratca, iz Časlave do Močovic in iz Königshana do Žaclčra, katere smejo za sedaj ostati v obratu stičnih zasebnih železnic, mora obratovati državno upravstvo v svojem gospodarstvu, in obrat po njih se smé na kakega zasebnika ali kako družbo prenesti samo na podstavi posebnega zakona, ki se izdâ o tem.
Člen VI.
Izvršitev tega zakona, kateri stopi v moč z dném razglasitve, naroča se Mojemu trgovinskemu ministru in pa Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, dné 27. decembra 1893.
Franc Jožef s. r.
Windiscli-Graetz s. r. Wurmbrand s. r. Plener s. r.
I) o g o v o r,
med c. k. ministerstvoma za trgovino in finance v imenu c. k. vlade z ene strani in med Avstrijsko družbo za lokalne železnice z druge strani sklenjen na Dunaju dné 31. maja 1893. leta o pridobitvi družbenih železničnih prog po državi.
5- I-
Avstrijska družba za lokalne železnice prenaša na državo last vseh svojih železničnih prog sè vsemi pravicami vred, katere ji pristojč na podstavi dotičnih Najviših dopustilnic, s c. k. državnim upravstvom sklenjenih domenkov in pa vseh drugačnih, kakorkoli si bodi imenovanih pravnih naslovov.
Ta prenos obsega zlasti:
1. V železnični knjigi c. k. deželnega sodišča v Pragi vpisane družbene železnične proge, in to:
a) lokomotivno železnico iz mesta Lokta k postaji Loket-Nové sedlo na izključno privile-govani buštčhradski železnici, ki je predmet Najviše dopustilnice z dné 25. januvarja 1877. 1. (Drž. zak. št. 15.). oziroma razglasa c. k. trgovinskega ministerstva z dné 7. decembra 1884. 1. (Drž. zak. št. 195.);
h) lokomotivno železnico s postaje čdslavske na privilegovani avstrijski severnozapadni železnici črez Žlebe v Ronov in Zavratec s krilom iz Skovic v Vrde in Bučice, ki je predmet Najviše dopustilnice z dné 9. marca 1880. 1. (Drž. zak. št. 41.), oziroma razglasa c. k. trgovinskega ministerstva z dné 21. avgusta 1881. 1. (Drž. zak. št. 103.);
c)	lokomotivno železnico s postaje Kaštice na železnici polzenjsko-bfezenski (chomutovski) v Krasni dvor, ki je predmet Najviše dopustil-nico z dné 28. avgusta 1880. 1. (Drž. zak. št. 124 ). oziroma razglasa c. k. trgovinskega ministerstva z dné 27. septembra 1882. 1. (Drž. zak. št. 139.);
d)	lokomotivno železnico s postaje Chodova na izključno privilegovani buštžhradski železnici v Neydek, ki je predmet Najviše dopustilnice z dné 8. septembra 1880. 1. (Drž. zak. št. 129.);
e)	lokomotivno železnico s postaje Nusll na železnici cesarja Franca Jožefa v Modfane, ki je predmet Najviše dopustilnice z dné 9. maja 1881. (Drž. zak. št. 48.), oziroma razglasa c. k. trgovinskega ministerstva z dné 18. julija 1890. 1. (Drž. zak. št. 176.);
f)	lokomotivno železnico s postaje časlavske na lokalni železnici čdslavsko-zavratski v Mo-čovice, ki je predmet Najviše dopustilnice z dné 30. julija 1881. 1. (Drž. zak. št. 102.);
g)	lokomotivno železnico s postaje Königshan na privilegovani južno-severnonemški spojni železnici v Žaclčf, ki je predmet Najviše dopustilnice z dné 2. avgusta 1881. 1. (Drž. zak. št. 105.)
