Po&tnlns plačana r gotovini.
Leto XV., štev. 227
Ljubljana, sreda 3» oktobra 1934
Cena 2.— Din
Upravništvo: LJubljana, Knafljeva Ulica a. — Teleton fit- 8122, 8123, S124, 3125, 8126.
Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — Tel. 8492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica S1L IL — Telefon fit. 2455.
Podružnica Ceije: Kocenova ulica 6t 2. — Telefon St. 190.
Računi prt pošt. ček. zavodih: Ljub-IJfana St. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien St. 105.241.
Naročnina anaša mesečno Din Za inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 8122, 8128, 8124, 8125, 8126. Maribor Gosposka ulica IL Telefon ftt. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica tt. L Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa.
Dogodek svetovne politike
V dneh, ko je bila vsa pozornost naše javnosti osredotočena na obisk naše kraljevske dvojice v Sofiji, je prispela vest o železniškem sporazumu med Rusijo na eni ter Japonsko in Mandžurijo na drugi strani. Na prvi pogled se zdi to poročilo le podrejene važnosti, saj gre samo za prodajo nekaj sto kilometrov železnice. V resnici pa posega dogodek prav v svetovno poiitikc in je zato vzbudil zanimanje in v neki meri tudi olajšanje v politični javnosti vsega sveta.
Sovjetska Rusija je prodala tako-zvano vzhodnokitajsko, ali po novem severnomandžursko železnico formalno Mandžuriji, v resnici pa Japonski. Stvar je prav za prav čudna in precej komplicirana. Zakaj Rusija je imela dosedanje aranžmane o tej železnici le s Kitajsko. Ker Mandžurije Rusija še ni uradno priznala, je vsekakor nenavadno, da ji prodaja železnico. Seveda mnogo pomeni, da je vlogo posredovalca z vnemo in, kakor vidimo, z uspehom vršila Japonska. V taki situaciji ni čudno, da so se ▼ zvezi s poročili o prodaji pojavile tudi vesti, da bo hkrati sovjetska vlada priznala samostojnost Mandžurije. Treba seveda še počakati; priznati pa se mora, da bi bilo tako pač logično.
Prodaja severnomandžurske železnice je dogodek ogromnega pomena. Zakaj ia kako, se razvidi najočitneje, ako vzamemo v poštev, da ne gre samo za železnico kot stvar, kot neko določeno vrednost, ki je postala predmet prodaje, marveč za progo, ki je pomenila nekdaj prvo žilo ruskega vpliva, sredstvo, ki naj bi pomenilo prvo stopnjo ruske ob-lajjti v deželi, odpirajoči pot na morje Daljnega vzhoda. Ko si je carska Rusija pridobila koncesijo za to železnico in ko si jo je zgradila v tuji deželi, pa si dala opremiti širok pas ob progi, kjer naj se postavijo tudi tovarne in druga podjetja in kjer naj bodo tudi ruske posadke, ni nihče dvomil, da pomeni ta prvi korak v postopku, katerega zaključek bo nekoč ruska aneksija. Še več, po tej železnici in odcepku na jug, naj bi se ruski vpliv razširil še dalje, v Korejo, Pel na polotok Ljaofung, kjer je bila ograjena velika ruska trgovska in bojna iuka, sloviti Por t Artur.
To je bilo nekako pred štiridesetimi leti. Mnogo se je spremenilo od takrat; že carska Rusija je bila s silo potisnjena od bližine Rumenega morja, sovjetska Rusija pa se je nekaj samo odrekla podedovanim privilegijam v Mandžuriji, ostanek pa je izgubila sedaj in s tem dokončno likvidirala vsakršne aspiraci-je na nekdanje pozicije v tej deželi.
Ali ne le to. Oddaja severnomandžur-eke železnice ima celo neugoden pomen Z5i rusko ozemlje samo. Najkrajša in najboljša pot do Vladivostoka ter ruskega Primorja na Daljnem vzhodu je držala in drži čez Mandžurijo; to je ravno ta železnica. Res da si je bila Rusija zgradila rezervno progo, toda ta vodi v velikem ovinku, po manj ugodno ležečih pokrajinah. Z resignacijo na man-džursko železnico bo Rusija svoje Primorje z Vladivostokom še težje držala in japonski pritisk tjakaj se bo povečal. Poroča se sicer, da si je Rusija izgovorila neke pravice za prevoz blaga od Vladivostoka preko Mandžurije, toda ne sme se prezreti, da se že sedaj piše, kako bodo Mandžurci, to je Japonci, spremenili železnico iz sedanje po ruskem načinu široke oblike v ožjo, kakor jo imajo ostale izvenruske proge. Tudi tehnična stran bo tedaj ruski uporabi nasprotovala; ona večstranska simbioza na mandžurskih tleh bo potemtakem nehala in severna ter vzhodna mandžurska •meja bo postajala čim dalje trdnejša.
Priznati pa je treba, da je prodaja samo priroden zaključek dosedanje sovjetske politike in da se ji ni niti najmanj čuditi. Tudi je prav gotovo pričakovati, da bo dosedanja napetost na Daljnem vzhodu močno popustila, saj so ji dajali vedno novega netiva ravno konflikti pri upravi te železnice. Tu ni bilo drugega izhoda, kakor ali se pripraviti za ofenzivo in deželo ob železnici osvojiti, ali pa resignirati na progo samo.
Vprašanje pa se odpira, če bo pri sedanjem ruskem umiku ostalo in če ne bo Japonska odslej, ko je Rusijo porinila. iz Mandžurije, začela še energičneje stremeti za tem, da si prej ali slej pridobi rusko Primorje. To bo poslej po-glavitni problem Daljnega vzhoda za Rusijo. Japonska, ki si sistematično gradi svojo mogočno pozicijo na azijskih obalah Tihega oceana, gleda v ruškem Vladivostoku edino točko, ki ji §e more nuditi ovire; zato se zdi kar logično, da jo bo skušala pridobiti in tudi to zadnjo možno opasnost^ eliminirati. Ali to so očividno za sedaj še neaktualna vprašanja; svet se je razveselil, da se je vprašanje železnice likvidiralo, in še ne misli dalje.
V Evropi se je z zadovoljstvom pozdravila prodaja železnice v Mandžuriji, prav s tega vidika, ker se smatra ta akt za znak pomirjenja, za zagotovitev miru. Nedvomno je, da ima res ta pomen; vsaj začasno. Nastaja pa pri tem drugo zanimivo in važno »rašanje, kake posledice bo imela likvidacija nape-
MED RIMOM IN PARIZOM
Ugodna atmosfera v pogajanjih med Italijo in Francijo — Bar-thoujev obisk v Rimu ob koncu oktobra naj potrdi sporazum med
obema državama o raznih spornih zadevah
Rim, 2. oktobra«, k. Fašistične oblasti se po odredbi zunanjega ministrstva že sedaj v-neto pripravljajo za spreje-m francoskega zunanjega ministra Loul-sa Bairthouja, če-gar prihod v Rim pričakujejo v drugi polovici oktobra. MussoMni, ki se mudii na oddihu v Rocci delle Caminate. je včeraj sprejel deputacijo fašistov jz Milana, ki ji je napovedai. da bo prihodnje dni obiskal milanske fasstične organizacije ter pred milansko katedralo govoril o italijanskih zunanjih političnih vprašanjih, kakor je to storil tudi 1. 1932. Politični krogi so mnenja, da bo Mussol nii v tem svojem govoru predvsem označil stališče Italije glede na novo mednarodno politiko, ki naj bi se jnaugurrrala z Bar£hou>jevim obiskom v Rimu.
Program Barthoujevega obiska pri Mus-solinij-u bo določen bržkone že ta teden. Barthou prispe v R im med 20. in 25. t m. Odkar i® MussoMni kmalu po Barthoujevem obisku v Bukarešti in Beogradu poslal francoskemu zunanjemu ministru povabilo, naj pride čimprej tudj v Rim. so se vršili
rediti diplomatski razgovori med Italijo m Francfjo o raznih spornih vprašanjih z namenom, da bi se pripravila tla za italijansko - francosko zbližanje. Italijanski poučeni krogi so prepričani, da sta se stališči obeh držav zlasti glede na kolonijalne probleme v seve.rni Afriki toliko zbližali, da bo laihko mogoče najti kompromisno rešitev. Tudj za izenačenje italijanskega in francoskega vojnega brodovja na Sredozemskem morju je že sestavljen kompromisni načrt. Glede na stališče, ki ga je v zadnjem času zavzemal v Ženevi italijanski delegat, pa sodijo italijanski krogi, da se bo Italija prlagodila francoski tezi o razorožitvi m varnosti, čeprav doslej še ni opustila svoje revizionistične politike in ni niti odpovedala svoje podpore Nemčiji pri njenih zahtevah po enakopravnosti v oboroževanju. Pogajanja o jamstvih za avstrijsko neodvisnost, ki so se vodila v Ženevi, pa so pokazala, da ostaja Italija še nadalje rezervirana napram Društvu narodov, kar je v ostalem škodilo Avstriji, ki je ostala brez stvarnih jamstev za ohra-
Tatarescu sestavil
svojo drugo vlado
Dosedanji zunanji minister Titulescu je odklonil vstop v drugi Tatarescov kabinet
Bukarešta, 2. oktobra, g. Opoldne je Tatarescu sprejel novinarje in jiim izjavil, da bo nova vlada že nocoj imenovana. Popoldne je odpotoval v Sinajo in predložil kralju Karolu listo nove vlade, ki je napram dosedanji le neznatno izpremenjena.
Kakor zatrjujejo poučeni politični krogi, je dosedanji zunanji minister Titulescu, ki se mudi trenutno v Montreuxu v Franciji, poslal od tamkaj ministrskemu predsedniku Tataresou brzojavko, v kateri sporoča, da je sklenil umakniti se s sedanjega položaja.
Ob 5. popoldne je kralj sprejel v avdi-jenci ministrskega predsednika Tataresca in bivšega notranjega ministra Inculeza, ki sta ga obvestila, da je dosedanji zunanji minister Titulescu odklonil vstop v vlado in mu nato predložila ministrsko listo, ki jo je odobril.
V novi vladi so poleg ministrskega predsednika Tataresca ministri: Constantin Angelescu za prosveto, Inculez za notranje zadeve, Franatovici za promet, general Paul Angelescu za vojsko, Manolescu
Struga za kmetijstvo. Sassu za državna posestva, Slavescu za finance, Costinescu za zdravje, Lapedatu za vere, Nistor za delo, Diamandi za propagando (novo ministrstvo, ki ga doslej ni bilo).
V novem ministrstvu je 6 državnih pod tajnikov, med njimi Radulescu za zunanje zadeve, Titeanu za notranje zadeve in Constantinescu za finance.
Izmed članov stare vlade so izstopili tri je ministri, in sicer razen zunanjega ministra Titulesca trgovinski minister Teodo" resen in državni podtajnik Xeni.
Novi ministri so že odpotovali v Sinajo, da prisežejo kralju Karolu.
Predsednik vlade Tataresco bo začasno prevzel tudi zunanje ministrstvo, vodil bo pa tudi ministrstvo za oboroževanje.
Definitivna odločitev, ali bo Titulescu prevzel zunanje ministrstvo aH ne, bo znana šele v začetku prihodnjega tedna, ko se bo vrnil v Bukarešto in bo Tatarescu sporočil svoj skic
Avstrijska bojazen
Po mnenju avstrijskega tiska nemški narodni socialisti še niso opustili svojih osvajalnih načrtov
Dunaj, 2. oktobra. w. »Neukeits-Welt-blatt« objavlja od dobro poučene strani naslednje podrobnosti o sedanjih namerah oficielnih narodno socialističnih krogov v Nemčiji in propagandnega ministrstva glede bodoče politike nasproti Avstriji:
Trenutno prevladuje v Berlinu mnenje, da je položaj narodno-socialistične stranke v Avstriji popolnoma nevzdržen. Krivdo za neuspeh julijskega prevrata, ki ga je vprizorilo strankino vodstvo v Monako-vem, dasd je bil nameravan šele za oktober, zvrača dr. Gobbels izključno na dr. Rintelena, ki se je prenaglil v svojih sklepih. Po načrtu so hoteli narodni socialisti zajeti celotno vlado in zveznega predsednika ter na ta način izsiliti izročitev vladnih poslov. Kljub neuspehu prevrata pa v Berlinu še davno ne mislijo na temeljito iz-premembo politike nasproti Avstriji. Prav tako ne more biti govora o ukinitvi takse 1000 mark za prehod meje. ker splošno računajo, da bo spor z Avstrijo trajal še mesece ali pa tudi leta. Kot trenutno najvažnejšo nalogo smatrajo v Berlinu, da se naj na novo organizirajo strankini pristaši v Avstriji, politično geslo pa bodi začasno zahteva po novih volitvah in vstopu na-rodno-socialističnih ministrov v vlado. Nedavni nalog, ki ga je prejel nemški tisk, da naj avstrijskega problema v bodoče ne omenja niti pozitivno in negativno, izvira od ministra dr. Gobbelsa, ki je hotel s tem doseči isto pri avstrijskem tisku, da bi se tako polagoma pozabili mučni dogodki nedavne preteklosti. Slično misijo ima tudi
novi nemški poslanik na Dunaju Papen, ki naj bi skrbel za omiljenje napetosti, da bi dobil Berlin dovolj časa za priprave novih načrtov o osvojitvi Avstrije. Pri teh načrtih igrajo najvažnejšo vlogo zveze z Madžarsko in Poljsko, ki naj bi omajale trdnost Male antante, oslabile francoski vpliv v srednji Evropi m končno dosegle izolacijo Avstrije, ki bi potem mnogo lažje postala plen narodno-socialistične Nemčije.
Kakor poročajo iz Monakovega, sta bila Frauenfeld in Habicht končnoveljavno razrešena dosedanjih dolžnosti. Kot vzrok navajajo ponesrečeni julijski prevrat z raznimi mučnimi incidenti m drugimi taktičnimi pogreškami, ki sta jih zakrivila.
Pri Frauenfeldu je bila odločilna še okoliščina, da je nameraval izdati knjigo »Mein Kampf mit Oesterreich«, ki je po naslovu vse preveč slična znani Hitlerjevi knjigi »Mein Kampf«. Habicht bo menda imenovan za župana v nekem majhnem se-vemo-nemškem kraju, Frauenfeld pa bo vstopil kot navaden član v napadalne oddelke.
Dr. Skubl - policijski predsednik na Dunaju
Dunaj, 2. oktobra, g. Zvezni predsednik je z odlokom z dne 29. septembra imenoval policijskega podpredsednika dr. Mihaela Skubla za policijskega predsednika na Dunaju.
t osti na Daljnem vzhodu za sovjetsko politiko v Evropi. Doslej je prav nevarnost od japonske strani gnala moskovsko vlado, da je iskala sporazumov na evropsko stran, želeč si za vsak slučaj tu zavarovati hrbet. Ako se napetost na mandžurskih mejah zares neha — in po vseh znakih ne moremo računati drugače kakor da bo zares vsaj močno od-jenjala — bo polagoma Rusija izgubila interes na evropskih prijateljstvih in bi se mogla potemtakem zopet nekako odtujiti Evropi.
So pa tudi še drugi momenti. V tradiciji ruske politike je bilo v starejši dobi tako, da je neuspeh v Aziji vrgel težišče njenih prizadevanj zopet v Evropo, in obratno. In jo je neuspeh v evropskem političnem področju zopet zavrnil
v Azijo, da si tamkaj poišče zadoščenja. Sovjetska politika se seveda ne da kratkomalo primerjati s carsko, saj dandanes stremljenja po osvojitvah sploh nimajo mesta v ruskem političnem slovarju. Vrh tega se ne sme prezreti, da je bojazen pred hitlerjevskimi imperialističnimi aspiracijami mnogo, če ne celo v poglavitni meri pripomogla, da se je Rusija dvignila iz svo.je osamljenosti ter se po tolikih letih zopet aktivno uvrstila med evropse države.
Vsekakor pa moramo pričakovati, da se bo sovjetska vlada po sporazumu v Mandžuriji čutila tako rekoč razbremenjeno ter da se bo njena pozicija s tem oja-čila. Njen ugled na Dalinem vzhodu se bo prav gotovo zmanjšal, ali orav to bo njeno veljavo v Evropi povečalo.
nftev svoje suverenosti.
Tisk je mnenja, da italijansko stališče glede Avstrije ne bo oviralo francosko -italijanskega zbližanja. ker je še vedno do-seglj.vo v Rimu, kar nj bilo mogoče doseči v Ženevi. Pri tem podčrtavajo, da ženevska atmosfera ni bila ugodna za reševanje tako kočljivega vprašanja, kakor je avstrijsko in da tudi avstrijska vlada sama ni vztrajala na zahtevi po jamstvih, ker ni hotela, da bi se avstrijsko vprašanje brez vsake potrebe še bolj kompljciralo.
»Giornale d'Italia« naglaša, da bo Mus-solinijev sestanek z Barthoujem pomenil prvi neposredni stik odgovornih politikov Francije in Italije. 2e 12 let, odkar ie v Italiji zavladal fašizem, ni prišel v Rim noben francoski državnik, ki bi se sestati z italijanskim ministrskim predsednikom.
V ostalem bodo v Rimu v kratkem odkrili spomenik Briandu. Postavila ga bo francosko - italijanska liga s podporo italijanske vlade. Kakor poročajo, bo ta spomenik odkrit za časa Barthouievega obiska v Rimu. Barfhouju bo tako omogoče-
no, da se te svečanosti ne bo ndeterai te
kot francoski zunanji minister, marveč tudi kot književnik in član francoske akademije.
Predmet razgovorov
Pariz. 2. oktobra, d. Kakor poročajo francoski listi, končnega sporazuma med Italijo in Francijo sicer še vedno ni bilo mogoče doseči, vendar imata obe vladi trden namen, da uredita do Barthoujevega obiska v Rimu vsaj nekatera važnejša vprašanja, ki so doslej ovirala razvoj prijatelj" skih odnošajev med obema državama. Barthou jev obisk v Italiji naj bi pomenil svečano potrditev doseženih sporazumov.
Ureditev vprašanja o izenačenju vojnih sil na Sredozemskem morju je bila sporazumno odgodena do londonske pomorske konference L 1935. Zaradi tega bodo rimski razgovori francoskega zunanjega ministra omejeni predvsem:
1.	na vprašanja, ki se neposredno tičejo odnošajev med Francijo in Italijo, kakor sta statut o Italijanih v Tunisu in ureditev obmejnih vprašanj v Libiji:
2.	na probleme, ki se tičejo splošne evropske politike, kjer naj bi prišli v poštev predvsem odnosa j i med Jugoslavijo in Italijo in vzajemno sodelovanje med Italijo in Srednjo Evropo.
Pogajanja med Francijo m Italfjo o teh vprašanjih se z vso naglico nadaljujejo rn je po zatrjevanju francoskih listov pričakovati, da bodo do 20. t m. končno urejena
Po sofijskih svečanostih
Bolgarska javnost je nad vse zadovoljna z uspehi razgovorov ob obisku jugoslovenskega kraljevskega
para
Sofija, 2. oktobra. AA. Današnji listi objavljajo inozemske komentarje o pomenu obiska Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije. »Mir«, ki prinaša obširen uvodnik o kraljevem obisku pod naslovom »Rezultati«, pravi: Uradni komunike, ki ie izšel ob odhodu jugoslovenskega vladarskega para, našteva izČTpno vse rezultate, ki so jih rodili razgovori med obema državnima poglavarjema sosednih držav in njunimi ministri. Doseglo se je izredno mnogo in prepričani srno, da pojdeta oba bratska naroda v bodoče po pobi, ki so jo začrtali ob obisku visokih jugoslovenskih gostov v Sofiji.
Doseženi rezultati nadkriljuiejo daleč vsa pričakovanja in napovedi Obisk visokih gostov ni bil vsakdanje rodbinsko gostovanje. Pot jugoslovenskega vladarskega para v Sofijo je veKk političen dogodek, ob katerem se je razprav!ia>lo o zfoližanju med Bolgari in Jugoslove-ni in o vzajemni politiki Prvi rezultati, doseženi v treh dneh v Sofiji, kažejo veliko delo za mir na Balkanu. Zato smejo biti vsi tisti, ki jim je iskreno za zbUižairje ki sodelovanje obeh
slovanskih narodov, srečni in zadovoljni, saj je obisk jugoslovenskega vladarskega para dal nov dokaiz čvrste volje obeh držav, da hočeta iti po začrtani poti k citiu. Po sofijskem obisku postajajo odnošaji med obema sosednima državama še tesnejši.
Sofija, 2. oktobra, p. Generalni direktor jugosloveoskth železnic je podai uredniku lista »Utro« naslednjo izjavo:
Naše zibl žanje je omogočilo že mnogo konkretnih rezultatov v korist gospodarskega in kulturnega sodelovanja med obema našima državama. Eden izmed glavnih rezultatov poslednjih razgovorov bo spojitev prog državnih železnic naših dveh držav. Obenem bomo znižali tarife za promet blaga in potnikov, uveljaviti pa bomo še druge olajšave. Tudi v časovnem pogledu bomo omogočili bo!jše železniške zveze med Bolgarijo in Jugoslavijo. O teh vprašanjih se bodo pogajanja* še nekaj časa nadaljevala. Bolgarski generalni direktor železnic Kočev bo prišel na mednarodno železniško konferenco v Dubrovnik, nato pa v Beograd, kier se bodo ta pogajanda nadaljevala.
španska vladna kriza
Samperjeva vlada je odstopila, ker ji je katoliška agrarna stranka odrekla v parlamentu svojo pomoč
Madrid, 2. oktobra, d. Po neštetih napovedih Je SnOči na izredno razgibani otvoritveni Seji letošnjega jesenskega zaseda, nja parlamenta prišlo do padea Samper-jeve vlade. Neposreden p°vod za ostavko vlade je dal vodja katoliških agraroev Gil Roble8. ki je Izjavil, da Se njegova stranka ne strinja več s politiko sedanjega režima. Gil Robles je ostro napadel vlado zaradi njene omahljive politike glede na 8eparati_ stično gibanje Kataloncev bi Baskov. Na seji je nastal velik nemir in so člani vlade z ministrskim predsednikom na čelu kmalu zapustlli sejo. EkSodus španske vlade iz parlamenta je pomnili seveda nepoSredn® krizo vlade in Samper je res takoj nato tudi podal ostavko celotnega kabineta. Zamoi-a je ostavko Sprejel, čeprav so politični krogi še do zadnjega upali, da bo v gotovih okolščinah rajši razpustil parila, ment, nego skušal najti novo rešitev Ia. tentne vladne krize.
čim je vlada zapustila parlament, je ministrski predsednik Samper izjavil, da je telefonično obvestil predsednika Zamoro o ostavki celotnega kabineta. Mornariški minister je dodal, da je vlada imela že pripravljene odredbe za odgoditev zasedanja parlamenta, ker je vedela, da se v parlamentu pripravljajo dogodki, ki bodo nedvomno izzvali vladno krizo.
Splošno prevladuje mnenje, da bo sa Samperjevega naslednika imenovan vodja radikalov, bivši zunanji minister LerHhnt, ki naj bi s podporo delnice sestavil kabinet, v katerem bi prevladovali zastopniki zmernih političnih skupin.
V javnosti pa je napravila demisija vlade kljub vsemu globok vtis. Razen tega so se razširile vesti, da so bili manevri španske vojske nenadno prekinjeni. Tudi v Madridu samem so bile znatno ojačene vse vojaške straže, ki so bile postavljene okrog vseh glavnih poslopij zaradi alarmantnega stanja, ki je bilo proglašeno pred dnevi. Tudi palača lista »E1 Debate«, ki je glavno glasilo Gila Roblesa, je bila močno zastražena. Vse poslopje je malone hermetično zaprto.
Konzultacije predsednika Zamore
Madrid, 2. oktobra, č. Predsednik republike Aloala Zamora je danes pričel s konzultacijami španskih politikov. Pozval je k sebi vse šefe glavnih španskih strank, raz-
govarjal pa se je tudi z drugimi političnimi osebnostmi
Prva je bil v avdijenci predsednik parlamenta Santiago Aima. Kakor poročajo listi, sta govorila tudi o morebitnem razpustu parlamenta, kd pa za sedaj nikakor ne more priti v postev.
