TITOVA
REVOLUCIJA
SE NADALJUJE
V teh trenutkih mi je težko govoriti o Tilu. Pred dobrim (etom me je tolažil ob boleči izgubi Eda, mojega BMŽa in »jego-vega zveslega borca in tovariša, danes pa je tadi ta kajiga za vselej zaprta.
Imel je izreden občutek za človeka, nikdar se ri postavljal nad sogovornika, ampak je znal z vsakim navezati stik. Nikdar ni puščal odprtih vprašanj. Vsakemu jc povedal, če mu je bilo kaj všeč. Že tako dolgo se poznava...
Poznala sva se 34 let, z mojim možem pa sta se srečala že sedem let prej. Lahko rečem, da je njuno prijatdjstvo in sode-lovanje trajalo skoraj neprekinjeno od leta 1934 in lo ne le v domovini, ampak tudi ko sta bila v Sovjetski zveri in kasneje med vojno, po osvoboditvi, do zadnjega dac Ostaja mnogo lepih skupnih spominov, žal pa ju danes ni vcč.
Vsi Ijudje žalujejo in nam izrekajo najtopkgše besede ob Ti-tovem odhodu, vendar pa je to zame še nekaj vcč, saj sva bila res tako dobra prijatelja... Seveda ni biio vedso posato s cvet-jem, ker prinaša vsaka revolucija tudi ležke trcMtke, katerhn se tudi mi nismo mogli izogniti.
Dejstvo je, da je Tito odsel, vendar pa ostaja v vsefc us vest, da živimo v njegovem času in da smo bili prisotai v tm obdob-ju... Menim, da je to za vsakega našcga dktvcka, ca TMkega re-volucionarja velika stvar, kajti vdiki uspehi, ki shm jUi dosegK, niso veliki samo za nas Jugoslovane, z nami jih zdaj detijo tudi vsi narodi, ki dancs prav tako obžalujejo, da oašega Tita ai več. Mislim, da bodo nadaljevali njegovo delo. K«r smo skupaj do-segli in to, čemur je bil Tilo viziour !¦ predhoiaft, daje wf-nje, da se bo ta revoiudja nadaljevab šc z veqhi Mpcfcoa kot doslej.