h)	lokomotivno železnico s postaje olomuške na privilegovani severni železnici cesarja Ferdinanda v Čehlovice, ki je predmet Najviše dopustilnice z dné 22. avgusta 1881. 1. (Drž zak. št. 108.);
I i) lokomotivno železnico s postaje krâsnodvorske na lokalni železnici kašticko-krasnodvorski v Radonice, ki je predmet Najviše dopustilnice z dné 28. februvarja 1882. 1. (Drž. zak. št. 57.);
k)	lokomotivno železnico s postaje Češka Lipa na privilegovani češki severni železnici črez Staro Lipo in Zàbïeh v Mimon, ki je predmet Najviše dopustilnice z dné 14. marca 1883. 1. (Drž. zak. št. 44.);
l)	lokomotivno železnico s postaje St. Pölten na železnici cesarice Elizabete črez Herzogen-burg, Traismauer in Judenau v Tulln, kjer se spaja sè železnico cesarja Franca Jožefa in ki je predmet Najviše dopustilnice z dné 12. maja 1884. 1. (Drž. zak. št. 104.), oziroma razglasa c. k. trgovinskega ministerstva z dné 13. decembra 1886. 1. (Drž. zak. št. 177.);
m)	lokomotivno železnico iz Budëjovic (Ponča) črez Kremžo, Zlato krono, Krumlov, Horice, Polno, Črno, Piano v Zelnavo, ki je predmet Najviše dopustilnice s dné 30. avgusta 1884.1. (Drž. zak. št 171.);
n)	lokomotivno železnico s postaje Hanušovice na privilegovani moravski mejni železnici črez Koldštyn, Lipovo in Freivaldov do državne meje v stik s prusko železnično mrežo v mér proti Ziegenlialsu, ki je predmet Najviše dopustilnice z dné 5. marca 1885. 1. (Drž. zak. št. 53.), oziroma državne pogodbe z dné 14. marca 1885.1. (Drž. zak. št. 95.;;
o)	lokomolivne železnice s postaje Herzogenburg na lokalni železnici St. Pölten-Tulln črez Donavo v Kremžo, potem iz Hadersdorfa po kampski dolni v Horn in odtod v Sigmunds-herberg v stik sè železnico cesarja Franca Jožefa, ki so predmet Najviše dopustilnice z dné 12. oktobra 1886.1. (Drž. zak. št. 176.);
p)	železnični kos, ležeč na pruskem državnem ozemlju od državne meje do Ziegenbalsa, ki je predmet kraljeve pruske dopustilnice z dné
1.	aprila 1887. 1., oziroma državne pogodbe z dné 14. marca 1885. 1. (Drž. zak. št. 95.).
2.	Vse nepremično in premično gradivo, služeče za obrat železničnih prog, navedenih pod št. 1. od lit. a) pa do p), vštevši tudi vozilstvo, inventar, potrošno gradivo in zaloge kakoršnekoli vrste po vsem obsegu, kakor je v rokah železničnih uprav-stev, ki vodijo obrat.
3.	Vse dovlačnice. ki so lastnina Avstrijske družbe za lokalne železnice, in pa vso ostalo nepremično posest Avstrijske družbe za lokalne železnice, katera ni vzprejeta v železnično knjigo, sè vsemi pritiklinami vred, izvzemši samo tako zvana Gmelska zemljišča pri Karlovih varih, ki še ostanejo lastnina železnične družbe.
4.	Iz napravnih glavnic lokalnih železnic iz St. Poltena v Tulln, iz Herzogenburga v Kremžo in iz Hadersdorfa v Sigmundslierherg, potem lokalne železnice iz Budëjovic (Pofiča) v Zelnavo narejene pričuvne zaklade v tistih gotovinah, katere se pokažejo, da se še niso uporabile dné, ko se preda lastnina teh prog (§. 10.), pribivši štiriodstotne obresti za ta čas še ne uporabljene gotovine.
Z ozirom na spredaj stoječa določila nima Avstrijska družba za lokalne železnice z današnjim dném počenši več pravice, brez poprejšnjega odobrila c. k. trgovinskega ministerstva prodati ali obdolžiti pod št. 1. lit. a) pa do p) in pa pod št. 2. in 3. navedene imovinske predmete.
Za nedostatke, ki bi se na to stran pokazali, odgovorna je Avstrijska družba za lokalne železnice.
§■ 2-
Z ozirom na odstop vseh svojih železničnih prog na državo, kakor je dogovorjen po §. 1., jemlje Avstrijska družba za lokalne železnice na se dolžnost, da bo še nerazdolžene obligacije posojil, ki jih je vzprijela, in to :
a)	prednostnega posojila vrste 1. v prvotnem nominalnem znesku 5,000.000 gl. a. v.,
b)	prednostnega posojila vrste 111. v prvotnem nominalnem znesku 2,400.000 gl. a. v.,
e) prednostnega posojila vrste IV. v prvotnem nominalnem znesku 2,600.000 gl. a. v. in napösled
d) za lokalno železnico iz Hanušovic do državne meje pri Ziegenhalsu izdane drugotne obligacije
poplačala, oziroma, ako bi té obligacije sedaj bile last družbe, sploh ne več izdajala, in to takö, da se zastavne pravice, za ta posojila vpisane v želez-nični knjigi, popolnoma izbrišejo najdalje do časa,
ko se lastnina železničnih prog preda držav
(§. 10.).