Vodja katoliške ljudske stranke Gil Robles je razložil predsedniku republike stališče svoje stranke, da bi bilo treba sestaviti vlado s pomočjo najjačjih parlamentarnih skupin, med katerimi so katoliška ljudska stranka in manarhisti, ki štejejo skupno 114 poslancev, Lerrouxovi radikali, ki imajo 86 zastopnikov v parlamentu in še nekatere druge skupine. Nova vlada bi imela v parlamentu 217 poslancev, ki bi sicer ne tvorili večine, ker šteje parlament 470 poslancev, vendar bi bila to po njegovem edino možna rešitev sedanje politične krize na Španskem, ki prihaja prav v parlamentu najbolj do izraza, ker je v njem nič manj kakor 36 večjih in manjših političnih skupin. Nadalje je bil v avdijenci tndi bivši ministrski predsednik in član republikanske stranke Martinez Barrios, ki je priporočil Zamori republikansko vlado z nalogo, da izvede nove volitve. Agrarec Velasco je svetoval predsedniku republike sestavo večinske vlade.
Možnost vojaškega prevrata
London, j. oktobra, d. Poročila o sno&. nji ostavki španske vlade tukajšnjih političnih krogov niso presenetila, ker je že nekaj dni prevladovalo mnenje, da ne bo mogoče brez ostavke kabineta obnoviti popolnega reda in varnosti v Madridu. »Times« ugotavlja, da je prišlo do španska vladne krize v skrajno kritičnem času. Španija je v alarmnem stanju. Deželi grozi revolucionaren upor, zato sodi list, da je edini izhod iz tega položaja razpust parlamenta in razpis novih volitev. Po drugih informacijah angleških listov se v Španiji zlasti zaradi nenadoma prekinjenih vo-jaških manevrov boje vojaškega prevrata.
Velika davčna sleparija
Varšava, 2. oktobra. AA V Lvovu zbuja veliko senzacijo proces proti veleposestniku Rudrovu, lastniki', posestva Brody, ki mora zaradi lažnive davčne prijave plačati 11 milijonov zlotov.
Ostri verski boji v Nemčiji
Ortodoksna duhovščina je izdala oklic, v proglaša škofa Miillerja, od vlade postavljenega vrhovnega cerkvenega poglavarja, za verskega odpadnika
Berlin, 28. septembra.
Razkol t nemškem protestantizmu je do-ip -i do točke, ko na spravo ali pomirje-aje skoro ni več m sl.ti. Kakor je bilo že od početka pričakovati, je za enkrat ostal tmagcvalec državni škof Miiller, ki vživa očividao zaupanje Hitlerja samega, vsekakor pa ima vso podporo .posvetne oblasti. Z Miilierjevo zmago je dosežena prva faza poi.tiizacije protestanske cerkve v smisni hitlerjevskega poenotenja. Da s tem prodiranje narodnega socializme na cerkveno in versko polje še ni zaključeno, nego da je prav za prav šele začetek gibanja za enotno nemško ce»rkev, dokazujejo izjave političnih cerkvenih voditeljev.
Državni škof Miiller, ki ga je kakor zna-3K», zaupanje vladajočega režima dvignilo ■ skromnega položaja vojaškega pastorja na najvišje cerkveno dostojanstvo v Nemčiji. ni imel vedno srečne roke. Že v po-četkih svoje borbe je Lazval opozicijo ne le pri nižji duhovščini, nego tudi pri najbolj učenih in vplivnih teologih. Razkol je grozil že pred letom dni, zaustavila ga je pa Hindeniburgova intervencija, kateri se je kancelar Hitler uklonil, čiim je s Hin-denburgovo smrtjo odpadla moralna ovira za načrte »nemških kristjanov« in propa-gatorjev nordijsko-germanskega verskega edinstva, se je razmahnilo Miilierjevo in njegovih sodelavcev »reformacijsko« delo s podvojeno silo. Zrastla pa je tudi opozicija in priznati se mora, da je nižja in višja duhovščina, ki vztraja na strogo verskem nauku pokazala pogum in odločnost, ki sta pri današnjih nemških razmerah občudovanja vredna in vsekakor na nobenem drugem polju nemškega javnega življenja nimata primere. Miilierjevo avtoriteto je morala podpreti posvetna oblast in le z njeno pomočjo je državnemu Škofu uspelo obdržati vajeti v rokah. Seveda je zahtevala borba v vrstah verske opozicije brezštevilne žrtve. Nepokorni duhovniki so bili po vrsti odstavljeni, škofije po večini na novo zasedene s kandidati »nemških« kristjanov; — ker pa to upornikov še ni uklonilo, je posegla vmes državna oblast z zapori in koncentracijskimi tabori.
Državo zastopa v tej borbi ministeriatni direktor Jager, ki je v resnici pravi voditelj režimske verske politike, dočim je Miiller več ali manj le njegov eksponent. Minulo nedeljo je bil državni škof Miiller v Berlinu slovesno ustoličen. Slavje je bilo zamišljeno kot manifestacija zmage in je bilo prirejeno z vsem sijajem, kakor ga zna uprizoriti hitlerjevski režim. Venda: se je pokazal velik kontrast napram običajnim političnim manifestacijam — izostalo je ljudstvo. Slovesna povorka je šla po skoro praznih ulicah. V sprevodu sa-
mem pa se je opazilo pred vsem, da so nosili lnsignije visokih cerkvenih mest skoro izključno novi ljudje. Od berlinskih pastorjev je manjkala večja polovica. Pač pa je poleg državnega ikofa korakal v sprevodu ministerijalni direktor Jager v rujavi partijski uniformi. Abstinenca naroda se smatra kot dokaz, kako globoko je zadel dušo naroda cerkveni razkol, ob enem pa je ta demonstracija najbolj učinkovito razodela, da ljudstvo odklanja Miillerja m njegovo »novo reformacijo*.
Cilji, ki jih zasleduje državna cerkvena vlada, so precej jasno izraženi v izjavi, katero je nedavno podal Jager v Stuttgartu. Konfesije so spremenljive«, je dejal, »in morajo v svojem razvoju sprejeti vase nove elemente, kot končni cilj stoji pred nami premaganje konfesije, odstranitev verskih razlik v nemškem narodu. Pred našimi očmi je enotna nacionalna cerkev«.
Miiller sam je v istem času govoril v Hannovru o enotni germanski cerkvi, neodvisni od Rima. Ta izjava, ki označuje, da se verska politika narodega socializma ne omejuje na protestantizem, je bila sicer na pritisk od zgoraj deloma demantirana, vabudila pa je veliko vznemirjenje v celem narodu in močno ojačila položaj konzervativne opozicije. Njena osrednja organizacija je dala pobudo za ostro protestno gibanje in je obsodila državno cerkev kot krivoversko. »Odklanjamo krivo vero, ki hoče preko veroizpovedi ustanoviti nemško nacionalno cerkev z germansko-versko primesjo. Državni škof Miiller ln vladni zastopnik Jager, ki to hočeta, sta ae s svojimi privrženci vred samo postavila izven krščanske skupnosti. Tako pravi oklic opozicije, ki poziva vse vernike na boj za ohranitev evangelskega krščanstva. Ta oklic so v nedeljo prebrali v več kakor polovici evangelskih cerkev v Nemčiji.
Nemška javnost sedaj z največjo napetostjo pričakuje, kak bo' odgovor cerkve in seveda tudi državne vlade. Dosedanje izkušnje dajejo opoziciji prav malo upanja. Kajti čiščenje se v vrstah duhovščine nadaljuje, tako, da so že vsa škofovska mesta razen dveh zasedena z novimi ljudmi. Vlada je pokazala, da ne misli na umik. še več, splošno se pričakuje, da bo njena akcija za versko poenotenje zavzela še večje dimenzije in da bo zajela tudi kato-liški del prebivalstva.
Informirani poznavalci razmer sodijo, da za sedaj zadržujejo narodne socialiste od zadnjih konsekvenc verske »Gleich-schaltung« samo še oziri na Posaarje in njegovo pretežno katoliško večino. Ko bo izvršen plebiscit — tako se zatrjuje — se bo začel končni boj za nemško dušo z vso brezobzirnostjo, ki je lastna narodnemu socializmu in njegovim voditeljem.
S kongresa zveze
slovanskih lekarnarjev
Včeraj je bil v Beogradu
slovanskih
Beograd, 2. oktobra, p. V dvorani Ko-larčeve univerze se je danes pričel kongres zveze slovanskih lekarnarjev. Na kongres so prispele tudi večje delegacije bolgarskih, poljskih in češkoslovaških lekarnarjev. Pri otvoritveni svečanosti je Nj. Vel. kralja zastopal general Kostič.
Kongres je otvoril predsednik lekarniške zbornice g. Zimermann, ki je pozdravil kraljevega odposlanca in slovanske goste zastopnike raznih znanstvenih ustanov in poslance ter senatorje, ki so se udeležil« otvoritve. Nato je prečital vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Aleksandru, kraliu Borisu ter predsednikoma Masaryku in iMoscickemu.
Takoj nato .je podal besedo miniistru za socialno politiko in narodno zdravje dr. Franu Novaku, ki je pozdravil zborovalce r imenu vlade, nato pa poudaril veliki pomen njihovega kongresa, kri je obenem ve" ličastna manifestacija slovanske vzajemnosti. V svojem govoru je dejaL da je vlada vedno skrbela za dobre lekarniške zveze, ker je stalno upoštevala važne naloge naših lekarnarjev za zdravstveni razvoj našega naroda. Najvažnejše delo vlade v korist lekarnarjev je bila ustvaritev enotne lekarniške zakonodaje namestu dosedanjih petih različnih zakonodaj ter ureditev enot-
slovesno otvorjen kongres lekarnarjev
ne jugoslovenske farmakopeje namestu dosedanjih štirih. Tudi v bodoče bo viada zastavila svoje moči za zagotovitev socialne eksistence tako lekarnarjev in njihovih družin, kakor tudi njihovih nameščencev. Lastniki lekarn in njihove družine so sedaj socialno zavarovani po izpremenjenem čl. 16 zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom zdravil, lekarniški nameščenci pa imajo zagotovljeno pokojnino po čl. 57 letošnjega finančnega zakona. Z ustanovitvijo novih lekarn se je omogočila eksistenca mnogim lekarniškim nameščencem rn se je tako vsaj do neke meje ublažila nezaposlenost kvalificiranega lekarniškega osobja.
Jasno pa je, da zahteva ureditev vseh socialnih problemov naših lekarnarjev mnogo žrtev. Zato mora vsakdo doprinesti večje ali manjše žrtve v splošno korist.
Burno pozdravljeni so nato govorili zastopniki slovanskih lekarniških organizacij, zastopniki beograjske občine in raznih znanstvenih ustanov.
Otvoritev kongresa je bila zaključena z lepo uspelim banketom pri »Srpskem kralju«, na katerem je govoril poleg drugih tudi minister za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Fran Novak. Popoldne so pričeli z delom posamezni strokovni odbori.
Velika železniška nesreča
na Poljskem
Brzi vlak je z vso silo zavozil v stoječega — Deset
ljudi ubitih, 30 ranjenih
Varšava, 2. oktobra w. Davi se je pripetila v bližini Krakova velika železniška nesreča.
Okoli 8. zjutraj se je moral brzi vlak št. 7. ki je vozil iz Gdynie proti Lvovu, zaradi signala »stoj« ustaviti pred postajo Krze-szowice. Ob 8.5 je v gosti megli v polnem diiru zavozil na stoječi vlak dunajski b;zi vlak št. 107, pri čemer sta se zadnja dva vagona stoječega vlaka popolnoma razbila. Večje število huido ranjenih potnikov so s pomožnimi vlaki odpeljali v krakovs/ke bolnišnice. Po zadnjih poročilih je katastrofa zahtevala 10 smrtnih žrtev, hudo ranjenih pa je bilo 30 ljudi. Mrtvece so povečini že identificirali, toda Imena nekaterih smrtnih žrtev vendarle še niso znana. Zdi se, da je večina žrcev poljske narodnosti razen neke rodbine z Gdanska, izmed katere je mati hudo ranjena, dočiim
Član! gospodarskega sveta Male antante v Sarajevu
Sarajevo, 2. oktobra, n. V zdravilišče Hidže so prispeli člani gospodarskega sveta Male antente. Jutri jih bo sprejel ban drinske banovine Popovič, ki jim bo priredil tudi svečan abnket.
očeta doslej niso mogli najti niti med mrtvimi, niti med ranjenci. 17»etna hčerka je bila ubita, majhno dete iste rodbine pa je srečno ušlo smrti. Na kraj nesreče je prispel v teku popoldneva prometni minister. Do večera so povečini že odstranili razvaline in očistili tire, tako da se promet vrši nemoteno.
Oblasti so aretirale postajecačelnika v Knzeszowicah in strojevodjo dunajskega bnzega vlaka.
CIKORIJA
FAVORIT
TVORNICA ZEMUN
Diplomatske izpremembe v Varšavi
Varšava, 2. oktobra. AA. Po poročilih listov je pričakovati v tukajšnjem diplomatskem ziboru velikih izprem&mb. Angleški in francoski veleposlanik v Varšavi m poljska poslanika v Parizu m Londonu bodo v najkrajšem času prestavljena. Francoski poslanik Laroche, ki je že celih sedem let v Varšavi, poide v Rim ali Bruselj. Njegov naslednik bj bil sedanji generalni rezident Maroka Poncot ali pa ravnatelj političnega oddelka ztmanj-eiga ministrstva Langeron. Na mesto Ohlapowskega, poljskega posla mika v Parizu, ki poj de v pokoj, bi prišel pomočnik zunanjega ministra grof Szem-bek. Kdo bo prišel na mesto sedanjega angleškega poslanika v Varšavi, se še ne ve. Prav tako še nj znano, kdo bi bil na siedmik sedanjega poljskega poslanika v Londonu grofa Skirmunta«.
Obsodbe komunističnih zarotnikov v Bolgariji
Sofija, 2. oktobrai AA. Vojaško sodišče v Plovdivu je včeraj izreklo razsodbo v velikem komunističnem procesu. Devet obtožencev je obsojenih na smrt, 36 na 5 do 12 in pol leta ječe, 2 obtoženca sta pogojno obsojena na leto dni zapora, 41 jih Je pa oproščenih.
Okrožno sodišče v Sffivrm pa }e včeraj po petdnevnem komunističnem procesu obsodilo 22- obtožencev od 3 let do 22 let ječe.
Nezgoda našega parnika v megli
Šibenik, 2. oktobra, n. Nad severnim Jadranom se je pojavila davi tako gosta megla, kakršne že dolgo ni bilo- V megli je tovorni parnik Jadranske plovidbe »Lav<, ki je vozil 20 vagonov cementa, proti Suša-ku, nasedel na pečine v bli§imi_ Vira. >Lavu< nasproM je priplul parnik >Krkac na poti proti Biogradu, ki se te sredi morja zaradi megle zasidral. Kapitan >Krke< j* 5al neprestane eireneke signale, pa si jih m mogel raztolmačiti. Zato je poslal mornarje x nekaj čolni na ogled. Le 150 m daleč so naleteli na »Lava«. Kmalu nato so prišli na pomoč drugi parniki, ki so po treh urah izvlekli nasedlo ladjo brez vsake večle škode v globlje vod?.
Upokojitev
Beograd, 2. oktobra. Upokojen Je direktor državne trgovske akademije v Mariboru Matija Dolenc.
Inkorporacija okoliških občin
Z Viča pri Ljubljani smo prejeli naslednji dopis:
»Slovenec« ie danes (2- t. m.) prieto&l neko izjavo, v kateri opravičuje vifikega župana g. Petrovčiča, češ da ni bil proti priključitvi Viča k Ljubljani, da pa so bili proti priklfjčitvi poslanec Koman, tajnik JNS za ljubljanski okraj Borštnik in neki Ivan Mesar, ki ea na Viču sploh ne poznamo. Konference, ki io je sklical g. sreski načelnik dr. Znidarčič, so se udeležili vsi župani in nekaj občinskih svetnikov prizadetih občin ter vsi člani strankinih odborov s Viča in iz Most, ki pa niso imeli ni-kafke eoodločujoče besed«
Vsi župani so se več ali manj energično izrekli proti priključitvi. Tjdi g. Petrovčič ki se sicer ako orevidno izraža o tem vprašanju, je to pot tako govoril, da so imeli vsi navzo&ri vtisk, da je tudi on proti inkorporaciji. To ie prišlo tudi v vse liste.
Kdo ie dal >Sloveneu< nasprotne informacije, ne moremo ugotoviti, jasno pa je. da je namen »Sk>venfeve< notice prozoren. Notica hoče župana Petrovčiča opravičiti, pred javnost io pa pokazati na strankine funkcionar.je, češ: glejte jih, ti so tisti, ki ovirajo priključitev. KonsUtiramo, da razen zastopnikov občin ni nihče drugi govoril na tei konferenci ter da so se vsi za-etopniki občin izrekli proti priključitvi. Vsi drugi navzočni so bili samo poslušalci. Poudariti moramo, da ie na Viču prišlo nekako že v navado, valiti vso krivdo na eno samo osebo- Cjdimo se le »Slovencu«, ki pravi, da noče delati nikomur krivice, a v isti sapi udari po svojem nasprotniku, ki pa ni ničesar zagrešiL
SEGAJTE PO SREČKAH
DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
dokler jih je še kaj na razpolago. Žrebanje v L razredu bo 4. oktobra.
Poskusite svojo srečo!
Srečke si morete kupiti v poslovalnicah »Jutra« m v podpisani hranilnici.
Zadružna hranilnica, r.z«zo.z^ Ljubljana, Sv. Petra c. 1?
Ljubljanski mestni svet
Prva seja po uveljavljenju novega zakona o mestih
Ljubljana, 2. oktobra. Danes se je po daljšem odmora zopet •estal ljubljanski mestni svet. Opravičila •ta svojo odsotnost mestna svetovalca Jo. sip Turk fai dr. Ravni h ar.
V svojih predsedstvenih poročilih je župan dr. Pue sporočil, da je v početku avgusta praznoval mestni pogrebni zavod 20 letnico svojega obstoja. Zavod se je ves čas uspešno razvijal ker je bila predvsem zasluga »pravnega odbora s predsednikom Josipom Tortam ter ravnatelja dr. šaplje, ki načeljuje zavodu že od prvih početkov.
Dne 6. septembra je praznoval 50 letnico svojega rojstva industrijec Franc Medic; kot velikemu dobrotniku ljubljanske mestne občine mn je župan izrekel zahvalo oa dosedanje ustage in mn iskreno čestital. Nadalje se je župan spominjal smrti generala Maistra, uglednega ljubljanskega obrtnika Josipa Rebeka ter dr. Alojzija Prann-seisa, velikega mladinoljuba. Spomin vseh je mestni svet počastil z vzklikom: Slava!
Nato je župan zaprisegel novo imenovanega člana mestnega sveta učitelja Josipa Ambrožiča, kri je prišel v mestni svet na mesto umrlega mestnega svetnika Antona Likozarja. Slovesno je žirpan zaobljubil tn-novega ljubljanskega meščana Teodorja Korna ter mu čestital k njegovemu imenovanju.
Premestitev m tm i čilskih skladišč
Za finančni odbor je poročal njegov načelnik Ivan Tavčar o prizadevanjih občine, da bi dosegla odstranitev municijskih skladišč, ka znatno ovirajo razvoj Ljubljane proti severu. Vsi poizkusi so se do sedaj ponesrečili. V zadnjem času pa se je zadeva vendar premaknila z mrtve točke. Mestna občina je že sklenila začasno pogodbo a posestniki zemljišča, na katerem naj bi se zgradila nova munioijska skladišča • stražnicami in drugimi potrebnimi objekti. Strošlki bi znašali okoli 2,500.000 Din. Mestna občina bi dobila v zameno stara munioijska skladišča in 9700 kv. metrov sveta. Za kritje stroškov bo najela amortizacijsko posojilo pri Državni hipotekami banki, ker stara munloijska skladišča in pridobljeni svet ne predstavljajo toilke vrednosti kakor Ibodo znašali stroški za nova skladišča. Treba je računati, da bo ostalo 1,500.000 Din nepokritih. Ta primanjkljaj se bo v veliki meri pokril s ori-rastkarino ker bo vrednost stavb i šč v bližini sedanjih skladišč znatno narasla.
Predlog finančnega odseka je bil soglasno odobren.
Spremembe v pravilniku o pobiranju prirastkarine
Finančni odbor je nadalje predlagal razne izpopolnitve v pravilniku o prirastkari-ni, ki se odmerja od čistega dobička pri prodaji nepremičnin. Med drugim določajo te izpremembe, da se oproščata prirastka-rine Sokol kraljevine Jugoslavije ter Društvo Rdeči križ kot splošno koristni ustanovi. Predlagane iaprememibe je občinski svet v načelu soglasno odobril.
V podrobni razpravi j© mestni svetora-tec Rebek predlagal, naj se prirastkarine o proste prenosi, pri katerih prirastek ne preseže 26 odstotkov, dalje prenosi zaradi prisilne dražbe in prenosi za katere jo predpisana dopolnilna državna taksa, na katero se pobira občinska doklada. Predlagal je tudi še nekatere druge izpremembe.
Mestni svetnik S en n Ig se je pridružil predlogu g. Rebeka glede oprostitve prenosov pri prisilnih dražbah. Pridružil se Je tadi predlogu g. Rebeka, naj se prt-rastkarina ne veže na švicarski frank, kar bi bilo tudi v nasprotja z deviznim pravS-nlkom, 5cf določa, da se v notranjosti države ne sme vezati nobena kupčija na toio valuto.
Mestni svetnfk dr. Fettieh je Izjavil, da se ne more strinjati s predlogi predgo-vornikov. Predvsem ne s predlogom, da M se oprostili prenosi pri prisilnih dražbah, ■ker se občina temu dohodku ne more odreči. Pomisleki proti veizanja na švicarski frank so samo v toliko utemeljeni, ker je lestvica za odmero prirastkarine prilasro-dena švicarskemu franku. Mnogokratnik pa se ima izračunati vsak mesec posebej In se bo zato lahko prilagodil vsakokratnemu indeksa cen.
Poročevalec Tavčar je izjavil, da se v polnem oibsegu strinja z izvajanji dr. Fettioha in da ne more pristati na predloge dr. Rebeka, ki bi dono6 prirastkarine zmanjšali od preračunanih 900.000 Din na 600.000 Din aM pa še manj. Razen tega se take reforme ne morejo izvršiti sredi proračunskega leta.
Predlog finančnega odseka Je bil nato sprejet z vsem proti trem glasovom.
Mestni svet je nato rešil razne prtelv» zoper predpis prirastkarine.
Nafcnp tramvajska vagonov v Opatiji
MatoAelesmiSka družba je prejela, kakor znano, ponudbo za nakup 20 tramvajskih voz v Opatiji. Vozovi so sa 1 m daljši kakor stari ljubljanski in še v dobrem stanju, tako da bodo porabni še najmanj 15 let, vsS Skupaj pa bi veljali manj kakor en sam nov vagon. Finančni odsek je predlagal naj vozove kupi mestna občina, ker Maloželezniška družba nima potrebnega denarja. Predlog je bil soglasno sprejet.-
Razne finančne zadeve
Občni zbor mestne delavske bolniške zavarovalnice je sklenil kupiti v Srednji vasi nad Skofjo Loho 12.000 kv. metrov sveta po 2.50 Din in tam napraviti okrevališče za člane zavarovalnice. Mestni svet je kot nadzorstvena oblast odobril soglasno nakupno pogodbo. Odobril je tudi nakup hiše v Posavcu pri O točah za počitniško kolonijo mestne delavske zavarovalnice.
Nato je mestni svet Se sklenil, da se odpišejo nekatere najemnine, ki so neizterljive, kakor tudi da se odpiše športnima klulboma Iliriji In Prlmorjn dolg za porabljeno vodo, dobavljeni tok in navrtalna dela.
Gradbene zadeve
V imenu gradbenega odbora je njegov načelnik inž. Bevc predložil, da se zgra Ji jo zbiralni kanali v Šiški ter na Ambroževem in Vrazovem trgu; predlog je bil soglasno odobren. Dela bo izvršilo podjetje inž. Du-kiča an 1-5 milijona dinarjev do konca pr*
bodnjega leta. Občina bo plačala v šestih enakih polletnih obrokih, pričensi z - julijem 1935. K temu predlogu je zahteval obč. svet. Kosem, da se morajo za taka dela prvenstveno sprejeti brezposelni delavci iz Liubljane in da se ne rušijo mm'mal-ne mezde. Poročevalec je sprejel te zahteve, nakar je bil tudi predlog soglasno sprejet.
Občinski svet je nato rešil več vlog za nove parcelacije in za snremembo starib parcelacij.