Ako bi v času, ko se lastnina železničnih prog preda državi (g. 10.), ne bile še popolnoma izbrisane zastavne pravice, osnovane na zgoraj imenovanih obligacijah, bode Avstrijska družba za lokalne železnice zavezana, položiti pri c. k. državnem upravstvu varščino, primerno še ne izbrisanim obligacijam, katera se ji bo smela povrniti še le tedaj, kadar se popolnoma izbrišejo zastavne pravice za vse zgoraj navedene obligacije.
§. 3.
Avstrijska družba za lokalne železnice se nadalje zavezuje, da bo v založbo napravnih stroškov za krilo iz Lipove do državne meje pri Bernarticah (Heinersdorfu), ki je že omenjeno v Najviši dopu-stilnici z dné 5. marca 1885. 1. (Drž. zak. št. 53.) za lokalno železnico iz Hanušovic do državne meje pri Ziegenhalsu in pa v državni pogodbi z dné
14.	marca 1885. 1. (Drž. zak. št. 95.), in pa v založbo stroškov za razširne stavbe in dodatne nabave pri železničnih progah, ki se predadö državi, potem eventuvalno tudi za napravo namerjanega krila od Mikulovic v Gukmantl na lokalni železnici iz Hanušovic v Ziegenhals izročila c. k. državnemu upravstvu na svobodno razpolaganje znesek
3,800.000	gl. a. v. v gotovini tako, da se bo delni znesek 1,700.000 gl. a. v. izplačal v treh mesecih potem, ko se preda lastnina železničnih prog (g. 10.), ostali znesek 2,100.000 gl. pak še le
15.	dné decembra 1894. leta.
§■ *■
Avstrijska družba za lokalne železnice se izrečno odreka plačilu na podstavi zakona z dné 8. aprila 1884. 1. (Drž. zak. št. 53.) in pa dogovora z dné 30. septembra 1884. 1. po državi zagotovljenega hipotečnega posojila v znesku 1,200.000 gl. a. v. za lokalno železnico iz Budčjovic (PoHča) v Zelnavo, in pa vsakemu kakorkoli si bodi imenovanemu povračilu za dosedaj ne opravljeno plačilo imenovanega hipotečnega posojila, ter potemtakem izgubi navedeni dogovor z dné 30. decembra 1884. leta svojo moč in veljavo po vsi svoji vsebini.
§. 5.
V odplato vseh dajatev, ki jih prevzame od Avstrijske družbe za lokalne železnice na podstavi pričujočega dogovora, zavezuje se država, prevzeti
z veljavnostjo od 1. dné januvarja 1894. leta po-! čenši, da jih sama plača, vse po dovršenem žrebanju 2. dné januvarja 1894. 1. še neizžrebane obligacije prednostnega posojila vrste II., vzprije-tega po imenovani železnični družbi v prvotnem nominalnem znesku 11,000.000 marek n. d. v., in pa prednostno posojilo, katero družba še vzprejme v nominalnem znesku 70,000.000 kron vrednote, ustanovljene sè zakonom z dné 2. avgusta 1892. 1. (Drž. zak. 126.), in katero bo brez vsakega davčnega, kol-kovnega, pristojbinskega ali drugačnega odbitka obrestovati s tremi odstotki ter povrniti v 80 letih, počenši z letom 1894.
Navedeno novo prednostno posojilo v nominalnem znesku 70,000.000 kron. katero je namenjeno v založbo v povračilo dospevajočih in v §. 2. naštetih obligacij, v založbo drugih zaveznosti, ki družbi nastanejo vsled pričujočega dogovora, in naposled za delovito povračilo delnične glavnice družbene (§. 12.), zagotoviti bo v železnični knjigi s vknjižbo zastavne pravice na železničnih progah, naštetih v §. 1., štev. 1. pod lit. b) c) f) g) i) l) m) n) in o).
Za obrazce in razdolžni črtež delnih zadolžnic oznamenjenega posojila in pa za načine, kakö jih oddati, pridržuje si odobrilo c. k. državno upravstvo izrečno.
§. 6.