Stavbišče za novo gimnazijo
Mestna občina je ponudila banski upravi razna stavb'šča za gradnjo poslopja za III. drž. realno gimnazijo v bežigrajskem okraju, med drugim prostor v mestni gramoznici nasproti novi osnovni šoli, ki se sedaj dokončava. Vendar je banska uDra-va vse te ponudbe odklonila in zahtevala v bližini artiljerjske vojašnice prostor, ki ga je občina namenila za gradnjo ubožnice. Banska uprava je zagotovila, da bo takoj začela z gradnjo poslopja, čim ji občina odstopi stavbišče Zato je občinski svet sogl asno sklenil, da odstopi zahtevano zem ijišče.
Nakup električnega omrežja v Šiški
Načelnik upravnega odbora mestne elektrarne Rado Hribar je poročal o načrtu pogodbe, ki ga je dogovorila mestna občina ljubljanska z električno zadrugo za Sp. in Zg. Šiško glede nakupa zadružnega električnega omrežja z vsemi hišnimi priključki, transformatorskim postajami rtd. Kupnina b: znašala 1,330.000 D n.
Obč. svetnik Podgoršek zahteva, da ee vsi dosedanji uslužbenci električne zadruge sprejmejo v službo mestne občine. Ko je poročevalec zagotovil, da bo oprava elektrarne vpoštevala te zahteve, i« bila pogodba soglasno odobrena.
Šentpetrska vojašnica in razširjenje bolnišnice
O tem vprašanju, o katerem se je v javnosti že mnogo razpravljalo, je podal načelnik policijsko-zdravstvenega odbora dr. Tičar obširno poročilo, v katerem se jo izrekel proti načrtu, da bi se bolnica razširila s šentpetrsko vojašnico. Ta bi prišla v poštev le za upravne prostore. Državna bolnica ima že primeren prostor za razširjenje onkraj Ljubljanice, kjer bi se lahko zgradili zlasti infekcijski in tuberkulozni oddelek ter Higijenski zavod. Občina bi tudi prevzela z odstopom vojašnice velika bremena in si nakopala velike sitnosti, med drugim tudi z Vajeniškim domom, ki si je primerno adaptiral prostore m ki ima % občino lOletno pogodbo. Nadalje je spravljena v vojašnici državna protezna delavnica in so določeni prostori za policijske zapore. Iz vseh teh razlogov predlaga zdravstveni odbor, da se šentpetrska vojašnica ne odstopi za bolnico. Predlog je toplo zagovarjal še mestni svet. Rebek, nakar je bil soglasno sprejet.
Razni predlogi
Načelnik personalnega odseka dr. Šubic je predlagal, da mestni svet v smislu novega zakona o mestnih občinah pooblasti za pravnoveljavno podpisovanje v imenu mest. občine poleg župana še nač. finančnega odseka Ivana Tavčarja in načelnika per-sonalno-pravnega odseka dr. Bohinjca, kot njiju namestnika pa dr. Fetticha in dr. Šu-bica. Doslej sta smela poleg župana prav-noveljavno podpisati imenom občine dva poljubna mestna svetovalca, kar sedaj ni več dopustno. Predlog je bil soglasno sprejet.
Zup-m je prečital še par samostojnih predlogov, med njimi mestnega svetovalca Dachsa za preložitev javnega stranišča ob šentjakobskem mostu ;n mestnega svet. Podgorška, glede sitnosti, ki jih dela do-hodarstveni urad pri umivanju vinskih sodov v skladiščih. Prvi predlog je župan od-kazal finančnemu in gradbenemu odseku, glede drugega predloga je obljubil, da bo dal preiskati zadevo in bo skušal odpraviti nevšečnosti.
Ob 19. uri je župan zaključil javno sejo. nakar je odredil tajno sejo, ki se je bavila z imenovanji na interne razpise, s prošnjami mestnih uslužbencev za upokojitev in vštetje let in za napredovanje, nadalje s spremembo pravilnika o službenih oblekah mestnih uslv žbencev, z nekaterimi pogodbenimi namestitvami in z raznimi manjšimi personalnimi zadevami.
Obsodba pred sodiščem za zaščito države
Beograd, 2. oktobra. AA. Državno sodišče za zaščito države je danes izreklo razsodbo, po kateri obsoja Bojana Kuglerja zaradi zločina po točki 4. odst I zakona o zaiščiti javne v?.rnosti in reda v državi na dosmrtno ječo in trajno izgubo Častni pra-vic. Z isto razsodbo je sodišče obsodilo Evgesna Kvaternika.
Olajšave za železniške nabavljafne zadruge
Beograd, 2. oktobra. AA. V zvezi z uveljavitvijo novega pravilnika o brezplačni in znižani vožnji na državnih železnicah za osobje državnih prometnih ustanov od 27. septembra je prometni minister sklenil, naj olajšave čl. 44. tega pravilnika veljajo samo v primeru: 1. da prodajajo zadruge svoje blago vsem uslužbencem prometnih ustanov; 2. da se čisti dobiček zadrug vrača zadružnikom kot odstotna bonifikacija po količini in vrednosti kupljenega blaga.
Insull obtožen zaradi poneverbe
Chioago, 2. oktobra. AA. Bankirja In-suHa, ki ga je Turčija izročila ameriškim oblastem, so danes obtožili poneverb v višini 143 milijonov dolarjev.
Vremenska napoved
Splošni vremenski pregled 2. t. m.: Anticiklon se še vedno drži nad južno Evropo, kjer zato prevladuje stalno in suho vreme. Severna Evropa ima ciklonsko stanje. — V Jugoslaviji je vedro z jutranjimi meglami v dolinah rek.
Vremenska napoved za 3. oktober: Vedro ln suho vreme v vsej državi z jutranjimi meglami.
Zagrebška vremenska napoved za danes: Vedro, ponekod nekoliko bolj oblačno, v ostalem stalno in toplo vreme.
Dunajska vremenska napo red sa sredo: Bliža ee hladnejše zapndno vreme, ki nas bo doseglo najbrž v enem aii dveh dnevih.
iiiiiii;iiiiii.:iaii.iiiiiiiitlliiiiiiliiit"njHi.i
Vsak dan li pomaga
Stopa1 zobu- kamen
llliiiiliniliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"»nniiii.iiiiii
SARCDVKALODONT
Naši kraji in ljudje
Nekaj ur pred smrtjo..
Jernej Vengust je včeraj popoldne legel k večnemu počitku na celjskem mestnem pokopališču. Slika, ki jo pri občuj emo, je bila posneta nekaj ur pred njegovo tragično smrtjo, ko je govoril pri otvoritvi gasilskega doma na Veliki Pirešici, navdušujoč ljudstvo za ideje gasilstva in človekoljubja.
Bogoslav Jošt ismrl
V ponedeljek je v Zagrebu preminil g. Bogoslav Jošt, predsednik zagrebške Delavske zbornice in vodja tiskarniških delojemalcev v naši državi. O delu, življenju in smrti uglednega delavskega voditelja nam pišejo iz kroga njegovih prijateljev in sotrudnikov:
Crrafično delavstvo je izgubilo svojega najdelavnejšega in najsposobnejšega funkcionarja. 1. oktobra zvečer je v Zagrebu umrl glavni tajnik centrale Zveze grafičnega delavstva B. fC Joši.
Pokojnik je bolehal že neka} mesecev na želodcu, na katerem je bil pred leti na zagrebški kliniki težko operiran. Bolezen se je zelo poslabšala pred meseci, ko si je po nezgodi zlomil roko in nogo. Od tedaj je neprestano bolehal in je v ponedeljek podlegel.
Bogoslav K. Jošt ni bil samo eden najsposobnejših iri najdejavnejših ter najbolj spoštovanih funkcionarjev organizacije grafičariev, nego je bil sploh eden najvidnejših delavskih voditeliev v vsej Jugoslaviji in je bil nedvomno zlasti v Zagrebu najvplivnejši in najuglednejši sindikalist.
V	zadnjem času je imel poieg funkcij« glavnega centralnega tajnika Zveze grafi-čarjev še funkcijo predsednika Delavske zbornice v Zagrebu in funkcijo podpredsednika Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Udejstvoval se ie dalje kot funkcionar v raznih delavskih, kulturnih in športnih društvih in klubih.
Pokojnik se je bil rod"! v hrvatskem Zagorju 11. februarja 1882 Oče je bil Čeh in mati Slovenka. Njegovo življenje je bilo zelo burno. Izučil se je za stavca s Zagrebu in nato odpotoval po svetu. Prepotoval je skoro vso Evropo. Ze z 18 leti sc je udejstvoval v delavskem gibanju in delal je v njem nevzdržno do svoie smrti,
V	mladih letih se ie udeleževal tudi političnih borb na strani bosanskih nacionalistov. Po znanem sarajevskem atentatu ie imel silne neprilike. ker je pred atentatom imel na Reki 14 dni pri sebi poznejšega sarajevskega atentatorja Čabrinovida, ki ie bil tudi tiskar. Pozneje je politično delo
Cjpolnoma opustil in se ves posvetil de-
vskim sindikatom
Pokojnik je tudi mnogo p;sateljeval. Napisal je štiri drame iz delavskega življenja, ki so jih predvajali delavski odri, dalje je napisal na stotine felj tonov, člankov, socialnih razprav itd. Kot novinar je sodeloval pri raznih listih in je bil urednik mnogim delavskim listom.
Se bolj kot delavski voditelj pa je slovel kot človek po svoji dobroti in svojem privlačnem nastopu. Na delavske množice je imel silen vpliv. Vse se ga je oklepalo z ljubeznijo. Tudi sicer je povsod žel velike simpatije. Bolni, starci, brezposelni.
| onemogli, vdove, »trote, so hneli v njem najodločnejšega zaščitnika in zagovornika. Neštetokrat je lajšal bedo iz svojih lastnih skromnih sredstev, tako da je zar*3i tega trpela mnogokrat celo njegova lastna družina.
Prav posebno ga jo privlačila Slovenija. Naravnost zaljubljen je bil v naše kraje in naše ljudi.
Bogoslav K. Jošt je zapustil ženo, nedo-letna sinčka in hčerko ter sina iz prvega zaikona. Dober, plemenit in pošten, kakor je bil vse življenje, ni zapustil nobenega imetja. Smrt pokojnika pomeni za vse delavske organizacije veliko izgubo. Vsi oni, ki so ga poznali in ljubili pa so izgubili najboljšega, nesebičnega prijatelja. Naj počiva v mirul Njegov spo mm živi v njegovih delih 1
Alojz Pogrujc f
Ptuj, 2. oktobra
V Ptujn je umri po krajši bolezni gospod Alojzij Pogrujc, šolski upravitelj v pokoju in posestnik v Kicarju. Rodil se je 1868 v Križevcih na Murskem polju. Po učiteljišču v Mariboru je bil nastavljen kot učitelj na Hajdiiri pri Ptuju, kjer je služboval ves čas, dokler ni po 37 letih (1925) kot šolski upravitelj »topil v zasluženi pokoj.
Bil je zvest, podroben narodni delavec. Ustanovil je tamburaško društvo ter ves čas stal odločno na braniku za slovenske narodne pravice. Bil je član narodnih društev v Ptuju, s posebnim veseljem se je udejstvoval na področju sadjarstva in čebelarstva ter si kot tak stekel neminljivih zaslug. V znak priznanja ga je hajdinska občina že leta 1910. imenovala za častnega občana. Pokojni zapušča soprogo Marijo ter sina Stanka, absolviranega medi-cinca. Ohranimo mu časten spomini Žalujočim naše sožalje.
Zadnja čast kamniškemu narodnemu borcu
Kamnik, 2. oktobra
Popoldne ob 16. je Kamnik spremil na zadnji poti uglednega kamniškega meščana in zavednega narodnega borca Rudolfa Debevca, upokojenega sodnega oficiala. Debevec je bil iz ene najzavednejših kamniških narodnih rodbin, sin domoljubnega idealnega posestnika in poštarja Janeza Debevca, ki je bil v Kamniku početnik na-
rodnega gibanja in prvi ustanovitelj Narodne čitalnice. Ista neuklonljiva narodna zavednost j« vodila skozi vse življenje tudi sina Rudolfa, ki je moral zaradi tega mnogo pretrpeti m je bil kot osumljenec, da se je udeležil znanega požiga cesarske zastave v stanovanju kamniškega glavarja, tudi predčasno upokojen.
Pokojni se je mnogo udejstvoval v kamniškem javnem in društvenem življenju, zlasti pa v gasilskih vrstah, kjer je bil še sedaj načelnik sanitetske čete. Bil je nad 30 let odbornik kamniške meščanske korporacije, kot njen dolgoletni načelnik pa si je pridobil mnogo zaslug za mesto. O njegovem velikem ugledu in priljubljenosti je pričal tudi današnji pogreb. Izpred »Stare pošte« v Maistrovi ulici se je razvil proti kamniškemu pokopališču na Žale dolg sprevod, ki ga je o tvori I a kamniška mestna godba, za njo so stopali gasilci z žud-nim praporom, »Lira«, ki je odpela več ža-lostink, pred krsto pa so nosili 25 krasnih vencev in šopkov, med njimi tudi tri lepe vence, ki so jih poklonili dolgoletnemu načelniku korporacijski uslužbenci in delavci. Za užaloščenimi sorodniki se je vrstila
dolga vrsta občinstva. V sprevoda ao korakali sreski načelnik g. Voušek, župan g. Kratnar, banski svetnik g. notar Zevnik, dvorni svetnik g. Jul j Polec, predsednik čitalnice dr. Janežič in predstavniki vseh naših društev in uradov. Polnoštevilno so se udeležili pogreba tudi odbor in delavci korporacije ter korporacijski upravičenci.
Tako lepega pogTeba Kamnik že davno ni videl. Ob odprtem grobu je »Lira« zapela zadnjo žalostinko. Gasilski prapor se je trikrat nagnil nad krsto.
Jubilej zglednega župnika
Ntklo, 2. oktobra
Včeraj je poteklo 25 let, kar je nastopil svojo službo pri nas naš g. župnik Josip Seigerschmid. Težko so se poslovili od njega farani v Lescah na Gorenjskem, ohranili so ga v častnem spominu do danes. Sprejem pred 25 ieti ni bil kdovekaj paraden. Ali kmalu je naša fara spoznala, kako dobrega dušnega pastirja je dobila. Skromen in ponižen, kakor je, g. župnik gotovo odklanja sleherno javno pohvalo. A vendar moramo opozoriti vso našo javnost na jubilej vzornega narodnega svečenika. Slovi kot velik prijatelj našega viteškega sokolstva in vseh res naprednih organizacij, ki se bavi-jo s prosvetnim delom med narodom. Za vzor naj služi, kako lahko se draži nacionalna delavnost z dušnim pasti rs tvom.
Župnik Seigerschmied je priljubljen pri faranih, kakor še ni bil nihče pred njim ter ga tudi pod nobenim pogojem ne pustijo oditi iz Nakla. Večkrat se je že odpravljal v pokoj, pa se je dal vedno preprositi, da ostane s faran' v veselih in žalostnih dneh. Koliko je napravil dobrega kako je povzdignil nakeljsko faro, to vedo farani sami najbolj in znajo tudi biti hvaležni. Izredna je njegova darežljivost. Župnišče stoji na prometnem kraju, kjer sleherni dan romajo mimo desetine siromakov in brezdomcev. Nihče ne zgreši župnišča in tudi ne odide praznih rok. Zato pa g. župnik nima skoraj nič lastnega premoženja. Vkljub starosti je v cerkvi točen kakor ura Res duhovnik po božji volji. Kakršen je v cerkvi, tak je tudi doma, v občevanju s farani, ki se ga oklepajo in iščejo pri njem tolažbe v tegobah. Tako ne zna nihče potolažiti kakor on. Naše župnišče je žarišče vsega našega javnega življenja.
Se pozni rodovi se bodo spominjali župnika Seigerschmieda. Ostak) bo ustno sporočilo o njegovem požrtvovalnem vodstvu apirovizacije v letih svetovne morije, ko je i očetovsko pravičnostjo in usmiljenostjo delil potrebni živež. Prenovljena streha in zvonik na župni cerkvi sta dokaz njegovega prizadevanja. Z veliko težavo je ohranil v vojni vsaj mali zvon, ki je potem dobil dva nova jeklena tovariša.
Naš župnik je tudi izvrsten sadjar in kmetovalec. Daleč naokoli je znan župni-ški vrt kot vzor sadovnjaka, ki ga hodijo mnogi občudovat. Zgradil je tudi nova moderna gospodarska poslopja, posebno skedenj je edinstven v fari. Farani smo ponosni na takega župnika in naša želja je samo, da bi obhajal še 501etnioo župnikovanja v Naklem.
Stanje vinogradov v Slovenskih goricah
Svečina, 2. oktobra
Vinarsko društvo za dravsko banovino je odgovorilo poročevalcu »Slovenca« iz S večine z dne 21. m. ni. v »Jutru« dne 26. m. m.
flede na splošni položaj letošnje trgatve v lovenskih goricah. Kot opazovalec letošnjega vinskega pridelka se moram vsekakor pridružiti poročevalcu g. Bregantu, strokovnemu učitelju na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. G. Bregant razlaga letošnjo trgatev v času od 15. do 20. septembra in zavrača poročilo v »Slovencu«, ki se nanaša prav gotovo samo na podbira-nje, ki je bilo letos nujno potrebno zaradi gnilobe.
V splošnem pa se je trgatev §ele začela
Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefove« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
KULTURNI PREGLED
Dr. A. Breznik: Slovenska slovnica IV.
(Pripomnje In vprašanja)
Op. -a r e d- Prvi del zcomjega članka smo priobčili v številki z dne 26. pr. m., nadaljevanje in konec pa iz tehničnih razlogov, ki jih ni zakrivil avtor, prinašamo šele danes.
n.
Veliko novega prinaša poglavje Tvornik, trpnik in srednjik. Ob trpniku dosti trpimo. Prej omenjeni O. Schroeder 1. L 17 graja »die Vorliebe fiir die stelzbeinigen Pas-sivformen«, posebno ljubezen za berglaste trpne oblike, ki so mu posledica latinščine. Pri nas je med drugimi Rado Košar tožil (DS 1899. 31): Trpne oblike niso prikladne vselej, ker nastane po njih pogosto nesmisel. ali pa nemčizem, jaz pa dodam: zlasti dvoumje, n. pr. v Plečnikovi Nem.-slov. vadnici: Marljivi dijaki se hvalijo (Dg 1899, 253).
šele s IV. izdajo slovnice je dobila sanacijo Milena Mohoričeva, ki je (Modra ptica. 1932-33, št. 5) J. Vidmarju očitala kot pogrešene naslednje skladbe: Plešoči jeziki so se videli; sadje se je videlo na drevju, itd. Ta nepristni pasiv se danes ja-ko širi v francoščini (Martinon, 1. 1. 300 do 303). Nepodpisan podlisrtkar iz »Prager Preese« pa je predlanskim pod naslovom
Le BaAeau part quand ? zaznamoval tole: »Auffalliger sind die Veranderungen, die in der franzosischen Sprachgeschichte neu sind. So wird da« Passiven durch das Re-flexivpronomen wie in den ^avi®chen Sprachen ausgedriickt: cela se dit anstatt on dit cela oder gar durch ein akti ves Ver-bum, das aber passive Bedeutung hat: le« moilleurf s voitures graissent & la Kervoli. ne...« Ako ugotavlja Breznik, da po vplivu tujih jezikov pišemo: žito "e mlati na podu, je to pač za trosila k nam latinščina ali grščina, jeli? Pri Srbih je šlo to tako daleč, da M. M. Pavičevič pravi o hrabrem Črnogorcu: u bitci se je ranio (t. j. sovražnik ga je usekal po glavi). Po mojem mnenju pa ni treba vsega na tuji vpJiv vzračati: jezik se spreminja tudi brez tega, po analogijah. Nalika je sila velika! Po novih navodilih bomo pisali: L>. je bil rojen v Retjah (ker sam ni kdo ve kaj sodeloval pri tem činu), kakor je zakrožil Puškin: ja byl rožden dlja žizni mirnej... V S 260. stoji: emportč par la faim!
»Urša Plut« (§ 262). Beograjski »Naš jezik« 1934 (216) graja »dubrovački provinci jalizom«: Zato se djaka istera iz škole ... Pr. Levstik, m, 1931, str. 82: Ali se jih ne more odkopati.... DS 1913 (116): Cer-
vantijev(!) Don Kišot je vreden, da se ga prevede ... Cigale je menda o tem razpravljal v »Novicah«, 1883 (3.), dalje dr. To-minšek, J. Kalan DS, 1917 (125-7) tn letos v »Slovencu«, itd. Odgovornost za tako govorico — mi pripoveduje neki italianist — hočejo Lahi naprtiti Nemcem! Kaj pa če je te novotarije kriva španščina?
§ 263. Accusativus cum infinitivo se poslej ne preganja. Nič več ne bomo mrcva-rili Valjavca,
ker davi zgodaj videl lesrti je polža črnega na cesti.
Pri namenilniku bi mogli vzeti še lep zgled iz Levstika: Veleli so nama pit (= iti pit). Pri deležniku smo strune nalahko odvili, sme se pisati: tresoč se ali tresoč, cf. boječ od bati se. Od trpnih deležnikov omenim: pobratim, posestrima, ženin (nam. ženim), srb. mnimi = tobožnji. Med tvorno. pretekle deležnike gre še: stopeljši (F. Levstik), pozabijivši (I. Zoreč, 1. 1. 108); zor je, zdramši se vzdigajte (nar. p.).
Pri glagolniku ločim cvrtje (jed) in cvrenje (dejanje). Glej Pleteršnika. Za spomin naj navedem, da rabi dr. Slodnjak po poljskem načinu: klanjanje »e (žis, 27. 9. 359). Enako ravnd Neruda v češčini: od-trhovfini se. »Mladika«, 1933 (184) pa zaimek dostavlja celo pridevniku: se sušljiv.
O Členkih je pisatelj dodal dober članek (§ 267). Pri raz (§ 272) bi kaealo izrečno zavrniti rabo z rodilnikom, ki se često pojavlja, n. pr. Sl°v. 10. 6. 1934; na letošnjem velesejmu neki napis pod sliko, itd.
V 5 274 je nekaj dodatkov iz Koštišlove.
zadnje dni prejšnjega tedna in se v tekočem tednu nadaljuje. So tudi posamezni večji vinogradniki, ki bodo pričeli trgati šele prihodnji teden, seve pa morajo redno pod-birati. Pri vseh trgatvah po 25. septembru se je izkazalo, da bo letošnji vinski pridelek v vsakem pogledu močno nadkriljeval lanskega, ker je odstotek sladkorja dokaj višji, kislina pa daleko nižja kakor pri lanskem pridelku. Svwečina in okolica je kraj dobrih vinskih pridelkov, da 90 bila celo v slabih letinah razmeroma dobra vina, kar gotovo potrdi marsikateri poznavalec in prijatelj vina v Ljubljani in po drugih krajih bivše Kranjske po lastnih izkušnjah. Zelo pogrešno je torej, da se spuščajo v javnost napačna poročila na škodo produ-centov. Čas bo pokazal in dokazal, da bo letošnji vinski pridelek v vsakem pogledu nadkriljeval letnik 1933, a to brez trošarine prostega sladkorja, za katerim se poročevalcu v »Slovencu« tako zelo skomina. Eno je gotovo, da bo vinski mošt z 18 do 20 stopinjami sladkorja (kar so mošti kazali že prejšnji teden, a stopinje bodo v mnogih primerih še narasle), dal letos prvovrstno vino. Pridelek mora zadovoljiti vsakega še tako razvajenega poznavalca vin. Ker je torej splošna trgatev šele v pričetku, je pričakovati res kvalitetna vina. Seve, količina letošnjega pridelka bo skromna, ker je bil že nastavek slab. a tudi zaradi gnilobe je mnogo grozdja odpadlo. Prijatelji dobre vinske kapljice naj se spomnijo gornje ePsniške doline, posebno obmejne Svečine.	A
I v.
v občini
Nova posta Kamniški Bistrici
Kamnik, 2. oktobra
Že dolgo se je poudarjala potreba, da se vse severno ozemlje pod Kamniškimi planinami oddvoji od kamniške pošte in da se za te kraje, ki so oddaljeni od 6 do 15 km od Kamnika, osnuje nova poštna edintca. Posebno se je občutila oddaljenost kamniške pošte zadnja leta, ko se je pričel razvijati tujski promet Prizadevanje lokalnih faktorjev, ki so ga z vso vnemo podpirali tudi v Kamniku, je našlo hvalevredno razumevanje pri poštni direkciji v Ljubljani in s 1. oktobrom je bila v Stahovici, kjer je sedež občine Kamniške Bistrice, otvorjena nova poštna edinica.