Z ozirom na t6, da po pričujočem dogovoru prehaja lokomotivna železnica iz Hanušovic do državne meje pri Ziegenhalsu v neomejeno lastnino države, oproščuje se Avstrijska družba za lokalne železnice dolžnosti, kateri se je po dogovoru z dné 25. aprila 1885. 1., sklenjenem na podstavi zakona z dné 7. junija 1883.1. (Drž. zak. št. 106.), zavezala, da namreč plača v letnih obrokih po 10.000 gl. za zgoraj imenovano lokomotivno železnico iz državnih novcev dodeljeno hipotečno posojilo v ostanku
5,500.000	gl. a. v., ki 1. dné januvarja 1894. 1. še ostane nerazdolžen, in pa obresti tega hipotečnega posojila, ki 1. dné januvarja 1894. 1. še ostanejo na dolgu; sploh se navedeni dogovor z dné 25. aprila 1885. 1. razveljavlja po vsi svoji vsebini.
§■ 7.
Vsa aktiva Avstrijske lokalne železnične družbe, katera se vsled določil tega dogovora ne predadô državi, zlasti gotovine v blagajnicah in
efektih, nepotirjane tirjatve itd., ostanejo lastnina imenovane železnične družbe.
Nasproti pa mora ta železnična družba na drugi strani iz svojih novcev poplačati vse svoje, kakorkoli imenovane pogodbene ali drugačne zaveznosti, zlasti nasproti posestnikom prednostnih obligacij, ki jih je ona izdala, kolikor téh po §. 5. tega dogovora ne prevzame država, da jih sama plača; zastran teh zaveznosti torej država ne prevzame pravnega nastopa.
Kolikor bi pak država kot lastnica družbenih železničnih prog vendar bila primorana, opraviti upnikom družbe kako plačilo ali dajatev, presegajočo obseg zaveznosti, prevzetih po §. 5. tega dogovora, dolžna bo Avstrijska družba za lokalne železnice, dotične zneske povrniti v 14 dnéh potem, ko ji to sporoči c. k. državno upravstvo.
Izvzete so od spredaj stoječih določil samo pogodbe o obratovanju prog iz Čžslave v Zavratec in iz Câslave v Močovice po c. k. privilegovani avstrijski severnozapadni železnici in proge iz Kö-nigshana v Žaclčf po c. k. privilegovani južno-seveinonemški spojni železnici, nadalje pogodbe o soporabi stičnih kolodvorov in o obratovanju stičnih kosov in dovlačnic, kakor tudi zastran nakladanja,oziroma poroštev za prevoz blaga, ker bo država v te pogodbe z dném, ko železnične proge prevzame v lastnino (§. 10.), stopila brez pridržka na mesto Avstrijske družbe za lokalne železnice.
5- 8.
Z ozirom na omejitev opravilnega obsega Avstrijske družbe za lokalne železnice, katera nastopi vsled določil pričujočega dogovora, pripravljeno je c. k. državno upravstvo, da tiste uradnike in služabnike imenovane družbe, kateri en mesec potèm, ko se družbene železnične proge predadô državi v last (§. 10.), zaprosijo za vzprejem v državno železnično družbo, prevzame, varujoč jim pred današnjim dnem zadobljene pravice, in da jih uvrsti v tiste služabne razrede in plačne stopinje služnikov c. k. generalnega ravnateljstva avstrijskih državnih železnic, ki vstrezajo njih plačnim prejemkom.
Nasproti pak se Avstrijska družba za lokalne železnice zavezuje, da bo za tiste služnike, katere država prevzame na podstavi spredaj stoječih določil, najkesneje v treh mesecih potem, ko se železnične proge predadô državi v last (§. 10.), kot vpla-
čilo teh služnikov in pa kot prispevek železnične podjetbe pokojninskemu in provizijskemu zavodu c. k. državnih železnic plačala podvojene vse tiste zneske, doštevši s petimi odstotki na leto računjene obresti in obresti od obresti, katere bi bili ti služniki morali plačati, ako bi od početka svoje služabne dobe, kije vštevna za odmero pokojnine, oziroma provizije, sè svojimi sedanjimi prejemki plače bili pripadali navedenemu pokojninskemu, oziroma provizijskemu zavodu.
§. 9.
Počenši s 1. dném januvarja 1894. 1. naj se obrat železničnih prog, navedenih v §. 1., št. 1. pod lit. a) vštevši do p), šteje za vršenega za državo, in za to je vse obratne dohodke in obratne stroške, ki se od tega časa naberö, pisati na korist, oziroma na dolg državi.
Ako bi Avstrijska družba za lokalne železnice do dneva, ko preda železnične proge državi v'last (§. 10.), dobila v odbitek od čistega donosa za leto 1894. kaka plačila od upravstev, ki vodijo obrat, mora se ves znesek teh plačil dné, katerega se železnice predadö, povrniti c. k. državnemu upravstvu v gotovini.