Otvoritev prvega urada v novo formirani veliki občini je bil velik in pomemben dogodek, h kateremu je prihitelo mnogo odličnih gostov. Poštni lokal je nameščen v veliki zračni sobi poleg znane Malenškove gostilne in je bil za to slovesnost lepo okrašen. Slavnost je otvoril župan g. Pavlin, ki je pozdravil številne goste direktorja pošte ki telegrafa g dr. Tavzesa, sreskega načelnika g. Vouška, poslanca g. Cererja, kamniškega župana g. Kratnarja, banskega svetnika notarja Zevnika, upravnika kamniške pošte g. Ržena, upravnika domžalske pošte g. Bizjaka, domačega župnika g. Langerhol-za, zastopnike kamniške korporacije, šol, industrije itd. Zahvalil se je vsem za trud, da je dobila občina tako potreben urad. Za njim je v lepem govoru direktor g. dr. Janko Tavzes otvoril novo poštno edinico. Poudarjal je, da je poštna uprava v svojem stremljenj« za izboljšanjem poštne in telefonske službe uvidela upravičenost prizadevanja za novo pošto v Kamniški Bistrici in je kljub težkim časom ugodno rešila to vprašanje. G. direktor je končal z željo, da bi se prebivalstvo vseh 35 vasi, ki tvorijo novi postni okoliš, s pridom okoristilo spT-vim uradom v teh krajih, ki naj bo trden temeljni kamen k uspešnemu napredku.
Kazen za umor lastnega nezakonskega otroka
Maribor, 2. oktobra
Včeraj dopoldne se je zagovarjala pred velikim kazenskim senatom 241etna služkinja Ana Poljakova z Brezove gore, obtožena, da je letos v avgustu zadušila svojega 4 mesece starega nezakonskega otroka in ga nato vrgla v narasli potok Rogoznico. Obtožnica navaja, da je Poljakova služila zadnje čase pri posestniku Martinu čučku v Spodnji Voličini in da je imela ljubav-no razmerje s 171etnim čučkovim sinom Milanom. Razmerje ni ostalo brez posledic in je Poljakova povila letos v marcu zdravega dečka, ki so mu pri krstu dali ime Metod. Ker so jo pa ljudje zelo dražili in jo je tudi gospodar odslovil, je bila brez vsakih sredžev in brez strehe. Pri razpravi se je zagovarjala, da je dejanje izvršila zaradi bede. Senat je upošteval razne oko-Hščine in je izrekel milo obsodbo: tri leta težke ječe in izgubo častnih pravic za dobo treh let.
Veliki napredki šolstva v Južni Srbiji
Skoplje, konec septembra
Vpisi učencev v južno-srbske osnovne šole izkazujejo, da se je število šolarjev v zadnjih treh letih pomnožilo za 53.178. Se več povedo statistični podatki: V juž-no-srbskih krajih je nepismenost do konca vojne iznašla 95 odstotkov. Do leta 1932. je padla na 69. sedaj pa je že znižana na 65 odstotkov. KeT je vsa Južna Srbija glede na šolstvo predstavljala po osvobojenju najtršo ledino, so tudi uspehi srednjih šol razmeroma prav dobri. Srednjih šol je 15 s 178 razredi in 359 učnimi močmi, v 14 meščanskih šolah pa je 54 razredov, v katerih poučuje 107 učnih moči. Od leta 1918. do ietošnjega šolskega leta so zgradili v južno-srbskih krajih 573 novih osnovnih šol. Med srednjimi šolami pa niso vštete vse one šole, ki spadajo v področje ministrstva za trgovino.
Pri prosvetnem napredku Južne Srbije igrajo važne vloge tudi razne privatne prosvetne in kulturne ustanove. Tako n. pr. deluje v Južni Srbiji 167 čitalnic, 47 sokolskih društev, 108 sokolskih čet, 24 pevskih društev, 25 strelskih družin, preko 350 organizacij podmladka Rdečega križa ter veliko število zadrug, odborov in odsekov raznih prosvetnih organizacij.
Jablana je dvakrat rod3a
Na vrtu gospe Kirinove, zasebndce na Jegličevi cesti 5 v Ljubljani stoji jablana, ki jo je letošnje leto tako premamilo, da je dvakrat vzforstela in dvakrat dala sad.
Že pred mesecem so obrali prvi sad, ki je bil letos prav izdaten. Ko so kmalu nato nastopili lepi dnevi, je jablana začela vnovič cvesti in nekateri cveti so zopet dali sad. Priobčujemo sliko vršička s petimi jabolčki. Vejica je razstavljena v izložbi Tiskovne zadruge.
Velik požar v Zrečah pri Slovenskih Konjicah
Ogenj je bil podtaknjen
SI. Konjice. 2. oktobra V noči od nedelje na ponedeljek med 10. in 11. uto so šinili ognjen' zublji iz strehe velikega gospodarskega poslopja g. Pukla Avgusta, lesnega trgovca v Zrečah. Ker leži kraj v globeli ob vznožju Pohorja, zato ognja v Konjicah nismo tako naglo zapazili. K nagli pomoči sta mnogo pripomogla postajenačelnik v Zrečah g. Kozjek, ki je takoj telefonično obvestil postajenačelni-ka v Konjicah g. Sajovica Stanka, ta je pa nemudoma poiskal merodajne činitelje tukajšnje požarne brambe, ki je bila zares v prav rekordnem času pripravljena s svojo motorko in avtom. V pičlih osmih minutah je že zdrvel avto z gasilci na pomoč.
Ogenj je bil zelo obsežen, saj je bilo zavito v plamene ogromno, preko 20 m dolgo gospodarsko poslopje, kjer je bilo do zadnjega kotička vse natlačeno s krmo in drugimi poljskimi pridelki. Neumornemu delu gasilcev, ki so bili polnih 12 ur v akciji, je uspelo požar tako omejiti, da je pogorel le strešni stol in krma ter da se ogenj ni razširil na bližnja poslopja in ogromna lesna skladišča. Tedaj bi bila škoda naravnost neprecenljiva. Pogorelo poslopje je bilo še skoraj novo in trpi g. Pukl vzlic zavarovalnini še ogromno škodo, ker »o precej poškodovani zaradi prodirajoče vode tudi vsi spodnji prostori, kamor sicei; ogenj ni segal.
Požar je bil brez dvoma podtaknjen in sicer leti sum na nekega, pred kratkim časom odpuščenega delavca. Gotovo bodo naši marljivi orožniki v kratkem izsledili zločinca.
čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET"
ga »Brusa«. V § 278 menda velja, da se bogat veže tudi z rodilnikom (?) ne pa samo tako, kakor kaže tale makedonski primer: šar-planina polna s» ajduti. V § 281 bi po navedenem »Brusu« postati znan nadomestil z: zasloveti, razširiti se. Za § 283 imam še nekaj slabih zgledov: Vojska se je skup sklicala (Jurčič, Kotarjev P.), ne-volja zbere očetu obrvi vkup (id.), skup se snidejo (Valjavec, Ovsenjak). V § 285 omenim, da imamo pri nas skoro tako uho kot Italijani: za naš čdf (nem. patsch) ima »Popolo dTtalia, 25. I. 1933 medmet: ciaf!
V § 288 bi imela prostora kor. štaj. po-manjSevalnica ej; brate j, vole j, kotrej (boter), Silej (Sili), Mazej (Mazi), Lju-bej (Ljubi); gl. § 159, c. Medtem ko svi-nina vztraja brez j (288, 9), so nam najmlajši jezikoslovci vsilili pridevnik iz deležnika: življenjski. Obrazilo -elj tvori tudi pridevnike: d6t© j (v Loškem potoku, poleg tega: dčbaljen, v Koprivi na Krasu pa: dobši). Sicer pa bi se dala navesti še druga obrazila: -iga, -uša, -uža, tuji -avt, -ant (prevarant, prevajant, srb. zabušant = zmuznč), v božjem strahomentj na svetlo dajem svoje novele (Pr. Levstik).
§ 289 omejuje pridevnike z obrazilom j na gorenjska narečja, kot n. pr. Ranča peč pri Vintgarju = Vražja, po Vraniču (DS. 1899, 214). A se dobijo tudi po Kor. in Staj. Za Belo Krajino jih je navedel šašelj v Slovencu: Fabeč, J ožeč, Nandeč, Stankoč(k)a itd. V Sodražici Jazbeč dol, na Blokah Tomeč (Slov. 28. 9. 33), nekateri zgledi pri Badiuri, »Logarska dolina«
(Jutro 5. 9. 34). V mojem rojstnem krajo: Bašteč, Bašeljč, Carečka, Kadčč, Lčvreč, Pezmčč, Rojč (Roječ) itd.
Ob pridevniškem obrazilu -Iv se vprašujem, kako so moji najožji rojaki prišli do: bolhajiv. Pri .ov bi kazalo dodati še Koštižlove zglede za Snovne pridevnike: rašev, etc. Pri F. Levstiku nahajamo celo: orehov tat, lipova pravda, krompirjeva hvala, v nar. pesmi: po bliskovo... To obrazilo ima bodočnost; Srbi pravijo: sun-čev sjaj, Venčevi čitaoci, kakor tudi Zemljina mapa, pomorandjina kora, loptin cen-tar, Vladini brodovi ... Podrobnejša slovnica bi lahko v misel vzela najmlajše obrazilo šnji: precejšnji (včasih čitamo precejšen), takojšnji, skorajšnji, siceršnji, ibršnji (Gber) itd.
Med sklopi (§ 293) omenim veter.beseda, t j. figa mož, iz Bele Krajine. Med sestavljenkami po zgledu »medved« pa: me-zdra: mes(o)-(-dreti, nozdri ali nozdrvi (nos-fder), starosl. pladan (poldan, prtm. pladnovati, siesto uživati) in planošt (pol -fnošt). To poglavje je v novi izdaji popolnoma predelano.
Na str. 184 vidim: ŽelezobertonSki (prej: železnobet.). Lahko bi dejal: iz ojačenega betona, kakor tolmačita Bradač - šlebinger (Nem.-slov. slovar, 1928) nemški Eisenbe-ton; franc. ciment armž. Medtem ko stoji v »Pravopisu« kozelc, vidim v novi slovnici gorenjsko obliko kozolec (184).
Par strani primerov za sorodnost indo-evropsrkih jezikov je izpuščenih, zato pa imam poglavji: Besedni zaklad in O spre-
Smeh je zdravje SAMO 9E DANEr
Smeha na mernike vam nudi opereta
#
VIKTOR IN VIKTORIJA
NE ZAMUDITE PRILIKE
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24	y kateri nastopata
Predstave danes ob 4., 7& in 9% Herman Thimig in Renata Miiller
Domače vesti
JUTRI PREMIERA IZREDNE GLASBENE KOMEDIJE:
VELIKA LJUBEZEN MLADEGA PRINCA
WILLY FRITSCH — IRUDE MARLEN — PAUL H6RBIGER
ELITNI KINO MATICA
* 100 let hrvatske umetnosti. Jugcslo-veaska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu prireja ob SOletnici Strossmayer-Jeve galerije slik retrospektivne razstave, ki bodo pokazale ves razvoj umetnosti od narodnega preporoda do današnjih Ani. Razstava, ki je bila otvorjena včeraj v atriju palače Jugoslovenske akademije na ZrLnjskem trgu, je že četrta in je z njo obeležena doba slikarjev črnčiča, Kova-čeviča in Tišova Razstavo je uredil prof Ljubo Babic.
Tudi najlepša toaleta ni popolna brez udobnega steznika in nedrčka iz salona I. Salaj, Aleksandrova cesta štev. 2/1.
» Kongres zveze slovanskih lekarnarjev
je bil včeraj otvorjen v Beogradu. Vršil se bo, kakor znano, tudi v Zagrebu, zaključen pa bo 7. t. m. Lekarnarji iz vseh slovanskih držav bodo v Zagrebu proslavili 50 letnico farmacevtskega instituta. Poleg hrvatskih lekarnarjev je v tem institutu dovršilo svoje študije tudi veliko število lekarnarjev iz Snbije in Bolgarije. Farmacevtski tečaj je bil otvorjen že v zimskem semestru 1S82 ln praznuje tako institut že 521etnico svojega delovanja. — Proslave &01etnice zato niso hoteli prirediti ob pravem času, da bi jo združili z vseslovanskim kongresom lekarnarjev.
VRNI MI SVOBODO...
Po noveli od Marie Beloc Lowndes: »Letty Linton«. V glavni vlogi lepa: JOAN CRAWFORD, Nils Asther, Robert Montgomery. Metro Goldwyn Mayer film v nemškem jeziku. Danes ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer v
ZVOČNEM KINU IDEAL. Vstopnina najnižja: 4.50, 6.50 in 10.— dinarjev.
♦	Jubilej senatorja dr. Uroša Desnice.
V Splitu je v krogu številnih svojib prijateljev senator dr. Uroš Desnica slavil •te dni 60 letnico svojega življenja in 30 letnico svojega političnega udejstvovania. Kot vodja dalmatinskih Srbov je dr. Desnica vneto propagiral vzajemnost med fcsrbi in Hrvati in pričajo o tem njegovem delu tudi mnogoštevilni njegovi članki v raznih listih. Tako n. pr. je vneto sodeloval pri Miletičevi »Zastavi« v Novem Sadu, pri l>eograjski »Samoupravi«, pri zagrebškem ■»•Srbobranu«, pri zadrskem »Narodnem listu«, ki ffa je precej časa sam ureieval. pri splitski »Novi Doibi« ter pri drugih listih in revijah. Po vojni je bil dr. Desnica med italijansko okupacijo severne Dalmacije nekaj časa interniran v Italiji, po svojem os v obojem ju pa je postal najprej podpredsednik in pozneje tudi predsednik pokrajinske vla>de v Splitu. Za senatorja primorske banovine je bil izvoljen 1. 1931.
♦	Iz srednješolske službe. Ministrstvo prosvete je dodelilo gdč. Dembic Emo, ki je bila premeščena iz Celja v Mursko Soboto, na službovanje v Negotin, v Mursko Soboto pa je .dodelilo na njeno mesto gdč. Jančič Anico.
« Obisk odličnega bolgarskega cerkvenega zbora. Beograd bo obiskal pevski zfcor staroslavne cerkve Sv. Trojice iz Ruse ter bo 14. t. m. priredil velik koncert jugcslovenskih, bolgarskih in ruskih cerkvenih skladb. Rusenski zbor je eden od najstarejših bolgarskih pevskih zborov. Ustanovljen je bil 1. 1892. in vodi ga odlični dirigent in skladatelj Ivan Sorokin, ki se je Izšolal v Moskvi. Zbor, ki ga tvorijo pevci in pevke rz raznih slojev, je član bolgarske pevske zveze ter uživa doma in na tujem velik sloves.
♦	Plenarna seja Zveze odvetniških zbornic se je vršila v Beogradu zaradi razprave o projektu nove odvetniške tarife in pravilnika o višini honorarjev za odvetniške posle. Doslej so veljale na področjih odvetniških zlbornic razne odvetniške tarife, sedaj pa uvaja ministrstvo pravosodja enotno odvetniško tarifo za vso državo. Projekti so bili poslani na oceno vsem anelacijskim sodiščem, odvetniškim abor-n.cam in Zvezi odvetniških zbornic. Na plenarni seji so zborovalci proučili vse projekte, po razpravi pa je bilo sklenjeno, naj vsaka odvetniška zbornica posebej prouči projekte ter potem svoje mnenje izroči zvezi, ki bo na skupni konferenci sestavila odgovor ministrstvu pravosodla.
membah besednega zaklada. Pri besedah tujega izvora naj dodam, da dr. Skok izvaja peljati (it. pigliare) iz grškega pilota, pedaličtes (189).
Besede mrtvud (§ 303) razlaga dr. Breznik: mrtv -f- pripona ud. Na str. 158—169 pa ne najdem te pripone. Ramovš vidi v drugem delu obrazilo -d, ki pomeni: de(la) ti, napraviti, kot v: sod (skup deto), prid (pridejano, korist)r, ud vdeta okončina), uzda (na usta nataknjeno), svilod etc. Najnovejši preprosti etimologiji iz Ljubljane: gašperin (aspirin), vrba žalivka; starejše: potrgavka (portugalka), gojzda-rice (gorski čevlji, goizarice), podritka (portorika) itd. Stilistika se je močno razširjena preselila s str. 199 na konec knjige
Skladnja je krepko predelana, posebno mi ugaja konec § 319. Zdaj vem. da je napačno: Opijanil sem se, ne da bd ugasil žeje (prav: žejo. Ocvirk, Razgovori, 15). Govoril je ne, da bi bil vzel cevke iz ust (Grafenauer, SI. čit. n, 192, Dolenec je v Lj. Z. 1903 350 prav zapisal: cevko).
Med nepopolnimi sta 7'ri bi lahko stal še tak primer- Ko je že sam mogel Thoditi] po hiši (P Bohinjec. Valentin Vodnik), ali: In še pregloboko mu ni treba [seči] v žep ( Wester, Slov. čit. IV. 170).
V	proti vnem priredju, se mi zdi, se lahko včasih veznik opusti: življenje ni praz nik. trda borba je do smrti (Jeras> Velika je vaša hrabrost, še večja je vaša lenoba (Cankar).
V	priredje spada tudi tako imenovana
♦	Zborovanje rudniških in topiinišklh Inženjerjev. Združenje jugoslovenskih rudniških in topilniških inženjerjev bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo 7. t. m. v Zagrebu. Na dnevnem redu je več zelo zanimivih predavanj. Tako b0 vseuči-liški profesor inž. Frost govoril o vprašanju geofizičnih raziskav v Jugoslaviji, vseučiliški profesor inž Gostiša ia Ljubljane o smernicah naše rudarske politike, prof. inž. Pehani pa o rudniški katastrofi v Kaknju. Na dnevnem redu so seveda tudi važne stanovske zadeve. Tako n. pr. bodo razpravljali o vprašanju pokojninskega zavarovanja pri Pokojninskem zavodu za one inženjerje, ki delujejo izven Slovenije in Dalmacije.
♦	Novi grobovi. Na Rakeku bodo danes ob 16. položili v rodlbinsko grobnico k večnemu počitku gospo Tonco H m e 1 a k o -v o, veleposesrtnico in lastnico znane Ža-garjeve tvrdke. Pokojnica ki je bila s svojimi 43 leti sredi največje gospodarske in trgovske podjetnosti je žal zaman Iskala v Ljubljani leka. Za prerano umrlo vzorno materjo žalujeta poleg moža dva sina, mati in širok krog sorodnikov. — Pri Sv Križu v Ljubljani so včeraj položili k večnemu počitku tapetnfka g. Janka Deja-k a. — V Zgornjem Kaši ju Je umrl g. »Ignacij Mere i na, trgovec, posestnik in gostilničar. Dosegel je lepo starost 71 let. Uglednega gospodarja bodo danes ob 16. spremili k večnemu počitku pri D. M. v Polju. — V Poljčanah je umrla SI letna učiteljeva vdova, splošno posnana in spoštovana gospa Julijana Kroparjeva. Med vojno je izgubila blaga pokojnica tu-di svoje 3 sinove, tako da ni imela na starost nikogar od najdražjih, k! bi jI stal v življenju ob strani. Ob lepi udeležbi so jo pokopali v soboto. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše sožalje!
♦	Franooske štipendije. Včeraj smo poročali, da je francoska vlada določila več štipendij jugoslovenskim profesorjem in diplomiranim akademikom. V našem telefonskem poročilu pa so bila nekatera imena predrugačena, zato Jih še enkrat navajamo. štipendije za študij na filozofski fakulteti v Parizu so dobili Marjanca Kane, Diva Kuljiš. Marija Saje, Ivan šavll in Iv. Zika. Celo, odnosno polovično stipedijo so dobili za študij na medicinski fakuftetl v Parizu Vladislav Kline, na filozofski fakulteti v Parizu Dušan Avsec ln na teološki fakulteti v Strasibourgu Franjo Gllnšek.
♦	Zborovanje vodstva naše gasilske zveze. V Zagrebu se bo v soboto 6 t m. vršila seja starešinstva gasilske zveze, naslednji dan pa bo seja upravnega odbora ter sestanek predsednikov gasilskih zvez vseh banovin. V Zagrebu se bo zbralo okrog 30 najvišjih gasilskih funkcionarjev Pod vodstvom starešine g. Andraševiča. Gasilska četa »Maksimlr« bo v nedeljo priredila veliko javno vajo.
♦	Dijaški dom v Skoplju, ki Je bfl zgrajen po Iniciativi patriarha Varnave, ministra za notranje zadeve Laziča. rektorja beograjske univerze ln najuglednejših osebnosti Južne Srbije, bo slovesno otvorjen 2:6 t m. na praznik osvobojenja Skop-Ija. V tekočem šolskem letu bo v novem domu nastanjenih 60 dijakov. Dijaški dom je zgrajen v starosrbskem slogu ln 80 znašali stroški graditve okrog 2 milijona dinarjev.
» ♦ Moderno poslopje za gimnazijo v Peči
so te dni dovršili in se dijaki že selijo v lepe učilnice. Velike zasluge pri dovršitvi tega modernega šolskega poslopja to a gimnazijski ravnatelj Velimir Jojič. Gimnazija v Peči je sedaj še samoupravna, bo Pa kmalu izpremenjena v državno. Novo poslopje je eno od najlepših m najmodernejših v vsej Mebohiji.
♦	Moderna kmetska poslopja. Včeraj je v redakciji poljedelskega ministrstva Izšla prva številka publikacije »Kmetska poslopja« po načrtih osrednjega higienskega zavoda. Publikacija prinaša tipe higienskih kmečkih hiš z vsemi pritiklinaml. Dobe jo vsi sreski kmetijski referenti, selekcijske zadruge in druare poljedelske zadruge, da bodo svetovali ljudem, kako se grade higienska poslopja. Načrte hiš v tej knjigi! bodo delile prebivalstvu tudi kmetijske razstave in šole.
♦	Kakšne so razmere na daljnem vzhodu, odkoder je zadnji čas vsak dan pretila vojna, izveste najbolje iz II. dela knjige »Skozi Sibirijo«. Tu je nepristransko p<oda-
relativna zveza: Kakor ščipavčev velja tudi rakov zadek navadno za rep, k a r pa je napačno (in to je n., Erjavec).
Pri podredju smo žrtvovali povedkove stavke.
Da stoji osebek včasih v tožilniku, sem njega dni dopovedoval svojim dijakom. Sedaj me v tem potrjuje še Breznik (str. 214). Malo prej sem pa pričel dvomiti o tem pojmovanju ter sem nanizal pred par meseci za 2 i s primere, kjer se genitiv in akuzativ nekako izpodrivata. Sestavek še ni priobčen. Mislil sem si, da gre morda le za genitiv ki pa ga v ženskem oseb. za. imku govorimo jo namesto je, n. pr jo nI nič ostalo; filozofija jo ne približa resnici (Ocvirk). Dvom se mi je zbudil, ker pristne jši Dolenjci pišejo kot Zoreč (!. 1. 140): sama hudobija je je. Zupančič (Shakespeare. Kom. zmešnjav 41): sama mast je je.
Kot jezikovno zanimivost omenim k 5 333, da Ribniška dolina izraža spoštovanje še takole: ali nisi videl starih očeta (nam. starega) ? Ako je spoštovanje že z drugo besedo izraženo, se opusti v prilastku: boljši mati so mrtvi kakor živa mačeha. Zaničevanje pa se je baje nedavno še na Tolminskem izražalo s tem. da Je moški samostalnik dobil povedek ženskega spola: Mevše je rekla (mevše m = pav-liba). Podobno je slikar P. 2. nagovarjal nemarne dijake v srednjem spolu: Ali ne boš delalo?
Goli rodilnik (5 336) se ne rabi. Je li to. rej po tujem kopitu prirejena rečenica: vbogajme = v Boga ime (§ 77), ali be-
no MTljeoJt ob tisti progi, ki Je že toRbs časa najnevarnejša točka v vzbodno-azij-fikam vprašanju. Kdor je lani čltal i. del te knjige, bo letos z zanimanjem posegel po nadaljevanju. Zadnji čas je bila to ena najbolj čitanih knjig. O njeni zanimivosti priča pismo stare članice, ki se je bala, da Ji ne bo dano dočakati □. dela in je želela samo, da bi še to dočakala, da bi pre-čitala knjigo do konca. Leto« Ji bo želja izpolnjena.
♦	Popusti na nemških državnih železnicah. Beograjska podružnica nemškega prometnega biroja objavlja, da veljajo od 31 t. m. na nemških državnih železnicah <za brzovlake 26 odstotni popusti namesto dosedanjih 60 odstotnih. Ti popusti veljajo za tujce in za nemške državljane, ki žtvL Jo v inozemstvu, do konca leta. Mogoče pa je, da bo rok teh voznih olajšav tudi podaljšan.
♦	Poškodbe gospe Ane Lenarčičeve. ki
se je ponesrečila v kamnolomu na Pohorju, k sreči niso prav nič nevarne Pod vti-skom nenavadne in na videz tako hude nesreče, ko je vagonček z ozkotirne železnice zgrmel v prepad, so vsi mislili na kaj hujšega in je ta strah dal seveda tudi svoje obeležje vsem vestem o nezgodi. Pozneje pa je vse navdala z velikim veseljem ugotovitev, da je dobila ugledna gospa k sreči le stunanje poškodbe, praske, ki nis0 nevarne.
♦	Huda nesreča f|nančnega preglednika.
Iz Lukovice nam poročajo: Pred dnevi se je peljal s kolesom službeno skozi Prevo-je finančni preglednik g. Feliks Rant z Lukovice. Nenadno je pridrvel za njim neki osebni avto iz Celja in ga s spreinjim koncem odbil tako nesrečno, da je g. Rant padel pod avto. Nezavestnega so potegn li izpod vozila. K sreči je dobil težje poškodbe le na nogi in se lahko zdravi v domači oskrbi Kolo je popolnoma razbito. Nesreča se je pripetila po naključju In sta se obe stranki poravnali. G. Rantu želimo skorajšnjega okrevanja.
♦	Od žene je zbežal po 50 letih zakona. V bjelovarsko banovlnsko bolnišnico so pred dnevi sprejeli nekega neznanega sta. rega kmeta, o katerem so bili vsi prepričani, da je duševno bolan, k©r nI odgovarjal na nobeno vprašanje. Vsi napori, da bi dognali njegovo identiteto, so ostali brezuspešni. Iz okoliške vasi Ciglene pa je prišla sedaj v bolnišnico neka stara kmetica, ki je že po vsem mesrtu iskala svoiega moža. V zagonetnem starcu ga je takoj »Poznala ln tudi starec je po tem snidenju s svojo ženo pričel govoriti. Povedal Je, da je po 50 letih zakona zbežal od svoje žene, ker ne more več prenašati njenega prepiranja, ter da se je delal samo zaradi tega zmedenega fn .nemega da ga žena ne bi našla. Po tej izpovedi je moral 6eveda bolnišnico zapustiti in ga je spet žena prevzela pod svoje varstvo.
♦	Društvo trgovskih potnikov In zastopnikov naproša svoje člane, da sporoče društvu vsa imena inozemskih trgovskih zastopnikov. ki zastopajo jugoslovenska ood-jetja.
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.
♦	Opozorilo. V članku pod gornjim naslovom se je urinila pri prepisu neljuba pomota, ker je izpadla v zadnjem stavku tretjega odstavka besedica »se«. Ta stavek se mora glasiti: ».... vse dotlej, dokler ee ga ne preizkusi.«
Iz Ljubljane
u— Selitev na banski upravi. Danes ln jutri 4. t m. kmetijski odidelek kr. barake uprave in njega odseki ne bodo sprejemali strank zaradi selntve v nove uradne prostore.
u— Pisarna Tujsko-prometnega sveta kr. baneke uprave se Je preselila v Knafljevo ulico št. 9. I. nadstropje, Hranilnica dravske banovine (Kranjska hranilnica).
u— Združenje trgovcev obvešča vse gg. člane, da sklicuje za ponedeljek 8- t. m. ob 8. zvečer t veliko dvorano Trgovskega doma sestanek vseh trgovcev, na katerem se bodo razpravljala vsa važna gospodarska vprašanja in so vabljeni vsi trgovci, da se tega sestanka udeležijo. Posebnih vabil uprava ne bo razpošiljala
u— Himen. Te dni sta se v LJubljani poročila gdč. Milena Engelmanova in g. dr. Branko Vrčon. Mladi gospe, vzorni sokol-ski prvakinji, ki Je skoraj vso svojo mladost posvetila ljubljanskemu Sokolu-matl-©i, in njenemu soprogu Iskreno čestitamo!
FOTO - STOP!
Zaradi pozne sezone smo skrajno znižali cene fotoaparatom ln materijalu: 1X10 Kodak, Satrose dop. Din 4.— 1X10 Orthobrom, Ergo 18 X 24 „ 15.— Vodgtlander rumenica . . „ 35.— Voigtiander Dlustra film 6X6 „ 8.—
Bewi junlor....... 120.—
Zahtevajte naš priložnostni cenik, veljaven do 15. oktobra 1934.
DROGERIJA L KANC
LJUBLJANA, Nebotičnik 7942
I ........ «■' I	' T-1---T----IT--T- " ----i
sede ruskega pesnika: osanna synu D a. vida (NoviC, Sapožnik i jevo syn, 1933)?
Čudno, kako se je razpasla romanska raba: krema je od Dušana (nam. Dušanova, Naša radost 1933, X. 24), od matere podoba (nam. materina, J. J. Bučar »Bi-serojla«, bajka iz postojnske pečine, 1898), v gledališču (!) slišiš: Traviata je bila od vseh in od nikogar; ali celo nesklonljivo: recepti od mami (Robinzonada, 1932), igra od Thomas Mann!
Za vsebinski objekt (5 341, b) sem si zapisal fie primere: pes kljuke skače (Župančič, Shak., Kom. zmeš.), Zajec bo kozolec stal (id, Veronika D.), napijte mojo napitnico (Jurčič), kot vetrič jo gresta (Golar). Kakor pravi srbohrvaščina: sanjati koga. poje tudj Zupančič: jaz sanjam maj. Toda Breznik ga je popravil: Ne sanjaj o zvezdah (S 338).
Cisto na glavo je postavljen — za moje rodno narečje po pravici — 8 346. Torej bo moral Zoreč (1. 1. 146) popraviti: Velikanke Je bilo sram (v: velikanko).
Stalna stava (st. 244) Pred nekaj leti me je nekdo vprašal, kaj je prav: Obe poglavji, ki sem ji jih (ali: jih ji) dal pretlp-kati. Nastali sta dve stranki, a nobena ne more z novim »breznikom« pobiti druge.
Nesoglasjr med Pravopisom lz I 1920 In Slovnico rv'so n pr. noht (50) in nohet; konec jemati, mesto = namesto (1*9) plrh (168) in piruih: lažje — laže (181) šteje — šteie. zn^že; poldnu — poldnevu (207). cM (210). ubogati (22S) Opravičeno je takšno nesoglasje, kjer je
u— Poaeb«ii vlak v Zagreb vozi v nedeljo 7. t. m. za 56 Din tja in nazaj. Legitimacije in vozovnice dobite samo Pri »Put-niku«, Gajeva ulica. Izdajale se bodo samo do petka 5. oktobra do 18. uro
u— Učni tečaji češkega jezika. Kaikor vsako leto, priredi tudi letos Jugoslov-če-škoslov. liga v Ljubljani brezplačne učne tečaje češkega jezika za dijake vseh tukajšnjih srednjih šol, kakor tudi posebni učni tečaj, ki je pristopen vsakomur. Bans&a uprava je, kakor vsako leto, tudi letos blagohotno priporočila te tečaje vsem ravnateljstvom tukajšnjih srednjih šol. Lansko leto je imela Jč liga v Ljubljani 11 učnih tečajev, kii jih je obiskovalo nad 400 učencev, in upa da se bo tudi letos odzvalo srednješolsko dijaštvo njenemu vabilu v čim večjem številu. Vsak dijak naših srednjih šol naj si zastavi nalogo, da se nauči vsaj še enega slovanskega jezika. Glede razpisa, pričetka itd. občega tečaja, kri je pristopen vsakomur, bo Jč liga še posebej sporočila. Tečaji so določeni tako za začetnike, kakor tudi za one, ki so že napredovali.
u— Društvo »Tabor«. V četrtek c»b pol 9. zvečer bo v predavalnici na realki (Vegova ulica) predavanje o temi »Bilanca oib 14. obletnici koroškega plebiscita«.
u— Dar Rdečemu križu. G. dr. Viktor Moro, odvetnik v Ljubljani, je daroval Rdečemu križu 100 Din iz neke kazenske poravnave. Iskrena hvala!
u— Vpisovanje v gospodinjsko nadaljevalno šolo v Mostah se bo vršilo 7. t. m. od 10. do 12. na osnovni šoli.
mm mm* V m
Dovedi jih žive • •«
Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer.
ZVOČNI KINO DVOR
Vstopnina Din 4.50 in 6.50. Tel. 27-30
u— Kolesarska sezona še zmerom na višku. V palači Vzajemne zavarovalnice na Masarykovi cesti je hišnik našel v odprti kleti skrito kolo avtomobila znamke »En-glebert«. Orožniki Dola pri Ljubljani so našli v koruzi blizu Beričevega tri moška kolesa, eno znamke »Rekord« s tovarniško številko 405.608, drugi dve pa znamke »Iris« s tov. številkama 362.631 in 257.027. Kolesa seveda niso od nikoder drugod kakor od tatov, ki so v stiski skrili v polie svoj plen. Interesentom, ki bi utegnili vedeti kakšno sled za tatovi, so kolesa na vpogled pri orožniški postaji v Dolu pri Ljubljani.
Iz Celja
e— Redni družabni članski sestanek občinske organizacije JNS za mesto Celje bo
danes ob 20.30 v Celjskem domu. Vsi dosedanji udeleženci tn vsi ostali člaul so vabljeni, da se udeleže sestanka in skupno, v prijateljskem, neprisiljenm razpoloženju preživijo večer.
e— Celjski mestni svet bo lmed ▼ petek 5. t m. ob 18. redno sejo. Na dnevnem redu so poročila odsekov.
e— Upokojeno učiteljstvo Iz Celja In okolice bo imelo svoj redni mesečni sestanek v soboto 6. t m. ob 16. v prostorih uradniške nabavljalne zadruge v Prešernovi ulici.
e— Poroka. V župni cerkvi ▼ Celju sta se v soboto popoldne poročila g- Franjo Zupane uradnik pri tvrdki »Jugoles« v Celju, in gdč. Dragica Gračnerjeva iz Celja. Mlademu paru iskreno čestitamo!
e— Umrli v Celju in okolici. V septembru je umrlo v Celju 27 oseb (3 v mestu in 24 v bolnišnici), v okoliški občini pa 13 oseb.
e— Prometne in druge nesreče. Pretekla nedelja je bila črn dan za Celje in celjsko kotlino. Razen obeh avtomobilskih katastrof v Medlogu ln pri Žalcu se je dogo-dilo še več drugih nesreč in dva napada. Okrog 14.30 sta trčila na cesti med Logarsko dolino in Solčavo neko motorno kolo, ki je vozilo iz Logarske doline, in avtomo. bil, ki Je vozil v Solčavo. Pri karambolu se je poškodoval avtomobil ln prikolica motornega kolesa. K sreči ni bil nihče ranjen. V bližini Šmarja pri Jelšah je neki voznik podrl na tla oficirja trgovske mornarice g Lojka iz Celja in mu zlomil ključnico. Soproga pekovskega mojstra g. Zadravca v Gosposki ulici v Celju je padla tako nesrečno doma po stopnicah, da si je zlomila nogo. Ko se je vračal 451etni posestnik Anton Furmas lz Oplotnice v nedeljo zvečer domov, so ga napadli fantje z vilami in železnimi drogovi ter ga močno poškodovali pa rokah, prsih in vsem
oblika v navedku iz tega ali onega pisca, n. pr. nebo — vanj (ne- vanje, 193). V 10. vrsti str 91 je »pa« odveč, ker je spred protivje odpravljeno. Ravno, dasiravno, akoravno je zopet dobro, ker je avtor našel primere iz jako stare dobe. še neko pereče vprašanje str. 7 pravi: po ruščini je uvedel 1. 1812 šmigoc pisavo s o 1 n c e (za domače sonce). Iz obilnih primerov, raz. tresenih po vsej slovnici, bi se dalo sklepati, da bomo zopet šmigali za šmigocem. Sicer pa za glagol »solnetl« skoro ne gre drugače.
Skratka, sprememb je v novi Izdaji toliko, da prejšnja izdaja ni več uporabna, zlasti ne za ITI razred in naslednje.
A. Debel ja k.
Nov zveze k »Življenju in sveta**
Pravkar ie izšla 14- številka »Življenja in sveta«. Na uvodnem mestu prinaša prof Stanka Bunca članek »Simon Greaorcič« (ob 90letnici nieeoveea rojstva). Nadaljuje se zanimivi potopis Kranja v Chicaso« ki sb ie spisal dr Fred. C rob a t h. Spie opremljen s Številnimi slikami, med katerimi vzbujajo posebno pozornost ogromn' nebotičniki v Chicagu. V eksotično prlrodo nas vodita članka »Lov na samoroga« In ♦ Divji paradi*«
V nrllo-ji sp zak(r:Pijp 7?odovinski sni* dr. Vlad Travr. erja >Ku?h na Slovenskem«. Kdor ga je pozorno čital — in ne
telesu. Ko se je vračal 221et:ii Avgust Ga-berl, delavec pri zdraviliški upravi v Rogaški Slatini, v nedeljo zvežer z očetom k neke gostilne, je pritekel 'za njim mizar Josip Križan ga napadel s stolom in poškodoval po glavi in desni roki. V nedeljo popoldne je padel med nogometno tekmo na glaziji v Celju lOletni delavčev sin Bdivard Vnbančič z drevesa in se poškodoval na glavi. Istega dne se je v kamnolomu g. Kimcla v Št. Juriju ob južni želesnici kamenje vsulo na 41 letnega delavca Antona Jančiča ter g a poškodovalo po glavi, mu Lsbilo več zob in zlomilo «be nogi. V nedeljo je šel 2« lebii brezposelni kurjač Franc Novak s Kne^aka spat na neki kozodec v Kadečah. V spanju pa je padel s kozolca in si zlomil levo roko. Vsi poškodovanci, razen g. Lojka in ge Zadrav-čeve, se zdravijo v celjski bolnišnici.
e— Samo še danes je čas, da si naba^ vite srečke za novo kolo drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju.
e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočni velefilm »Begunec iz Chicaga« in zvočna predigra.
b Maribora
a— Uspeh knjižne nabiralne akcije ZKD. Pred nekaj tedni je Zveza kulturnih društev v Mar&boru objavila v listih prošnjo na naše inteligenčne kroge, naj bi po svojih močeh pripomogli pri ustanavljanju prepotrebnih potovalnih knjižnic v obmejnih vaseh z darovanjem knjig, ki so že obrabljene in leže pozabljene na podstrešjih. Na ta poziv je Zvetza prejela precej knjig. Večje število knjig so darovali g. prof. Tribnik, prof. v p. g. Druzovič, ga. Kamenškova, gdč. učiteljica Ažmanova, g. mag. phar. Maver. Vsem imenovanim in neimenovanim darovalcem izreka Zveza kulturnih društev najiskrenejšo zahvalo, žal, da se na omenjeni poziv nI odizvaho še več darovalcev, kakor je Zveza pričakovala. Vendar se je v današnjih razmerah treba zadovoljiti tudi s tem. Zahvaljujoč se vsem, ki so se odzvali prošnji, se Zveza kulturnih društev tem potom obrača še do onih, ki so jo morda prvič preseli.
a— Seja mestnega sveta bo v torek 9. t m. ob 18. Na dnevnem redu so tudi razne spremembe občinske uprave ki jih predvideva novi zakon o mestnih občinah.
a— Buličev večer bo priredilo ZDM v četrtek 4. t. m. ob 8. (20.) uri v čitalnici Študijske knjižnice. O velikem pokojniku, ki je odkrival rimsko, starokrščansko in starohrvatsko preteklost našeea Primorja, bo govoril Buličev dolgoletni prijatelj, predsednik ZDM prelat dr. Fran Kovačič. Vsi člani ZDM vljudno vabljeni!
a— Meškovo dramo »Mati« bodo igrali v Mariboru za obletnico koroškega plebi-scl a 10. oktobra. Dne 2S oktobra pa praznuje pisatelj Ksavsr Meško svojo 60 letnico.
a— Za novi reševalni avto so darovali: tvornica testenin Ludvik Franz in sinovi 250 Din, špedicija Schenker & Comp.. sedlar Eger ter zasebnica \Vast anova po 100 Din, skladišče Berndorl. podjetje Hergo, gostilna Balkan, tvornica kemičnih izdelkov Reich in tvornica brusnih kamnov Swaty po 50 Din.
a— Požar je nastal nedavno noč v gospodarskem poslopju posestnika Pavla Auerja v Račah. Ker je bilo gospodarsko poslopje polno sena in s'ame, so ognjeni zublji takoj objeli poleg stoječo stanovanjsko hišo in obe poslopji uničili do tal. Ogenj je povzročil nad 50.000 Din škode.
a— Nepreviden skok z ai-tomobila. V torek popoldne se je na tovornem avtonr>-bilu peljal po Tržaški cesti 201etni delavec Franc Kelc. Ko se je avtomobil v naglem tempu približal Aht kovi gostilni, i a skočil Kelc z voza in padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo in dobil tudi hude notranje poškodbe. Nezavestnega so mariborski reševalci prepeljali v bolnišnico.
a— Beg z doma. Ze pred dnevi je neznano kam odšel lOletni vnuk zascbnice Marije Ferkove, učenec IV. razr. osnovne šole Friderik Ferk. Gospa je poizvedovala na vse strani. Ker pa dečka le ni domov, domneva, da se mu je pripetilo kaj hudega. Fantek je majhne, močnejše rasti, okroglega obraza, oblečen v rujavo obleko.
a— Skrivnosten nestanek mladega delavca. V neki mariborski tekstilni tovarni je delj časa delal 2Sletni tkalec Rupert Glavič iz Strtarjeve ulice ki je stanoval pri svoji materi. V tvornici je dobival za svoje delo majhno mezdo -n skušal si je poiskati zaslužek drugod Seznanil se je z nekim obratovodjo druge tvornice, ki boljše plača delavstvo in je upal, da bo tam dobil delo. Ko je pred dnevi izvedel, da iz vsega skupaj ne bo nič. je bil silno potrt Materi je potožil, da mu ni več do življenja in da bo šel prostovoljno v smrt.
dvomimo, da ie imel mnogo hvaležnih čita-telier — je šele sedaj spoznal, kakšne 6tra-uotne dni je preživelo v preteklosti slovensko ljudstvo, kadar je zavladala neizprosna kuca. V naši zgodovinski literaturi zavzema spis dr. Travnerja posebno mesto- Take monografije res še nismo imeli in je prav, da ji je uredništvo »Zivljenj-a in sveta« omogočilo izhajanje. Kdor ima delo v celoti, naj bo vesel knjige, ki predstavlja plod velike marljivosti in širokega znania. knjige, ki bo kmalu prava redkost, saj ne izide v do n^ tis j.
Kakor vedr.o. so tudi v tem zvezku Zisa številne ilustracije, zastopane eo vse običajne rubrike z zanimivimi prispevki, mladi in stari čitatelji najdejo v tem obzorniku, čiear izvod stane bore 2 Din, dovolj mikavnega štival
Otona Zupančiča pesem »Epiloge eo priobčili »Nar. Listy« v prevodu Františka Hrbka.
Esperantsko - srbskohrFaškj slovar. V založbi »Privrednika« v Beogradu je pravkar Izšel »Esperantsko - erpekohrvatski re6-nik«. ki ?a 'e priredil St. Živanovič. Ta slovar «e naipopolneiši izmed dosedanjih v srb-skohrvaškem in slovenskem Jeziku. Vsebuie vse eeperantske korene, ki jih ie sprejela E^nerantska Akademija in tudi vse neshii-bene hfw»de ki so oosebH označene z zvezdi ro- V platno vezani in v latinici natisnjeni slovar stane 40 Din.
Opne »S O K O« izdelkom so naslednje:
Mornarska oblekca od Din 53.— dalje; kadet oblekca z dolgimi hlačkami od Din 133 dalje; športna obleka s pump hlačami od
Din 290._ do 620.— Din. Nepremočljivi
hubertusi od Din 130.— dalje.
TOVARNIŠKA ZALOGA
„SOKO" OBLEK
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 23 — Celovška cesta 63. KRANJ: Glavni trg 102.
Gospodarstva
Osnova za omiljenje gospodarske krize
Potreba ukrepov za oživljenje gradbene delavnosti
Že pred 14 dnevi je odšel z doma in ga je do danes zaman iskala skrbna mati, ki je prepričana, da si je končal življenje. Ru-pert Glavič je srednje velike postave, okroglega obraza, pristriženih brk. Oblečen je bil v črn jopič in v modre kariraste jahalne hlače. Kdor bi kaj vedel o njem, naj to sporoči predstojništvu mariborske policije.
a— Tatvina kolesa, šotferju Adolfu Ko-resni je neznan tat odpeljal izpred neke hiše na. Kralja Petra trgu kolo znamne »Pruch« vredno 1800 Dkn in s tovarniško številko 273.725.
Iz Kranja
r— Vaje sokolskega pevskega zbora bodo tudi letos vsak torek in četrtek za ženski zbor ob pol 20., a za moški zbor ob pol 21. uri. Pričetek vaj bo danes. Orkestralne vaje bodo ob ponedeljkih in petkih ob pol 21. uri. Dosedanje člane in članice vabimo, da pridejo zopet, prijatelje glasbe v obče, da pristopijo. Glasbeni odsek.
Iz Trbovelf
t— Vedno večje zanimanje za našo ®ko-Hco. Lepo nedeljsko vreme je privabilo v našo lepo okolico številne turiste iz vseh krajev. Zelo velik obisk je bil zlasti na Mrzlici, pa tudi Sv. Planina je bila kar polna gostov. Zlasti radi obiskujejo naše planine bratje Hrvati. Poleg lepih turi-stovskih točk v naši okolici privablja v naše hribe tudi izborna postrežba v naših planinskih domovih. Proti večeru so se vračali planinci v dolino, mimogrede pa so obiskali razne prireditve (vinske trgatve), ki so jih priredila razna društva in gostilničarji v rekordnem številu.
t— Značilno za trboveljske razmere. Pod tem naslovom piše »Slovenec«, da je igrala sokolska godba za god g. Mihi Korenu. »Slovenec« je imel v svoji znani objektivnosti tokrat precejšnjo smolo. Godba nam. reč ni igrala g. Korenu, pač pa g. škrb-cu, ki je tudi imei god, in je sicer dober Sokol. Pa tudi v tem primeru ni igrala sokolska godba kot taka, pač pa godbeniki, pi so slučajno člani sokolske godbe. Kadar nastopa sokolska godba oficielno, takrat nastopa v krojih. To bi »Slovenčev« dopisnik že lahko vedel. Sicer pa razumemo, kam pes taco moli.
t— Vodnikova družba. One. ki se hočejo naročiti na letošnje knjige Vodnikove družbe, vabimo, da store to takoj, ker so knjige že v tisku. Naročila sprejema podružnica >Jutra«.
Iz Ptuja
ji— ptujsko gledališko vprašanje. Ptuj je že nekaj let brez gledaliških predstav, dasi obstoja pri nas Dramsko društvo, ki naj bi se s tem vprašanjem resno bavilo. Svojčas smo imeli v Ptuju diletantski oder, ki je bil že izvrstno izvežban. Razen tega je Dramsko društvo, skupno s podporo mestne občine veliko žrtvovalo za redna gostovanja mariborskega narodnega gledališča, ki je prirejalo razen dramskih tudi glasbene produkcije. Ptujčani smo bili takrat zadovoljni, saj se nam je v dolgih zimskih večerih nudilo malo duševnega razvedrila. širom naše banovine prireja danes že vsaka manjša vas predstave, lepaki Sokolskega društva v Ljutomeru nas pravkar vabijo, da posetimo opereto »Poljsko kri«. Ali v Ptuju res nimamo zmožnih ljudi za prirejanje gledaliških predstav? Ali naj nam bodo v razvedrilo edino le monotoni tonfilmi. Z malo truda in volje bi se dalo marsikaj doseči, zlasti še gostovanje Mariborčanov.
j_ Hal°ze ne d°bijo prometne zveze,
vsaj zaenkrat ne. Načrta avtobusne zveze na progi Ptuj-Sv. Vid-Sv. Andraž-Sv. Bar. bara-Borl-Markovci-Ptuj ni mogoče izvesti zaradi pomanjkanja dearja.
j_ Kino predvaja v sredo in četrtek ob
20. velik športni film »Maratonski tekači« z Brigito Helmovo. Dodatek Para-mountov tednik.