§■ 10.
Lastništvo v §. 1., št. 1. pod lit. a) vštevši do p) navedenih železničnih prog s priliklinami vred, oznamenjenimi v §. 1., št. 2., in pa lastništvo v §. 1., št. 3. oznamenjene drugačne nepremične imovine družbene, naj se državi precej potem, ko pričujoči dogovor zadobi za obé stranki obvezno moč in se v železnični knjigi vknjiži zastavna pravica za prednostno posojilo, katero je po §. 5. vzprejeti vnovič v nominalnem znesku 70,000.000 kron, preda brez odloga sè zapisnikom, ki se o tem napravi, katerega naj obé stranki podpišeta in v katerem naj se natančno in nadrobno razložijo predmeti imovine, ki po določilih, navedenih v uvodu, prehajajo na državo, in pa vsi gotovinski zneski, ki jih je po določilih §. 1., št. 4., §. 2. in §. 9., odstavka 2. ob predaji železničnih prog oddati državi, na drugi strani pa tudi vse pogodbe, katere po določilu §. 7., poslednjega odstavka prevzame država.
Ob enem s to predajo je c. k. državnemu upravstvu izročiti tudi, kar ima družba listin, črte-žev, knjig, računov in aktov, ki se nanašajo na železnične proge, po §. 1. prehajajoče na državo, in pa na krilo iz Lipove do državne meje pri Bernar-
ticah (Heinersdorfu), ki se obravnava v §. 3., — sevéda, kolikor niso potrebni za dogotovilo tekočih opravil Avstrijske družbe za lokalne železnice.
§■ H.
Ko se dovrši predaja lastništva železničnih prog (§. 10.), opravi naj se brez odloga vknjižba lastninske pravice države do nepremičnin, navedenih v §. 1., št. 1. in 3., in Avstrijska družba za lokalne železnice je dolžna, na zahtevanje c. k. državnega upravstva o pravem času izročiti za to potrebne pravne listine.
§. 12.
Avstrijska družba za lokalne železnice je dolžna, svojo delnično glavnico, znašajočo 15,500.000 gl. a. v. in sestoječo v 77.500 kosih delnic po 200 gl. a. v. v pol letu po dogotovilu pričujočega dogovora zmanjšati na nominalni znesek 3,100.000 gl. a. v. tako, da se za vsakih pet starih delnic izdd ena nova delnica po 200 gl. in poleg té potrdilnica, katera bo posestniku dodeljevala pravico, ob svojem času potegniti vstrezni delež na glavnični gotovini družbeni, kar je še ostane po dogotovili vseh tekočih obveznosti družbe in po odbitku gotovega zneska
3,300.000	gl. a. v. najmanj, ki je potreben za vplačilo ostajajoče glavnične delnice 3,100.000 gl. a. v. in kot pričuvni zaklad.
§. 13.
Avstrijska družba za lokalne železnice se zavezuje, da z ozirom na določila tega dogovora potrebne izpremembe svojih družbenih pravil opravi v porazumu s c. k. državnim upravstvom prej ko mogoče in da o tem povodu z namenom, da se predrugačenim razmeram primerno uprosti in po-céni vodstvo opravil, natančno pregleda tista uka-zila teh pravil, katera se nanašajo na sestavo družbenega zastopa in na plačevanje nagrad temu zastopu.
§• H.
Pričujoči dogovor in pa prenosi imovine, vloge, vpisi, napravki, pogodbe in drugačne listine, ki se vsled njega potrebujejo, oproščujejo se pristojbin in kolkov.
Za izdujo in vknjižbo triodstotnega prednostnega posojila, katerega po §. 5. tega dogovora
izdâ družba v nominalnem znesku 70,000.000 kron, in pa za dejanja in listine, ki jih je o tem povodu napraviti, dodeljuje se prostost od pristojbin in kolkov, in tako tudi za kupone tega posojila prostost od dohodnine, ki jo je plačevati za nje, in pa prostost od kolkovnine za kupone.
§. 15.
Obé stranki pogodnici se odrekata pravici, pričujoči dogovor izpodbijati zastran prekrška nad polovico vrednosti.
§- 16.
Gledé kakih sporov, ki bi nastali iz tega dogovora, stavita se stranki pogodnici pod sodstvo
c. k. trgovinskega sodišča na Dunaju in se zedi-njujeta, da naj se taki spori razločajo po sumarnem postopanju.