Iz življenja na deželi
KOČEVJE. Francoski krožek v Kočevju vabi vse člane in prijatelje društva, da se gotovo udeleže izrednega občnega zbora v četrtek, 4. t. m. v gimnazijskem poslopju. Dnevni red: določitev francoskih tečajev v letošnjem letu, predavanj in eventuelnih drugih prireditev.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3 temperatura, 4. relativna vlaga. v%, 5 smer Ie brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. p».
davine v mm 8. vrsta padavin Temperatura: prve Številke Domenilo najnižjo, druge najvišjo temperaturo:
1. oktobra 1934
Ljubljana: 7, 767.0, 12.8, 04, 0, megla 10, — —; Ljuibljana: 13, 7S5.3, 18.7, 82, 0, 0, —I —; Maribor: 7, 765.0, 13 90, 0, 0, —, —; Zagreb: 7, 796.2, 15, 90, SE1, 0, —, —; Beograd: 7, 766.3, 15, SO, 0, 0, —, —; Sarajevo: 7, 769.0, 10, 90 , 0, megla 10, —, —; Skoplje: 7, 768.4, 13, 80, 0, 0, —, —; Split: 7, 765.6, 20, 80, 0, 0, —, —; Kumbor: 7, 766.1, 17, 90, 0, 0, —, —; Rab: 7, 766.1, 17, 90, SE2, megla 10, —, —•
Temperatura: V Ljubljani —, 12.2 v Mariboru 20.8, 13, v Zagrebu 24, 14, v Beogradu 26, 12, v Sarajevu —, 9, v Skoplju 28, 10, v Splitu 26, 19, v Kuimiboru 28, 17, na Rabu 22, 17.
2. oktobra
Ljubljana 7, 764.6, 12.6, 98, 0, inegla. —, —; Ljubljana 13, 762.9, 20.8, 73, SI. 1. —, Maribor 7, 763.2, 13.0, 90, NW1, 0, —, —; Zagreb 7, 764.1, 14.0, 90, Wl, 5, —, —; Beograd 7, 764.1, 14.0, 90, 0, 0, —, Sarajevo 7, 767.2, 9.0, 90, 0, megla, -, —; Skoplje 7, 766.1, 13.0, 60, 0, 0, —, Split 7, 764.1, 19.0, 90, 0. megla, —, —; Kumibor 7, 764.9, 18.0, 90, ENE2, 0, —, —; Raib 7, 765.0, I7.O, 70, 0, 0, —, —•
Temperatura: Ljubljana 23.0, 12.0; Maribor 22.0, 13.0; Zagreb 24.0, 13 0. Beograi ZR.0, 13.0; Sarajevo 26*0, 8.0: koplje 2S.0, 9 0; Split 26.0, 18.0; Kumbor 37 0, 16.0; Rab 26.0, 16.0.
Ni dvoma, da se današnje gospodarske depresije ne da enostavno odpraviti s samostojnimi administrativnimi in finančno tehničnimi ukrepi, ker >e pač tudi nase narodno gospodarstvo preko zonanje trgovine ozko povezano s svetovnim gospodarstvom. Zalo si ne moremo zamisliti zopetn® dobre gospodarske konjunkture, dokler svetovna gospodarska depresija ne popusti. S tem pa ni rečeno, da ee moramo enostavno vdati usodi in čakati, kdaj pride izboljšanje samo od sebe. Kakor je na eni strani nedvomno, da je potek naše gospodarske konjunkture v znatni meri odvisen od zunanjih vplivov, tako se moramo na dragi 6trani zavedati, da ima precejšen del naših gospodarskih težkoč svoj izvor pri nas doma. V tem obsegu pa so gotovo dajo sedanje gospodarske težkoče 6 primernimi ukrepi precej omiliti.
V	poteku gospodarskih kriz je vedno najznačilnejši poj^v. da se znat.no zmanjša investicijska, zlasti pa gradbena delavnost-Zato opažamo danes v vseh državah, da je v teku krize najbolj nazadovala zaposlenost
> , ,>l-riirtkih nanogah. ki so v zvezi z investicijskimi deli, to v gradbeni in lesni stroki v industriji gradbenega materiala. v železarski, kovinski in strojni industriji.
Kako velik vpliv ima na sološno stanje zaposlenosti nazadovanje investicijske in gradbene delavnosti, nam prav nazorno ka-žjo številke našega delavskega zavarovanja-Če vzamemo za primer junij 1931 (za leto 1930. ali 1929. nam podrobni podatki niso znani) in če primerjamo takratno zaposlenost v gradbeni ind istriji, v industriji gradbenega materiala in v gradbenem mizarstvu z zaposlenostjo sredi letošnjega leta, tedaj vidimo naslednje znatne razlike.
Število pri OUZD v Ljubljani zavarovanih delavcev in nameščencev.
junij
stroka	1931. 1934. razlika
gradnie nad
zemljo 10.790 5.177 - 5.613 ind. gradbenega „ materiala 6.022 4.421 — 1-601 tesarstvo in gra jb. mizarstvo_5.343 3-329 — 2.019
Skupaj	22.160 12.927 - 9.233
skupno število zavarovancev	98.418 83.003 — 15-41o
V	primeri z junijem 1931, je bilo letos sredi leta skupno število zavarovancev (zaposlenih delavcev in nameščencev) za 15.415 manjše; od teh 15.415 zavarovancev, ki so danes izločeni iz prodikcijskeoa procesa, pa jih je nič manj kakor 9233 ali 60°/» iz treh najvažnejših strok, ki so v neposredni zvezi z gradbeno delavnostjo (to je pri gradnjah nad zemljo, v industriji gradbenega materiala in v industriji in obrti za predelavo lesa), čeprav odpade na tri stroke komaj dobra petina skupnega članstva. Medtem ko je v teh treh strokah zaposlenost v zadnjih treh letih nazadovala za 42 °/o, t0 ie od 22-160 na 12.927 zavarovancev. je v vseh ostalih panogah število eavarovaneev nasadoralo le za 8®/«. to je od 76.258 na 70.076. Ustrezajoče številke za vso državo nam žal niso na razpolago, ker Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu §9 ni izdal podrobne statistike za poletne mesece ki so najbolj primerni za primeriaivo, ker je tedaj gradbena sezona na višku- Da pa je razmerje padca tudi za vso državo slično nam potrjujejo že številke za julij 1932 v primeri z julijem 1933. Samo v tem letu ie padla zaposlenost pri gradnjah nad zemljo v vsei državi od 42.098 v juliju 1932, na 27.227 v juliju 1933.
Tudi v diugib državah so spoznali, da ima stanje gradbene delavnosti odločujoč vpliv na splošno stanje zaposlenosti. Zato skušajo povsod najprej z velikimi javnimi deli nadomestiti izpadak privatne investicijske in gradbene delavnosti, istočasno pa e primernimi ukrepi podpreti privatno iniciativo. Seveda so za velike javne investicije potrebna prav znatna denarna sredstva, ki iiih ni lahko zbrati za take namene, zlasti v prvi fazi krize, ko vlada na kapitalnem trgu velika napetost pri visoki obrestni meri.
Tudi pri nas moramo končno priti do spoznanja., da je zopetno oživljenje investicijske in gradbene delavnosti feljuč za omiljenje sedanjih gospodarskih težkoč in da ge moramo z vso vnemo lotiti vprašanja, kako naj povečamo obseg naših javnih del, zlasti pa. kako nai pospešimo privatno investicijsko in gradbeno delavnost. V najožji zvezi s tem problemom pa je seveda tndi vprašanje našega kreditnega organi« ma. ki je v sedanjem stanju velika ovira za privatno gradbeno iniciatjvo. Tako vidimo, da stojita danes v ospredju vseh gospodarskih prizadevanj dve važni vprašanji, to je pospeševanje gradbene delavnosti in uredite f naših denarnih zavodov.
Ljubljanska Inženjereka zbornica si je nedavno nadela nalogo, vzbuditi Vdčie zanimanje za izvajani« javnih del in za po-epesenje privatne gradbene delavnosti, da se nudi nekaj več zaposlenosti našim gradbenim podjetjem in našema gradbenemu delavstvu. Iniciativo inženierske komore ie gotovo pozdraviti, ker gre. kakor smo pokazali, dejansko za vprašanje, ki je osnovne ga pomena za bodoči razvoj naše gospodarske konjunkture.
V dragih državah so na tem polju že mnogo storili. Spoznali »o, da sc samo z javni mi deli, četudi velikimi, nikakor ne da v celoti nadomestiti izpadek, ki ga povzroča zastoj privatne investicijske in gradbene delavnosti, zlasti tudi, ker je običajno iz padek pri iaivnih delih zaposlenega delavstva relativno precej manjši nego izpadek, ki ga povzroča zastoi privatne gradbene delavnosti. Pri nas v dravski banovini je znašalo sredi 1. 1931. Število pri gradnji železnic. cest in vodnih zgradb zaposlenega delavstva 3424. letos eredi leta pa 3029, tako da znaša padec zaposlenosti le okrog 400 delavcev nasproti izpadka 9233 delaivcev ki smo jih zabeležili pri treh najvažnejših etrokah. ki so v neposredni zvezi z gradbeno delavnostjo (seveda ie v tem zadnjem številu deloma upoštevano tudi delavstvo ki je bilo zaposleno pri javnih delih, kolikor gre pri tem za visoke gradnje).
Če bi nam uspelo povečati obseg javnih del. zlasti pa obseg privatne gradbene delavnosti vsaj za polovico padca, ki smo ja zabeležili v zadnjih treh letih, tedaj bo prišlo neposredno Ho kruha kakih 5000 delav cev in nameščencev; izboljšanje zaposleno j sti pa bi bilo v celoti mnoro večje, kajti ' posredno je v zvezi z gradbeno delavnostjo
še mnogo drugih važnih gospodarskih panog, da omenimo predvsem železarsko in kovinsko industrijo. Pa tudi zaposlenost premogovnega delavstva, ki ni upoštevano v statistiki Okrožnega urada za zavarovanj delavstva, bi se prav občutno povečala, kajti industrije, ki bi imele koristi od povečane gradbene delavnosti, porabijo relativno največ premoga. To so zlasti opekarne, ap-nenice, cementarne, železarne in kovinska industrija sploh, kjer se premog ne troži samo kot pogonsko sredstvo, temveč še v večji meri kot prolukcijski pripomoček. Lahko torej računamo, da bi povečanje zaposlenosti v neposrednih gradbenih strokah za 5000 delavcev povzročilo, da bi prišlo do kruha najmanj še enako število delavstva v panogah, ki so posredno v zvezi z gradbeno delavnostjo.
Kakšni ukrepi so potrebni za oživljenje gradbene delavnost?
Kakor rečeno, so v drugih državah že mnogo storili, da podžgejo privatno gradbeno iniciativo. V večini držav vidimo, da so uvedli davčno prostost za one hise in ona poslopja, ki se gradijo v času najhujše krize. Mnoge države so tudi dovolile industrijskim Opodietjem delni ah cek£rL1 dav: ka prosti odpis novih investicij. Ponekod p* je država celo priskočila na pomuč s prispevki za prenovljen je starih hiš. Tako ie n. pr. Nemčija lani prispevala privatnikom za renoviranje hiš in za adaptacije v starih hišah okrog 700 milijonov mark (prispevek države znaša 50 odst pri adaptacijah za delitev stanovanj in 20 gradbene vsote pri popravljanju starih hiš).
V naši državi v tej smeri žal še nismo prav nič storili, nasprotno so bili pri nas izdani ukrepi, ki so gradbeno .delavnost šele prav zavrli. Ukinili smo n. pr. davčno prostost za nove hiše odnosno smo minimalni davek pri novih hišah dvignili od 3 na 12 odst. Medtem ko druge države niso v času dobre konjunkture dajale davčne prostosti za nove hiše, temveč so to uvedle še v sedanji krizi le za one, ki se v današnjih najhujših časih odločijo za gradbene investicije, smo mi obratno dajali davčne ugodnosti v času dobre konjunkture in smo v času najhujše krize te davčne ugodnosti skoro ukinili, ko bi bile v interesu razvoja gradbene delavnosti najbolj potreb" ne. Tudi uvedba trošarine na cement je občutna ovira za razvoj privatne gradbene delavnosti in bi bilo nujno potrebno to trošarino zmanjšati vsaj za polovico, to je za oni del, ki ga nosi konsument. Med drugim bi bilo treba tudi misliti na to, da se vsaj začasno nudijo onim, bi se odločijo za gradnjo, taksne ugodnosti, kajti takse, ki so v zvezi z gradnjo, so danes tako znatne, da v precejšnji meri ovirajo privatno gradbeno delavnost. Po nemškem vzorcu ba bilo treba misliti tudi na to, da se lastnikom starih hiš, ki so pripravljeni adaptirati te hiše, zlasti če hočejo velika stanovanja deliti v manjša, in onim lastnikom starih hiš, ki se odločijo prenoviti svoje hiše, nudijo primerne ugodnosti. Glavni pogoj za oživljenje gradbene delavnosti pa je seveda ureditev naših denarnih zavodov, da bodo lahko prišli do likvidnega denarja oni, ki imajo sredstva za gradnjo v obliki hranilnih vlog. Kakor vidimo, je problem oživlje-nja investicijske in gradbene delavnosti, ki mora biti osnova vseh prizadevanj za omiljenje gospodarske krize, zelo obsežen. Navzlic temu pa je potrebno, da se tega problema v interesu razvoja vsega našega gospodarstva čim prej temeljito lotimo. F. S.
Gospodarske vesti
— Mesto Skoplje dobi posojilo v višini 35 milijonov dinarjev. Kakor poročajo iiz Beograida je Državna hipotekama banka odobrila mestiu Skoplju posojilo v višini 35 milijonov Din. Od te vsote se Ibo največji del porabil za gradnjo nove moderne elektrarne, ostanek pa za uvedibo kanalizacije, za gradnjo dveh osnovnih šol in nekaterih drugih objektov.
= Sporazum o plačilnem prometu s Poljsko. Med našo Narodno ban'ko in poljsko kompenzacijsko družbo v Varšavi je bil te dni sklenjen sporazum po katerem se ima v bodoče vee plačiini promet med našo državo in Poljsko (torej turistični kakor tu-di blagovni) vršiti preko Narodne banke v Beogradu. Sporazum je 6topil v veljavo 1. oktobra. Obračunski tečaj med dinarjem in zlotom je določen na 331 Din za 100 zlo tov.
= Nesoglasja Pri Glavnem savezu srbskih zemljoradničkjh zadrug. Te dni se je vršila v Beogradu letna skupščina Glavnega saveza srbskih eemljoradničkih zadrug, za katero je vladalo izredno veliko zanimanje, in sicer zaradi sporov, ki so nastali v uprarvi savetza. Pred letno skupščino so se nesoglasja še poostrila zaradi brošur in letakov, ki so Jih izdali protiv. niki današnje uprave. Opozicijo je vodil na skupščini član uprave bivši minister g. Dimitrije Ljotič. Drugi vodja opozicije, ki je izdal posebno brošuro, pa Je prof. Miloš Moskovljevič. V teku zborovanja je prišlo do ostrih spopadov in burnih scen, tako da v hrušču ni bilo mogoče razumeti govornikov. Vodji opozicije g. Ljotiču bo na koncu skupščine vzeli besedo. Z večino glasov in pri viharnih protestih opozicije je skupščina sprejela predilog uprave, da se iz vrst častnih članov črtajo dr. Velja Stojkovič, Dimitrije Ljotič, Miloš gtibler in Miloš Moskovljevič.
= Proti ustanavljanju velikih trgovskih hiš. V Beogradu je bila nedavno ustanovljena delniška družba z imenom »Ta-Ta«, ki ima namen otvoriti in urediti v Beogradu, Zagrebu. Ljubljani, Sarajevu. Novem Sadu in Osijeku velike trgovske h še (»Wa-renhauser«) Kakor poročajo iz Novega Sada je omenjena družba že vzela sa 10 let v zakup tamošnji hotel »Sloboda« sa letno zakupnino 450.000 Din Družba »Ta-ta« je bila osnovana samo t delniško glavnico 1 milijona Din in bo za blago, ki naj na polni šest vel kih trgovskih hi5, potrebovala najmanj 60 do 70 milijonov dlnarjey. Za to družbo stoji baje neko ameriško podjetje, ki deluje tudi že v Češkoslovaški. Baje sodelujejo pri družbi tudi neki nem ški -emigrantje. Iz protokolac!je tvrdke j« razvidno, da namerava družba prodajati v svojih trgovskih hišah prav vse, kar »e v detajlni trgovini prodaja Ker bi bil s tem tangiran skoro ves trgovski stan. je sklenilo Udruženje trgovcev v Zagrebu, Beogradu ln Novem Sadu napraviti korake, da
bi se otvorjenje teh trgovskih hiš preprečilo. Pripravlja se tudi deputacija i. trgovskemu ministru. Trgovci se pri tem sklicujejo na primere iz drugih držav, ki so delovanje trgovskih hiš že zelo omejile. Nemčija je celo izdala zakon za zaščito posameznega trgovca, po katerem ni več dovoljeno ustanavljanje trgovskih hiš ali trgovin z enotnimi cenami in daje zakon vlade tudi možnost, da ustav: po potrebi delovanje obstoječih trgovskih hiš. Tudi Češkoslovaška je prepovedala ustanavljanje velikih trgovin 2 enotnimi cenami.
—	Načrt novega pravilnika za eskooti-ranje menic pri Narodni banke. Pod predsedstvom prvega viceguvernerja in vršilca dolžnosti guvernerja Narodne banke dr. Melka Čingrije se je v soboto vrš la seja širšega upravnega odbora Narodne banke. Iz poslovnega poročila, ki je b:to tu podano, je razvidno, da se razvoj fcanč-n<i.h poslov zelo ugodno razvija. Z odkupom zlata domače produkcije se zlata podlaga stalno dviiga. Sumljive terjatve bodo letos znatno manjše, nego lan:, čisti dobiček pa se bo precej povečal. Na dnevnem redu je bil tudi načrt novega pravilnika za eskontiranje menic in dajanje posoi-il Ln se bo o Km načrtu razpravljalo še na prihodnjih sejah. Upravni odbor je sklenil naprositi finančne-ga ministra, da izda odlok o ukinjeniu podružnic Narodne banke v Pančevu in Vršcu, ker ie obseg poslov pri teh podružnicah zelo majhen. Upravni svet je nadalje razpravljal o razvoju klirinškega obračuna z Nemčijo in o ukrepih, ki jih je treba napraviti, da se težkoče tega klirinškega prometa čim prej odpravijo.
= Stroga kontrola glede računske takse.
Finančno ministrstvo je svojo akcijo glede plačevanje taks po tar. štev. 34 taksne tarife, ki odreia obvezno izdajanje računov, pripisov, poročil in tako dalje, že izpopolnilo z nov mi ukrepi. Vso davčne uprave so dobile okrožnico, naj finančni organi vsak dan nadzirajo obrate, lokale itd. in naj referenti te prestopke takoj kaznujejo in kaznj izvršilnim potom kar najhitreje poberejo. Med drugim se v bodoče bloki za te račune ne'bodo več prodajali pri prodajalcih monopolskih predmetov na drobno, marveč jih bodo davčne uprave same in neposredno prodajale tistim osebam, ki morajo obvezno izdajati račune. Tako bodo davčne uprave lahko vodile strožje nadzorstvo nad tem, koliko blokov je kdo kupil.
—	Poravnalno postopanje .je uvedeno o imovini Viktorja Ličena, trgovca v Sodra-žici St. 50 (poravnalni upravitelj Franc Faj-diga ml. v Sodražici št. 50; poravnalni narok pri sreskem sodišču v Ribnici 2. novembra; prijavni rok do 15 novembra!
—	Tečaj za strokovno risanje mizarske stroke (za mojstre in pomočnike), ki ga priredi letos Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani, se prične 7. oktobra t. 1. ob 8. uri zjutraj in se bo vršil vsako nedeljo od 8. do 12. ure na tehniški srednji šoli v Liubljani, vhod Murnikova ulica št. 9 preko dvorišča, levo pritličje, učna dvorana št 5 K tečaju, ki bo trajal kakoT običajno šolsko leto se lahko prijavijo tudi mizarji izven Ljubljane. Pouk je brezplačen.
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. t. m. ponudbe glede dobave 75 kom. lito-železnih kabelskih spojnih muf, 100 kg kabelske mase, 200 m impregniranega traka iz jute ter glede dobave 11.456 m* borovih mostnic. Direkcija državnih železnic v Su-botici sprejema do 13. t. m. ponudbe glede dobave 765 kg cinkove bele barve, 320 kg svinčene bele barve in 2050 kg firneža. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 11. t. m. ponudbe glede dobave 75 plošč bele pločevine, 50 plošč angleške bele pločevine. 20 plošč medeninaste žice, 1000 kg kovnega železa, 100 komadov kompletnih »T« delov za gumijasti kabel, 50 kg žebljev za krovno lepenko, 300 kg mar-tinovega jekla, 500 kg ploščatega železa, 320 kg usnja ter razne konjske opreme. Direkcija državnega rudnika Ugljenik sprejema do 11. t m. ponudbe glede dobave 70 omotov katranirane krovne lepenke in 250 komadov stekel.
Hmelj
= 85 odst. hmeljske letine v Nemčiji prodano. — Višja cenitev pridelka. Pooblaščenec nemškega prehranbenega stanu za hmoljsko trgovino poroča: Na hmeljskem trgu so cene nadalje nespremenjeno čvrste Na nurnberškem trgu se je pret teden prodajal hallertauski hmelj po 245 do 290 mark za 50 kg (88 do 104 Din za kg), Tett-nanški po 305 do 320 mark (110 do 115 di narjev) in gorski po 220 do 240 mark (79 do 86 Din). Trgovci in pivovarnarji so pret teden pokupili na deželi 19.073 starih sto-tov, tako da je sedaj prodanih vsega 94.308 stotov, kolikor je doslej šlo preko uradnih tehtnic. Vrhu tega je prodanih v posameznih okoliših še kakih 6000 stotov, ki še niso bili uradno tehtani, tako da so produ-centi v celoti prodali okrog 100.000 stotov (85 odst. pridelka). Ker pa se ceni, da je pri producentih še 17.200 stotov neprodanega hmelja, je treba zadnjo cenitev letošnjega pridelka v višini 105.000 stotov povišati na 115.000 do 120.000 stotov. Tendenca je nadalje zelo živahna in čvrsta. Pretekli teden je bilo vrhu tega prodano 120 bal lanskega hmelja in so kupci plačevali za najboljši lanski hallertauski hmelj 175 do 185 mark (63 do 67 Din), za srednji 150 do 170 mark (54 do 61 Din) in za gorski 125 do 140 mark (45 do 50 Din). Tudi za lanski hmelj je živahno povpraševanje in je pri nadaljnjem krčenju razpoložljivega lanskega hmelja pričakovati, da bo prodaj« lanskega hmelja še oživela. Hmelj starejših letnikov se je prodajal po cenah do 70 mark za sto t
Žalec, 2 oktobra. Zmerno nakupovanje traja dalje. Okvir dosedanjih cen se ni dvignil, pač pa se gleda manj na kvaliteto, Icer je lepo blago že redko in v trdnih rokah. Blago, ki se je prodajalo pred 14 dnevi s težavo po 30 Din dosega danes ve-I ko lažie 30 Din.
Borze
2. oktobra
Na ljubljanski borzi se je danes deviza Newyork za malenkost okrepila, dočim London nadalje nekoliko popušča. V privatnem kliringu notlrajo avstrijski šilingi nekoliko nižje in aice* 8 35 do 8 45 (v Zagrebu promet po 8 3450). angleški funti pa nespremenjen" 225 20 do 226.80 (v Zagrebu promet po 225.65). V zagrebškem privatnem kliringu je priilo ie do mometa v grSkih bonih po 2950.
je zdravilen, hranljiv tropični napitek. Kaaba je za otroke in odrasle, bolne in zdrave, za športnike in turiste.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda trgovala za kaso po 354-50 in 356 (v Beogradu po 355), n za december po 3o8.50. Promet je bil še v delnicah PAB po 230. v delnicah Šečerane Osijek po 140 in v delnicah Trboveljske po 90.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2302.63 — 2313.99, Berun 1362.36—1373.16, Bruselj 794.41 do 798.35, Curih 1108.35—1113.85, London 165.64—167.24, New York 3348.55—3376.81, Pariz 223.95—225.07, Praga 141.62—142.48, Trst 290.57—292.97 (premija 28.5%), Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.35 do 8.45.
Zagreb. Amsterdam 2302.63 — 2313.99, Berlin 1362.36 — 1373-16. Bruselj 794.41 do 798.35, London 165.64—167.24, Milan 290.57 do 282.97. Newyork kabel 3370.-^5-3398.81, Ček 3348.55 _ 3376.81. Pariz 22i.95-225.07, Praga 141.62 — 142-48, Čarih 1108.35 do 1113.85.
Curih. Pariz 20-2050, London 14.97, New-vork 304.6250, Bruselj 71.65, Milan 26.26, Madrid 41.8750, Amsterdam 207-80, Berlin 123.10. Dunaj 56.90, Stockholm 77.20, Oslo 75-20. Kobenhavn 67.85. Praga 12-79, Varšava 57.9250, A lene 2.92, Bukarešta 3.06.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 12.05, London 26.37, Milan 46.12, Newyork 533.80, Pariz 35.56. Praga 21.82. Curih 175.66, ino S v zlatu 12« S pap.
Efekti
Ljubljana. Vojna škoda 364—356, 7°/» investicijsko 71 — 72, 8®/» Blair 65 — 68, 7•/• Blair 57 _ 58. 4*/« agrarne 40 — 41. 6»/« begluške 59 — 60.
Zagreb. Državne vrednoto: Vojna škoda 354-50 — 355.50, za oktober, november 356 den., za december 358 _ 369.50, 7»/. investicijsko 71 den-, 4•/• agrarne 40.50 den., 78/o Blair 57 — 57.75, 8°/« Blair 65 den.. 7®/« Drž. hipotekama banka 67.50 do 68.50, 6°/» beglaške 59-50 — 60.25, za december 60 den.; delnice: Narodna banka 4100 bi-, Priv. agrarna banka 217 — 220, Šečerana Osijek 135 — 140. Trbovlje 88 do 90.
Beograd. Vojna Skoda 354.50—356 (356), za december 357.50 _ 358 (358.50), Tk investicijsko 71 — 72 (72), 6°/o begluške 60.25 — 61 (60.25), Narodna banka — (4130), Priv. agrarne banka 216 deti.
Dunaj. Dunav-Sajva-Jadran 11.20, Trboveljska 12.25. Alpine-Montan. 9-65
Blagovna tržišča
+ Chieago, 2. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 99.25. za maj 99-75; koruza: za december 76.3750.
4- Winnipeg, 2. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 81, za matj 85.1250. ŽITO.
+ Ljubljanska borza (2. t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudi se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 79/80 kg po 162-50—165; baška, 80 kg po 165—167-50; koruza (po navadni tarifi): stara soha za oktober po 150 _ 152.50; nova umetno sušena s kvalificirano garancijo po 122.50 do 125; moka: baška >0« po 260 — 265; banateka >0« po 265 — 270.
+ Novosadska blagovna borza (2. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, srednje-baška in gornjebaška 112.50 — 115; okolica Sombor, sremska, južnobanateka HO do 112.50; baška ladja Tisa 122 _ 124; ladja Begej 121 — 123; slavonska 112 — 114; gornjebanatska 115-50 — 117.50; južnoba-natska 110 — 112-50; baška, banatska, ladja 120 — 122. _ Oves: baški, sremski, slavonski 65 — 67.50; banatski 62.50 — 65. — Rž: baška 107.50 — 110. — Ječmen: baškt, sremski 65/66 kg 104 — 106: jari, 67/68 kg 120 — 122.50- — Koruza: baška 85 —87; okolica Sombor 86 — 88; banateka 82—84; baška nova 6ušena 70 — 75; za december-ianuar 60 — 62; banaška nova suš. 66—68; sremska. nova sušena za oktober 74 — 76. Moka: baška. banatska (v oklepajih sremska, slavonska) »0g< in >0gg« 190 — 210 (187.50 - 197.50); »2< 170 - 190 (167.50 od 177-50); >5« 150—170 (14750 — 157.50); >6« 125 — 145 (122.50 - 132.50); »7< 110 do 115 (107.50 — 112.50); >8« 106 - 110 (105 — 110). _ Otrobi: baški in sremski 81 — 83; banatski 79 — 81; baški ladja 84 — 86. — Fižol: baški beli 140 — 142.50.
+ Budimpeštanska terminska borza (2. t. m.) Tendenca slaba. Pšenica: za oktober 13.39 — 13.41, za mairc 16-58 — 16.59; koruza: za maj 10-32 — 10.33.
BOMBAŽ.
+ Liverpool. 1. oktobra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za oktober 6.67 (6.60), za december 6.64 (6.58).
+ Newyork. 1. oktobra. Tendenca minm. Zaključni tečaji: loko 12.50 (12.70), za december 12-21 (12.42).
SOKOL
Krasen sokolski uspeh v Guštanju.
Poročali smo že o petnajstletnici sokolskega društva v Guštanju. Društveni javni telovadni nastop na telovadišču pred Sokol-skim domom je zelo lepo uspel. Prvič so na prostem nastopili vsi oddelki, člani in članice, moški in ženski naraščaj ter moška in ženska deca, vsi popolnoma samostojno brez pomoči sosednih društev. Izvajanja so zadovoljila navdueeno občinstvo, ki se ga je nabralo proti vsakemu pričakovanju zelo veliko. Vreme je bilo prekrasno, moralni uspeh velik, zelo razveseljiv pa tudi gmotni. Svoj napredek pa je hotel pokazati in dokazati tudi društveni prosvetni odbor. Pod vodstvom agilne s. Jamškove in spretnega režiserja, mladega akademika br. Miloša Štora je društvo za šesdesetletnico Ks. Meška in za društveno petnajstletnico uprizorilo znano kmečko dramo: «Pri Hrastovih«. Igra je bila podana naravnost sijajno in vzorno; bila je po izvedbi gotovo ena najboljšh izmed stotin in stotin iger, kar jih je bilo podanih od številnih društev kdajkoli v Guštanju. Obisk pa je bil tudi sijajen, kakor le malokdaj, saj so bili zasedeni vsi prostori in še so morali nositi tik pred predstavo stole od drugod v dom. Uspeh je tem lepši, če se ve. da je bila istega dne v malem Guštanju še prireditev nekega nasprotnega društva. Pripravili so jo na prostem, vendar se v ničemer ni mogla meriti s sokolskim uspehom. So-kolskemu društvu v Guštanju. posebno njegovi delavni, idealni mladini še enkrat naše najiskrenejše čestitke!
Kdaj nastajajo katastrofe
Kadar se samotna skupina sončnih peg bliža osrednjemu sončnemu
poldnevniku
Ogenj v kinematografe
Moderna znanost si je izmislila že celo kopo teorij, po katerih bi se dale zemeljske katastrofe, viharji, potresi, pravočasno napovedati. Posebno rade se vežejo te teorije s pojavom sončnih peg. ZTiani dunajski me. teorolog dr. Myrbach je sedaj nastopil s takšno teorijo.
Dr. Myrbach je izvršil v kakšnem desetletju mnogo tisoč opazovanj ter beležil na majhnih listkih vsak dan stanje sončnih peg ter vse potrese in velike viharje, ki so se dogajali na zemeljski obli. To delo je vršil potihoma, le njegovi najbližji prijatelji »d bili informirani o napredovanju njegovih opazovanj. Sčasoma je dejansko ugotovil, da se vrtinčasti viharji in potresi v določenem zemeljskem pasu pojavljajo ved-
no tedaj, kadar je bedežil določeno konste-lacijo sončnih peg. Po teoriji dr. Myrba-cha se takšne katastrofe pojavljajo običajno tedaj, kadar se »samotna skupina sončnih peg«, kakor pravi učenjak, bliža sončnemu osrednjemu meridianu.
Fizikalni vzroki tega pojava so nam ta das še neznani, tako da oficieJna znanost Myrbachovim trditvam še ne more priznati polne veljavnosti. Tudi Myrbach sam ne trdi, da bi katastrofe na zemlji nastopale samo tedaj, kadar se pojavljajo pege na soncu, a vedno, kadar se pojavijo v določe. ni konstelaciji, se dogajajo na zemlji potresi in vrtinčasti viharji, ki zahtevajo človeška življenja ln povzročajo stvarno škodo. Myrbach je objavil v nekem strokov-
nem listu načine, po katerih ee dado te katastrofe napovedati v zvezi z dedovanjem sončnih peg.
Več inostranlh vremenskih opazovalnic
je prišlo že do istih rezultatov. Baš zadnjo veliko tajfunsko katastrofo na Japonskem so napovedali s precejšnjo gotovostjo. Na Dunaju so opazovali pojav sončnih peg na zvezdami Uranije in so čakali na ta tajfun že nekoliko dni prej. Te sončne pege so neprijetno občutili tudi poslušalci radija in brzojavna ter telefonska služba. Povzročale so velike motnje, iz katerih je razvidno, da je pojav sončnih peg zvezan z mogočnimi električnimi pojavi na soncu, ki vplivajo do naše zemlje.
Tudi Španci se pripravljajo
To jesen so imeli tudi v Španiji vojaške manevre. Naša slika prikazuje sanitetni
oddelek španske vojske ■ šotori
Škandal v mednarodnem športu
Maskirani mladeniči namestu žensk
Pred štirimi tedni se je v Londonu zaključila ženska olimpijada, na kateri so dosegle najboljše rezultate Angležinje, Šve-dinja, Japonke in Američanke. Zdaj, ko je športna prireditev minila, pa so razkrili velike škandale: izkazalo se je, da so izvoje-vali več zmag ne ženske, ampak v ženske preoblečeni mladeniči.
Tekem na ženski olimpijadi so se udeležile tekmovalke 32 držav. Manager prireditve je bil Artur Unterberg. Neka oseba, ki je bila navzoča, takole opisuje svoje vtise iz Londona:
Splošno se je opažalo, da imajo Američanke, Angležinje in Japonke, ki so se udeleževale tekem, nenavadno moški tip. Že med tekmami so se pojavili dvomi, če so
tekmovalke ženske aili moški. Zato so nekateri dvomljivci priporočili, naj »e tekmovalke neposredno pred startom zdravniško preiščejo. Nekatere tekmovalke so se podvrgle preiskavi, druge so jo odklonile. Po tekmah pa se je izkazalo, da so ravno med »zmagovalkami« takšni tipi, ki so najbolj protestirali proti zdravniškemu pregledu. Da ne bi prišlo do javnega škandala zaradi tega, so tekmovalke molčale, toda vprašanje se je prav zaradi tega še močnejše zaostrilo. In tako se slišijo prav zdaj upravičene zahteve, da je treba stvar naknadno razčistiti. Države, katerih udeleženke so na olimpijadi slabo odrezale, se kajpada zavzemajo za čim rigoroznejšo preiskavo in upajo, da bodo vsi rezultati na ženski olimpijadi v Londonu razveljavljeni.
Originalna ločitev
Bivša filmska igralka Corlis Palmerjeva se je dala ločiti od moža iz razloga, ki je celo v zgodovini ameriških ločitev novum.
Palmerjeva je rada vabila svoje prijatelje in prijateljice v hišo. Mož pa je pisal gledališke igre in je bil tako nečimern, da je z njimi dosledno trapil svoje goste. Zaradi tega so začeli ti polagoma izostajati in Palmerjeva jih ni mogla zvabiti v hišo z ničemer več. Zaman je moža prosila, naj ostavi nezaželjeno recitiranje svojih del. Ni se dal ugnati. Končno je vložila tožbo za ločitev zakona.
Pri razpravi se je mož ponudil, da prečita eno svojih del, da bi sodnik videl, kakšno krivico mu delajo žena in ljudje. Sodnik se je te ponudbe tako ustrašil, da je brez dokazilnega postopka izrekel ločitev.
Hiša Ane Boleyn
Krez med izdelovalci avtomobilov, tvor-ničaT Henry Ford, je pred kratkim kupil hišo Ane Bolevn — edino, ki je bila njena last — ter dal arhitektom nalog, da jo morajo obnoviti popolnoma po načrtih stanja pred 400 leti, ko je kralj Henrik VIII. obiskal svojo ljubico in svojo poznejšo ženo.
Ruski alpinisti
Šest ruskih alpinistov se je pod vodstvom znanega Krilenka brez priprav dvignilo na Leninov vrh v vzhodnem Pamirju. Leninov vrh meri v višino 7137 m. Na njem so postavili Leninovo soho. Krilenkova ekspedicija je do kraja raziskala ta del Pamir-skega pogorja, odkrila nove vrhe in ledni-ke ter jih kartografirala. Ekspedicija SC J^ odpravila že domov.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
»Jaz pišem domislice, moja žena pa jih
ilustrira.«
»Nu. ti imaš zares srečo! Pri meni je narobe: jaz delam slike, moja žena pa zbija šale ob njih.«
Ona: »Ali me boš imel rad tudi pot »m, ko bom dobila sive lase?«
On: »Seveda! Saj veš, da ti še nikdar nisem odpovedal ljubezni, če si si prebrala barvo za lase!«
»Ti torej ne verjameš ničesar?« »Jaz verjamem samo to, kar lahko razumem.«
»Meni se zdi, da st s tem oQgxrratM na obe vprašanji enaka«
Reportaža pred sto leti
»Times« v Londonu objavlja majhen spomin na reportažo, ki je pred 100 leti vzbudila veliko pozornost kot mojstrstvo svoje vrste.
V septembru 1834. se je v Edinburghu vršil banket na čast lordu Greyu in politični govori ob tej priliki so bili tako važni, da je »Times« poslal več reporter-jev v škotsko mesto. Eden med njimi je bil Charles Dickens. Reporterji so delovali tako neverjetno brzo, da je bilo poročilo o tem političnem dogodku že dva dni pozneje v »Timesu«, čez nadaljnja dva dneva pa so ga brali v Edinburghu. Zapiski iz tistih časov omenjajo to kot »triumf modernega tehničnega napredka«, ki si je izmislil nove »makadamizirane« ceste, nove, brze poštne kočije in parne tiskalne stroje. Kaj bi rekli tedanji navdušeni či-tatelji listov šele o naših reportažah s pomočjo brezžične telefonije in televizije, letal in rotacij!
Bezgavke
Bezgavkam pripisujejo v splošnem iste naloge kakor limfnim žlezam, a katerimi soglašajo tudi v zgradbi tkiva, ki rabd VTSkavanju in uničevanju v organizem vdirajočih povzročiteljev bolezni. Toda njih posebna lega ob površju, njih zveze s prebavnimi in dihalnimi organi to končno dej. stvo, da pošiljajo skozi sluznico stalno brezbarvna krvna telesca v ustno votlino, nam kažejo, da imajo bezgavke še posebne naloge.
Posebno triogo morajo imeti v mia/trh letih, kajti pozneje polagoma okrnevajo. Kakšna bi bila ta posebno uloga, še ni natančno znano, gotovo pa je, da s svojo tekočino, Id je usmerjena v usta, uničujejo bolezenske kali. Danes smatrajo mnogi bezgavke sicer naravnost za vhodna vrata raznih bolezenskih klic, a če tako slabo opravljajo svojo glavno nalogo, si lahko razlagamo tudi s tem, da so iz tega ali one. nega razloga obolele in izgubile svojo zaščitno moč.
Guyana, dežela radija
Skupina ameriških učenjakov in inže-njerjev, ki se je vrnila iz Holandske Gu-jane, poroča, da je v notranjosti dežele odkrila ogromna ležišča uranove rude. Tako velikih ni menda nikjer drugod na svetu. Bržkone bodo Američani sedaj uredili več letalskih postaj, preko katerih bodo spravljali rudo iz notranjosti dežele k bregovom.
Cosyns kot jamar
Stratosferna letalca prof. Cosyns in van der Elst, ki sta na svojem zadnjem poletu pristala v prekmurskih Ženavijah, sta se nedavno mudila v Pirenejih. S pomočjo francoskega letalca Gerarata sta tudi obiskala nekaj jam. Kakor znano, je prof. Co-syns obljubil, da si bo tudi na slovenskih tleh ogledal podzemske jame, ki ga zelo zanimajo.
Rusija postaja meščanska
V Moskvi so pred kratkim odprli prvi modni atelje za dame. V najbližnji prihodnosti odpro tudi kozmetični salon, v katerem bodo prodajali dišave, kreme in pudre ter razna lepotila. Ker so Rusinje velike prijateljice modne elegance in lepotilnih sredstev, ni dvoma, da bo novi salon sijajno prospeval. Tudi ni dvoma, da so ta salon izsilile vodilne dame rdeče aristokracije v Moskvi.
Odkod časnikarska racat
K članku, ki ga je s tem naslovom priobčilo »Jutro« v 225. št na 11. strani, nam piše gimn. prof. Iv. Koštial iz Novega mesta:
Usojam se pripomniti, .da je imenoval že pisec »Narrenschiffa« Seb. Brant, ki je umrl 1. 1521. neverjetne povestice »blaue Enten« (modre race), čeprav modrih rac ni. kakor tudi ne belih vran. Enako tudi Martin Luther. Brant še ni vedel za tisto gronlandsko raco.
Približno ob istem času so pa že protestantski pisatelji rabili za katoliške legende nalašč spačeni izraz »papstliche Lugen-den« ali Liig-enten« (lažnive race), tako tudi Fischart Kluge, Deutsches Worterbuch, navaja, da pripoveduje holandski pisatelj E. N. Cornelissen (umrl 1849) pravljico o dvajsetih racah, ki so po vrsti ena drugo požrle, tako da je imela 20. raca v želodcu vseh prejšnjih 19. Mislim, da gre prednost onim luterancem, ki so ustvarili izraz Liig-ente.
V Hllverramn na Holandskem je v ondotnem kinematografu izbruhnil ogenj. Predstavi je prisostvovalo kakšnih 200 otrok. Med njimi je nastala panika in gneča, v kateri so jih več pomandrali do mrtvega, mnogi pa so bili hudo ranjeni
Trda preizkušnja
Kako se je treba izvežbati za raziskovalno odpravo
7-nani angleški potovalec in raziskovalec prof. Ulion se je vrnil pred kratkim v London, da bi pripravi! novo ekspedicijo v Srednjo Azijo. Kot spremljevalce potrebuje tri krepke, akademsko izobražene mlade ljudi, a doslej mu je uspelo dobiti samo enega primernega.
Na oglas v listih se je oglasilo kakšnih 400 interesentov, ki so po večini menda mislili, da je takšna ekspedicija nedeljski sprehod. Prof. Ulion jih je dobro proučil, pri čemer je izločil drugega za drugim. Povabil jih je na izlet kakšnih 50 km daleč, ki naj bi ga opravili s praznim želodcem v enem dnevu.
Mnogi so se zahvalili že vnaprej, več nego 100 se jih je premislilo med potjo, a revni ostanek je bil zvečer tako izčrpan, da ni bil sposoben zabeležiti znanstveno svoje vtise in opazovanja med dnem. Vendar pa je kakšen tucat mladih mož prebil tudi to preizkušnjo. Ko jim je pa naslednje dni prof. Ulion za povedal nadaljnje pohode do 90 km in jim je kot hrano dal v žep samo nest riža, so se do enega vsi
ustrašili. 64=1 etni profesor je bil radi svoje izvežbanosti vedno prvi na cilju, njegov edini tekmec pa je bil 191etni dijak Hough iz neke lancashireske kmečke rodbine.
Tega dijaka je Ulion vzel v roke in ga streniral, dokler ni ustrezal vsem zahtevam zmogljivega potovalca. Pohod 50 km na dan ga ne utrudi, med pohodom pa je zmožen vršiti znanstvena opazovanja in streči filmskim aparatom. Dalj časa lahko živi od same vode, suhega kruha in pesti riža, ne da bi ga to vrglo. Končno prenese tudi vsako temperaturo na prostem, ne da bi zbolel.
Ta bodoči spremljevalec prof. Uliona se ta čas še vežba, dokler se mu ne pridružita še dva tovariša. Ekspedicija poj de v kraje, kamor še ni stopila noga belega človeka. Največji del poti bo treba opraviti peš, to pa bo trajalo več let. Vsak udeleženec mora podpisati pogodbo, s katero se odreka odškodnine za primer smrti. Pač pa do. bi vsak ob povratku v London visoko vsoto.
Steklopihač — vlomilec
Dunajska policija je prijela drznega vlomilca, ko je bil ravno na svojem poslu
Te dni so prijeli na Dunaju 21 letnega steklopihača Jobanna Teichtmanna. Aretacija je bila zelo dramatična. Teichtmann, ki je šele pred kratkim okradel nekega trgovca v Kufsteinu, se je pojavil v avstrijski prestolnici, kjer je najel hotelsko sobo pod izmišljenim imenom trgovca Passta.
Tam ga je opazil neki detektiv, ki je malo prej videl njegovo sliko v policijskem žurnalu. Ta slika ga je opozorila, da ima pred seboj zločinca, ki ga že do4go išče policija. Detektiv je vzel s seboj nekega tovariša in šla sta skupaj v hotel ter potikala na vrata Teichtmannove sobe. Odgovora ni bilo. Ker je bilo vse mimo, sta detektiva odprla okno sobe, ki je gledalo na hodnik, in stopila v izbo dozdevnega
Dollfuss med svetniki
Na Dunaju so defmitivno pokopali pokojna avstrijska kancelarja Seipla in Dollfussa v cerkvi, ki so jo zgradili nalašč v njiju spomin. Krsto z Dollfussovimi zemeljskimi ostanki so zaprli še v posebno kovinasto krsto. V katoliški »Kirchenzei-tung« se bavi dekan solnograške teološke fakultete prof. Adamer z vprašanjem, da-li bi se Dollfussu ne spodobila tudi zunanja čast aitarja. Pravi, da so že mnogi ljudje poročali o »očitnih primerih uslišane molitve po priprošnji na plemenitega voditelja«. Adamer misli, da bi bilo za cerkev in vero zelo častno, če bi po dolgi dobi liberalističnih vladarjev in voditeljev dobili markantno voditeljsko osebnost poleg sv. Ludovika, Henrika in Leopolda. Članek zahteva tedaj nič manj nego to, da bi Dollfussa proglasili za svetnika.
Bliža se posaarski plebiscit
X
se zbirajo
»Kje pa je mojster?« »Oprostite, brije ae pri brivcu onkraj z Imeni volilnih upravičencev » plebiscit, kt bo pdtačg pripadnost reaaarja I cente*
Passta. Tam se jima je odprl nenavaden prizor. Sredi sobe je zijala kakšnih 80 cm široka luknja. Eden izmed detektivov je zahteval, naj se vlomilec takoj javi, v nasprotnem primeru je grozil, da bo streljal. Teichtmann se je prestrašil dveh strelov, ki jih je detektiv oddal, da bi prestrašil vlomilca in je s tem dosegel, da se je steklopihač dvignil do stropa, od koder sta ga detektiva potegnila kvišku.
Kaj je mož delal spodaj? Pod eobo. y kateri se je nastanil, je trgovina z moško konfekcijo. Teichtmann je to dobro vedel in je najel sobo v hotelu samo zato, da bo lažje okradel trgovino. Posrečilo se mu je, da je med vlomom stlačil v hlačnice svojih hlač štiristo kravat, pripravil pa je tudi kakšnih petdeset kosov blaga za moška obleke, ki je že čakalo, da ga odnese.
Na policiji so spoznali v Tedchtmaimu starega znanca, ki jc posebno spreten v preoblačenju. Že večkrat je prišel steklo* pihač v kakšen hotel, prinesel pa je vselej s seboj več kovčegov. Naknadno se je iz* kazalo, da so 1 ili prazni, toda vlomilec je znal to spretno prikriti. Obtežil jih je 9 kamenjem, da niso zbujali pozornosti prt odhodu, ko je navadno odnašal polno plena. Nekoč je na ta način nakradel za 30.000 šilingov kožuhov in e ter izginil drugače mas-kiran kakor je prišel v hoteL
Steklopihača so pridržali v zaporu, ovad-' bo pa so poslali sodišču, ki bo svojega sta>-rega gosta kmalu zopet sprejelo v sodna zapore.
ANEKDOTA
Ldoyd George je obiskal neki frontni od. sek. Neki general ga vodi skozi strelska jarke in zašepeta: i>To je četrta linija.« Nekoliko bolj naprej: »To je tretja linija.« Se bolj naprej: »To je druga linija.« LloytJ George na to isto tako tiho: »Kako daleč smo zdaj od sovražnika?« General šepeta^ je: »16 km.« LJoyd George začudeno: »A. zakaj govorite potem tako tiho?« General: »Strašno sem hripav.«
VSAK DAN ENA

S P O R T
Drugi del Kermesove proslave
Zanimivi nogometni turnirji juniorskih, rezervnih in prvih moštev
Kot drugi del proslave 151etnice ljubljanskega Hermesa se bodo v soboto 6. t. m. in v nedeljo 7. t. m. vršili kar trije nogometni turnirji.
Prvotno je bila v kombinaciji tudi zagrebška Concordia, ki pa je za dvodnevno gostovanju zahtevala preveliko odškodnino. Zaradi tega je moral prireditelj opustiti to misel. Kljub temu pa bo sobotni in nedeljski turnir jako napet in zanimiv.