§. 17.
Pričujoči dogovor, kateri se izda pristojbin in kolkov prost v dveh istopisih, zadobl za Avstrijsko družbo za lokalne železnice obvezno moč s pritrdi-lom občega zbora delničarjev, katerega je sklicati tako, da se snide najkesneje en mesec po podpisu tega dogovora, za c. k. državno upravstvo pak se zakonskim odobrilom, katerega je potem zahtevati.
Ako bi se pak to zakonarsko odobrilo ne dalo do 31. dné decembra 1893. leta, ni Avstrijska družba za lokalne železnice navezana več na tä dogovor, in šteti je, da se ta dogovor sploh še sklenil ni.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane
izhaja v založbi c. k. dvorne in državne tiskamice na Dunaju, i. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi leta 1894. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem, hrvaškem in romunskem jeziku.
Naročnina Državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za vse leto 1894. za cn izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se pošilja poštnine prosto — 3 gl.
Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice, kjer si je moči naročiti tudi posamezne letnike in kose. .
Kadar kedö kupi Državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji:
Desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 1858.	. . 25 gl. j Desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878.
,	, „ 1859.	,	„ , 1868.	. . 12 , I	,	. , 1879.	,	, , 1888.
Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do I. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl.
V izdajah drugih jezikov stane:
Desetletje od 1. 1870. vštevši do 1. 1879. ... 16 gl. | Desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889.
Desetletji od 1. 1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta .... 30 gl.
. . 16 gl. . . 20 ,
. . 20 gl.
Posamezni letniki nemške izdaje
se dobivajo počenši z letom 1894. po teh-le cénah:
Letnik 1849.		za ... 2 gl.		10 kr.		Letnik 1864.	za		. 1 gl. 40 kr.		Letnik 1879. za . .		2 gl. 30		kr.
»	1850.	.... 5	n	25	„	.	1865.						1880. , . .	. 2	. 20	»
*	1851.	.... 1	VI	30	y	. 1866.			. 2	. 20 .		1881. , . .	. 2	, 20	
*	1852.	. 9	y	60		.	1867.						1882. . . .	. 3		
s	1853.	.... 3	y	15		. 1868.			. 2			1883. . . .	. 2	, 50	
y	1854.	.... 4	y	20	r	,	1869.			. 3			1881 , . .	. 2	, 50	y
ji	1855.	9 VI	...	—	y	35	y	.	1870.			. 1	, 40 „		1885. . . .	. 1	, 80	y
v»	1856.	9		45	„	.	1871.			. 2			1886. , . .	. 2	, 30	y
y	1857.	. ... 2		85		.	1872.			. 3	. 20 ,		1887. , . .	. 2	, 50	y
	1858.	4 <-2		40		„	1873.			. 3	, 30 ,		1888. , . .	. 4	, 20	y
	1859.	. . . .2	y	—		.	1874.			. 2	, 30 ,		1889. , . .	. 3		
y	1860.	.... 1		70		.	1875.	j		. 2			1890. ,	. .	. 2	, 70	y
y	1861.	.... 1		50		,	1876.			. 1	. 50 ,		1891. . . .	. 3		«
y	1862.	.... 1		40	w	,	1877.			. 1			1892. „ . .	. 5		
t	1863.	.... 1	y	40	y	„	1878.	TJ		. 2	, 30 .	VI	1893. , . .	. 3	y	*
Letnik 1893. se bo dobival še le potém, ko se izdasta tudi kazali k ti jezikovni izdaji.
Letniki 1870. vštevši do 1893. v ostalih sedmih jezikovnih izdajah se dobivajo po tisti cčni, kakor dotični letniki v nemški izdaji.
NB. Tisti kosi Državnega zakonika, kateri naročniku celö niso došli ali pa so mu došli nedostatno, naj se reklamirajo (pooglašajo) najdalje v štirih tédnih.
Kadar ta rok izteče, tedaj se bodo kosi Državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (V* pole, to je 2 strani, stane 1 kr.).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki počenši od 1. 1849. do 1893., v ostalih sedmih jezikovnih izdajah pa vsi letniki od leta 1870. vštevši do 1893. popolnoma dopolnjeni, more se ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno céno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (x/* pole, to je 2 strani, stane 1 kr.) dobivati počenši z letom 1894. iz založbe c. k. dvome in državne tiskamice, ter je potemtakem vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) Državne zakonike, in vsak si more sestaviti iz vseh letnikov tisto gradivo, katero ga sosebno zanima