Spored nogometnih turnirjev.
V	soboto ob 14.30: turnir n. skupine. Sodelujejo Hermes B, Ilirija B, Triglav, Jadran.
V	nedeljo ob 9.30: turnir juniorjev. Sodelujejo Hermes, Primorje, Ilirija, Korotan.
Ob 14. uri: turnir glavne skupine. Sodelujejo Hermes, Reka, Ilirija, Slovan.
Vse tekme se vršijo na igrišču Hermesa.
I>ropozicije nogometnih turnirjev.
Tekme proslave se delijo v tri turnirje, in sicer :a) juniorski, b) rezervni in c) I. moštev, čas za Odigravanje tekem določi ŽSK Hermes.
Vsak turnir se odigra posamezno. Igralci, ki nastopajo v juniorskem turnirju, ne smejo nastopiti v turnirju rezervnih in I. moštev, odnosno nasprotno, če to store, zgubi klub ozir. moštvo, v katerem so vdru-gič nastopili tekmo 3:0.
V	juniorskem turnirju smejo igrati igral-
ci, ki so rojeni najkasneje v letu 1916., odnosno ne smejo prekoračiti na dan odigran ja turnirja 18. leto starosti. Sicer se postopa enako kot je navedeno v 2. odstavku teh propozicij.
Eventuelne pritožbe proti igralcem, na katere se nanaša določilo 3. odst., je treba š takso od Din 25 predati vodstvu nogometne sekcije ŽSK Hermesa, najkasneje 7. oktobra 1934 do 15.
Igra se po določilih pravil in pravilnikov JNS in podsavezov.
Vsaka tekma traja 60 min., in sicer v dveh polčasih po 30 min. in po cup-siste-mu. Zmagovalca igrata finale med seboj isti dan. Ako ostane tekma v določenem času 2X30 min. neodločena, žreba zmagovalca sodnik, ki je vodil tekmo, takoj po od_ igranju iste ob prisotnosti obeh kapitanov in event. funkcionarjev vodstva nogometne sekcije ŽSK Hermesa.
Zmagovalec vsakega turnirja prejme v last pokal, kakršnega bo določil ŽSK Hermes, ostali soudeležniki turnirja pa plakete.
Te propozicije veljajo za vse tri turnirje, ki jih priredi ŽSK Hermes ob priliki proslave svoje 151etnice in si pridržuje pravico event. spremembe in tolmačenja teh propozicij.
Hazensko drž. prvenstvo
Prvo kolo hazenskega državnega prvenstva se je odigralo prošlo nedeljo ter je prineslo zanimive tekme. Po dva prvopla-sirana kluba vsakega podsaveza igrata tako, da se najprej odigrajo tekme v vzhodni (Beograd in Brod) in v zapadni (Zagreb in Ljubljana) coni. Zmagovalni družini igrata nato med seboj.
Iz ljubljanskega podsaveza sta se za to tekmovanje plasirali družini Ilirije in Ptuja- Ljubljanska Atena je izpadla, ker sta ignavi. samo prvaka ljubljanskega in celjskega okrožja.
BSK : Jugoslavija 6:5. Jugoslavija je po individualni zaslugi nekdaj popularne internacionalke Zm. Jova-novičeve vodila v prvem polčasu že s 3:1. Toda BSK je bil kot celina boljši ter je na koncu imel v žepu sigurnejšo zmago, kakor to pokazuje rezultat. Dober sodnik je bil g. Nikolič.
Concordia : Gradjanski 16:0. Državni prvak je energično obračunal a svojim lokalnim rivalom.
Slovenska kluba sta se sporazumela, da bosta obe tekmi za državno prvenstvo odigrala zaporedoma zaradi propagande prvo v Poljčanah, a drugo v Konjicah.
Ilirija : Ptuj 3:0. Ljubljančanke so nastopile z dvema rezervama ter so se morale zelo potruditi, da sto proti borbenim nasprotnicam dosegle zmago.
Ptuj : Ilirija 3:2.
Ptujčanke so se zelo potrudile ter so iz-vojevale zmago proti nekompletni Iliriji. Tekma pa se ni odigrala do konca, ker je Ilirija v 14. min. drugega polčasa zapu-stila igrišče, ko je Ptuj ^abil tretji gol. Tekma bo gotovo imela še svoj epilog pred višjim športnim forumom. Obe tekmi je sodil g. Versel.
Slovenske Konjke v zna* naenju športnih prireditev
Slov. Konjice, 30. septembra. Za.dnja nedelja je bil pravcati športni dan za 'naš trg. Naše jedva ustanovljeno društvo je priredilo kolesarsko tekmo, istočasno pa se je odigrala tudi bazenska tekma med SK Ilirijo in SK Ptujem ter nogometna tekma med SK Konjice in SK Boč.
Start za kolesarsko dirko ie bil ob 13.30 sredi trga. Proga je merila 26 km, in sicer iz Konjic v Oplotnico, Tepanje, Dražo vas, Žiče, v Kfujice. Po svojem značaju je bila proga do k-ij težavna. Obsegala je štiri precej strme klance, po nfskod z ostrimi serpentinami razen tega pa cesta sama, dasi-ravno za »ozove prav uporabna, za kolesarsko dirfco ni bila baš najboljša. Domačinov od WK Konjice je startalo osem. izven konkurence pa so vozili Oblak J. (Primorje, Ljubljana), Cajnko V. (SK Misli. nje) in Lampret St. (SK Celje). Najboljši čas SK Konjice je dosegel Brtoncelj Franjo z 48:00.52 ter tako zasedel ča?tno mesto »Prvaka SK Konjice«. Vozil je g povprečno brzino 33 km. Njemu so sledili: Oplotnik 48:00.12.5, Založnik 48:30.12.5, Bruderman 52. Domitrovič 52:30.12.5 (vsi SK Konjice). Med dirko so izstopili: Olivo, Brtoncelj A., Polegek in Lampret. izven konkurence se je izkazal za najboljšega vozača Oblak, naš znani prvak v kolesarskih tekmah, ki je prispel na cilj v pičlih 45 minutah. Njemu je sledil Cajnko v času 48:00.50. Po končani dirki je sledila bazenska tekma med
Ptuj : Ilirija 3:2 . Za hazensko tekmo je vladalo med številnim občinstvom izredno zanimanje, ker je bila to prva hazenska tekma v Slovenskih Konjicah
Družini sta nastopili v najboljših postavah. Proti vsemu pričakovanju pa igra ni nudila onega športnega užitka, ki smo ga pričakovali in je celo končala na dokaj nesportni način.
PRI UTRUJENOSTI IN IZČRPANOSTI
VSEGA TELESA PRI STAREJŠIH
OSEBAH.
Utrujenim in starejšim osebam toplo priporočafno, da si dado masirati telo s preparatom »Alga« na večer, predno ležeio spat, in zjutraj predno vstanejo. Zvečer vam bo po masaži telo lahko, uživali boste globoko spanje, ki vam da odpočitek in vas okrepča. Zjutraj po masaži ostanite še nekaj časa v postelji. Ko vstanete, vam bodo udje gibki, hoja lahna kot v prerojenem telesu, čutili boste novo svežino, vedrost in življenjsko moč.
-w*LGA« se dobiva povsod, 1 steklenica
Din 14.—.	.
222	Reg. S. br. 18117,32.
Ilirija je imela najboljše moči v obrambi ,dočim je napad okleval in le medlo streljal. Ptuj je imel najboljšo moč v izborni vratarici, ki je bronila vse, kar se je braniti dalo. Napad je dobro vigran in pred golom odločen. Igra je potekla v medlem tempu, z rahlo premočjo Ljubljančank. 10 minut pred koncem igre je sodnik g. Ver-zel iz Ptuja v škodo Ilirije priznal gol, ki je padel iz očitnega offsidea. Ilirija je protestirala, po dolgih debatah je sodnik zaključil igro.
SK Boč : SK Slov. Konjice 8:2 (5:0).
Po hazenski tekmi se je odigrala prva nogometna tekma v SI. Konjicah, za katero ni vladalo nič manjše zanimanje.
SK SI. Konjice je odigral svojo prvo tekmo in kljub visokemu porazu zadovoljivo prestal svoj krst. Moštvu se pozna pomanjkanje rutine. Posamezni igralci so dobri, v skupni igri pa odpovedo. Odličen je bil vratar, ki je žel za svojo bravurozno igro spontano odobravanje. Odlikovali so se tudi desni branilec in vodja napada, dočim manjka ostalim še mnogo treninga. SK Boč vidno napreduje. Njegovo moštvo je vigra-no, sigurno v podajanju in ima v vratarju najboljšo moč. V bodočem podsaveznem tekmovanju bo delal sitnosti marsikateremu nasprotniku in ima precej dobrih izgledov za ugoden placement.
Igra je potekla v živahnem tempu, jako fair in je s tem mnogo pripomogla za propagando športa v SI. Konjicah. Sodil je v splošno zadovoljstvo g. Mohorko. Novoustanovljenemu klubu SI. Konjice čestitamo k uspehu in mu želimo čim lepšega razvoja.
Komi šari jat JSŽS za LP. (Službeno).
Seja komisarijata drevi ob 19. v damski sobi kavarne »Emona« v I. nadstropju. Ka_ petanica družine SK Ilirije gdč. Elza Mir-tičeva je vabljena k isti zaradi zaslišanja.
Odbor za izvedbo jimior^kih pokalnih tekem ima redno sejo drevi ob 19. v kavarni Evropi. Na sejo naj prinese delegat Pa. nonije krstni list za igralca Jurmana in Bi-tenca.
Zdravstveno-vzgojno predavanje. Uvodno
predavanje zdravstveno-vzgojnega odseka LNP se bo vršilo v četrtek ob 20. v dvorani okrožnega urada na Miklošičevi cesti. Predavatelji gg. dr. Prodan, dr. Ahčin in dr. Tome. Pozivamo vse športno občinstvo in aktivne športnike, da se v čim večjem številu udeležijo tega zanimivega predavanja in s tem manifestirajo za dvig našega športnega gibanja na ono višino, ki doli-kuje naši splošni kulturni stopnji. Vstop prost.
ŽSK Hermeš. (MOto_sekcija). Redna seja danes ob 19.30 v klubski dvorani pri »Kočarju«. Seje se naj sigurno udeleže gg. Cerič in Jelovčan
ŽSK Herme8. Strogo obvezen trening I., n. in juniorske skupine danes, četrtek in petek od 16. dalje.
Orkester. — 20: Prenos opere iz gled6li35a.
_ 22.15: Ples. — PRAGA 19-30: Orkester. — 20.30: Igra- — 22.15: Lahka glasba. — BRNO 19.30: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 20: Lahka glasba. — 21: Orkester. — 22.15: Plošče. _ 23.05: Ples. — DUNAJ 12: Ooeretna muzika. — 16.20: Iz zvočnih filmov. — 17.10: Kompozicijska ura- — 19.30: Sehubertove pesmi. — 20.30: Kabaretni večer. — 22-50: Simfoničen koncert. - 23.25: Plošče. _ BERLIN 20.15: Zabaven program. - KONIGSBERG 20.10: Pester program. — 23.30: Plošče, — STUTT-GART 20.30: Bavarski skladatelji. — 22-30: Plošče. — 23.25: Ples. — 24: Nočni koncert. _ BUDIMPEŠTA 17.30: Jazz. — 19: Arije in pesmi — 19.40: Veseloigra. _ 23: Ciganska kapela. — R9M 16.50: Orkestralen in pevski koncert- — 20-45: Mešan glasbeni program. — 22: Ples.
Repertoar
Radie
Sreda. 3. oktobra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Rumunske narodne melodije- — 18.30: Po Donavi v Rumanijo (Aljančič). — 18-50: Komorna glasba radio-kvinteta. — 19.30: "Naša nacij. glasba. — 19.50: Čas, jedilni list, program za četrtek. — 20: Klavirski koncert prof. Pavla Šivica. — 20.45: Fantje na vasi. — 21.20: Operna glasba radio - orkestra. — 22: Čas. poročila, lahka glasba-
BEOGRAD 16.30: Narodna glasba. _ 19: Orkester. — 19.35: Slovanska glasba. -20.30: Prenos iz Ljubljane. — 22.15: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.45: Pesmi- — 20: Prenos iz Ljubljane. — 22.15: Ples. — PRAGA 19.35: Vojaška godba — 21.10: Orkestralen koncert. — BRNO 19.35: Program iz Prage. — VARŠAVA 19.50: Orkester mandolin. — 21: Chopinov koncert. — 21.40: Arije. _ 22.15: Ples. — DUNAJ 12: Orkester. — 16.10: Klavir. — 13.55: Pesmi. — 19 20: Dunaiska opereta, — 22.50: Komedija. — 23.10: Godalni kvartet- _ 24: Orkester — BERLIN 21: Kon-cerfni večer. — 22.30: Ples. — K6NIGS-BERG 20.05: Orgle. — 20.35: Mešan program. — 24: Ples. — STUTTGART 20.35: Program h Berlina. — 21: Zabaven program. _ 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 18-30: Qrkester. — 20: Komorni koncert. _ 22.40: Vojaška godba. — RIM 17.10: Komorne skladbe. — 20.^- Wag-nerjeva opera »Večni mornaT«.
Četrtek. 4. oktobra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: čas, plošče. — 18: O zaščiti živali (dr. J. Kune). — 18.20: Pogovor s poslušalci. — 19 50: Ptosče po željah poslušalcev. — 19.30: Obletnica podpisa reške resolucije. — 19.50: Čas, jedilni list, program za petek. — 20: Prenos Lisinskega opere »Porin« iz Zagreba. — Vmes napoved časa in poročila.
BEOGRAD 17: Narodna glasba. — 19.30: Plošče. _ 20: Prenos.iz Zagreba. — 22-30: Ples. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.45:
Poslano
Zakaj se je ustavilo delo v tovarni »Ika«?
Pod tem naslovom je poročal »Slovenec« od 27. septembra dosledno po »Gorenjcu« o sporu delavstva tovarne »Ika« z delodajalcem ter razlagal zadevo na način, da more dobiti či ta tel j o tvrdki »Ika« v Kranju napačen in neugoden vtisk.
Dokler je prinašal notice o sporu samo »Gorenjec«, se za ta z enostranskega vidika sestavljena poročila podjetje ni zmenilo v prepričanju, da dobro orientirana ožja javnost firminega postopanja ne bo slepo obsodila na ljubo »Gorenjčevim« zakulisnim motivom. Ker pa utegne »Slovenčev« članek informirati o sporu širšo javnost enako netočno in nepopolno, pojasnjuje vodstvo podjetja spor z objektivnega stalisca.
Predvsem ugotavljamo, da delo pri tovarni »Ika« ni ustavljeno, ampak da je delo zapustilo le 67 delavk, medtem ko zaposluje tovarna v matičnem obratu v Kranju skupaj 117 ljudi, v Strahinju pri Kranju 6 delavk, podružnica v Kamni gorici 16 ljudi, poleg tega pa še 22 zunanjih šivilj in približno 60 zunanjih pletilj, vsega skupaj torej 221 delavnih moči. Iz tega sledi, da stavka ni splošna, poudariti se pa, mora še to, da je zapustila dobra polovica stavkujočih dedo pod izvestnim pritiskom, a nikakor iz prepričanja, kakoT trdita to »Gorenjec« in »Slovenec«. Dejstvo, da je moralo vodstvo podjetja nestavkujočim službo odpovedati, ker jih zaradi 6tavke in povezanosti enega oddelka z drugim ne more zaposliti, razveseljuje očividno nekatere za stavko odgovarjajoče faktorje, ki se že domnevaj®, da so na cilju svojih želja; ne zavedajo se pa ti. povzročitelji brezposelnosti tega, da so napravili škodo tam, kjer je zaslužek prepotreben. Priza---deto podjetje zelo dvomi, da bi mogli preskrbeti ti gospodje pri današnjih razmerah tolikemu Številu stavkujočega in odpovedanega delavstva drugod kruh, ker pozna podjetje najbolj kvaliteto tega delavstva. JSZ pozablja, da ne predstavlja to delavstvo kvalificirane delavne moči, marveč z malimi izjemami ljudi, katere je treba na delo šele priučiti tudi tedaj, če se jih zaposli v drugih sorodnih obratih.
Poglejmo novi mezdni predlog, ki so ga deflavke še pred izbruhom7 stavke osvojile in ki predvideva pri 10 urnem delu-za 16 boljših delavk	Din
dnevno mezdo	34.— do 38.50
za 20 delavk	29.60 do 32.—
za 13 delavk	24.75 do 26.25
za 27 delavk	27.50,
za vse ostale pa akordno plačilo, pri čemer jim je pa zajamčen pri: 10 urnem delu minimalni dnevni zaslužek Din 27.50. Vprašamo gospode in javnost, da-li so. te plače »res komaj za golo preživljanje« samske delavke?
Da so se mezde nekaterim delavkam znižale, je povzročila močna konkurenca z ju" ga, ki plačuje po dobljenih informacijah svoje delavke po 8 do 10 Din na dan. Znano nam je tudi, da ne presega zaslužek strokovno izobraženega moškega delavstva pri pomembnejših tovarnah v dunavski banovini naša plačila. »Gorenjec« pa pozna celo domača podjetja, katerih mezde ne presegajo dnevnega plačila 5 do 10 Din.
Priporočamo gospodom od JSZ, da napravijo najpreje pri takih podjetjih red in mir, ne pa pri našem podjetju ki nudi svojemu izključno le domačemu delavstvu čim večji zaslužek in se težko bori proti močnemu tujemu kapitalu. Umestno Di bilo, da se prisili predvsem te podjetnike k podpisu kolektivne pogodbe.
Lastništvo podjetja izjavlja, da bo podpisalo s svoje strani kolektivno pogodbo takoj, čim bodo obstojale take pogodbe pri drugih tovarnah z znatno večjim številom delavstva, medtem pa bo urejevalo razmerje s svojim delavstvom po določbah obrtnega zakona. Ponavljamo pa to, da JSZ nikdar ne bo dosegla, česar si želi, namreč vpliva na vodstvo podjetja, in da se bo moglo delavstvo vrniti na delo le tedaj, če se bo v najkrajšem času odločilo zaupati zaščiti zakona, ki ga je podjetje vedno v polni meri spoštovalo prav tako. kakor tudi delavsko človeško dostojanstvo in njegove pravice.
Drama.
Začetek ob 20. Sreda, 3-: Miao — dekle z Montparnasa.
Premiera. Izven. Četrtek, 4.: Goealnica. Četrtek. Petek, 5.: Zaprto.
Sobota, 6.: Hlapci. Premiera. Izven.
Opera.
Začetek ob 20.
Sreda. 3.: Hovanlčina. Sreda.
Četrtek. 4.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih
patron. B. Petek, 5.: Zaprto.
Sobota. 6.: Rigoletto. Izven. Znižane cene
od 30 Din navzdol.
★
Tretja premiera v drami bo drevi.
Naslov delu ie: »Migo, dekle z Montparnasa«. Slika nam kaže bohemsko življenje štirih pariških girlsov. Prvo dejanje se vrši na policiji, kamor privedejo Migo in njene tovarišice. Streljala je na nezvestega Roderigua. a na policiji spozna fotografa Raphaela. Drugo dejanje se vrši na sta. novanju girlsov. in avtor nam slika domačnost treh osamljenih deklet, pa tudi njihovo mizerijo, ki jo preganjajo z mladostno vedrino. Vse skrbi, ki jih tarejo in druge nadloge rešujejo na svoj način. V tretjem dejanju je Migo srečna in zadovoljna v svojem novem domu, poročena z Raphaelom. Trepeta pa za Francinno, ki je v kriminalu. Glavno vlogo Migo igra ga. Vida Juvanova. Raphaela g- Daneš. V ostalih vlogah nastopiio Mira Danilova, gdč. Rai-nerieva in Fratnikova ter gg. Sancin, Kralj, Cesar, Potoka r in Jerman. Režija ie prof. Šfstova. Premiera bo izven abonmaja.
Cankarjeva beseda se bo spet glasila na odru na-še drame. Režiser g. Ciril Debevec pripravlja na novo naštudirano vprizoritev Cankarjevih Hlapcev. Letošnja premiera bo v soboto, dne 6. t. m.
Prva repriza opere »Hovanšeina« bo v sredo, dne 3 .t. m. za stalni abonma Sreda. Delo je izredno veličastno, izvaja se v prvovrstni zasedbi ter je v vsakem pogledu veledostojno inscenirano. Zasedba ista kakor na premieri, le glavno žensko vlogo Marte poje ga. Thierryjeva. Dirigira ravnatelj Polič. Režija je Debevčeva. Predstava je za red Sreda.
Gdč. Zvonimira Župevfeva nastopi v soboto v vlogi Gilde v Verdijevi operi »Rigoletto«. Gdč. Zu,pevčeva je mlada, izredno nadarjena pevka, hčerka Slovenca g. žu-pevca, ki je deloval veliko let kot operni pevec in učitelj solopetja v raznih mestih Nemčije, predvsem v Berlinu, sedaj pa je profesor solopetja na Državnem konserva-toriju v Ljubljani. Gdč. je dovršila državno glasbeno akademijo v Berlinu ter je uspešno debutirala v Zagrebu in lani tudi v Ljubljani. V svojem repertoarju ima pred-vsem naštudirane koloraturne partije. Vloga Gilde ji da dovolj prilike, da pokaže vso lepoto svojega glasu. Rigoletto se poje v soboto dne 6. t. m. kot izven predstava po znižanih cenah od 30 Din navzdol.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20 Sreda, 3.: Zaprto. Četrtek, 4.: Hlapci. Prsmfer*. Petek, 5.: Zaprto.
Premiera »Hlapcev« bo v četrtek, 4. t m. To delo spada med odrsko najboli učinkovite Cankarjeve "umetnine ter ni na Svežini izgubilo prav nič, nasprotno vedno znova zgrabi s svojo aktualnostjo. Delo pojde čez oder v novi zasedbi in inscenaciji ter v režiji glavnega režiserja J. Koviča. Premiera bo še posebno zanimive, ker pade baš na isti dan, ko je pred 15 leti naša prva igralka Elvira Kraljeva začela svojo kariero na
mariborskem odru. Odigrala ie svojo.prvo uloeo — Aleno v Finžgarjevi »Verigi« — 4. oktobra 1919. Tekom teh petnajst let ie ustvarila premnogo umetnino, kar bc občinstvo gotovo priznalo s številnim obiskom premiere »Hlapcev«, kjer igra Kraljeva ulo-go Loizke. Zasedba: župnik — Funjan, nad-učiteli — Gorinšek. Jerman — Nakrst Komar _ Kovic P-. Hvastja — Košič, Kalan-der — Grom. učiteljici — Savinova m Starčeva. V ostalih ulogah: Zakrajškova, Gorinškova. Barbičeva. Tovormkova. Ras-ber^er Blaž. Medven. Harastovid. Košuta. Verdonik in Štandeker. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagaini.
Postani in ostani člati »Vodnikove družbe"
ODKRITA JE
SKRIVNOST
v v
PUŠČAVE
▼e,
kaj privlačuje moške
Opazujte, kako oči moških prehajajo z Vašega lica na Vaše roke. Ali »o VaSe roke grde, rdeče, robate in raskave? Ali so bele, nežne in baržunaste? Vaše roke bi lahko imele ravno tako dražestno polt kakor Vaše lica.
Po zaoiugi svežo smetane in prepariran ega olivnega olja, kombiniranega z dodatki, ki napenjajo, belijo in krepčajo kožo, je sedaj dokazano, da lahko nova krema Tokalon bele barve (ne mastna) napravi čudež na licu in rokah — že v treh dneh. Raskava površina razpokane kože se hitro razkroji m izgine, odkrivajoč pri tem naravno sve-žost nove kože, ki je bila doslej »krita. Poizkusite še danes to novo kremo Tokalon bele barve. Ona rožuje razširjene znojnice, odpravlja zajedalce, solnčne pege in gube, povzročene od skrbi in utrujenosti. Najtemnejša koža postane svetla.
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni oče, svak in tast, gospod
Ignacii mercina
trgovec, gostilničar in posestnik
danes po kratki, mučni bolezni, v 71. letu starosti, previden s tolažili sv. vere boguvdano umrl.
Pogreb predragega pokojnika bo v sredo ob 4. uri popoldne izpred hiše žalosti, Zg. Kašelj štev. 14, na farno pokopališče pri Devici Mariji v Polju.
Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi pri Devici Mariji v Polju.
Zg. Kašelj—Devica Marija v Peri ju, dne 2. oktobra 1934.
MARIJA MERCINA, žena; KAROL, sin; ROZA, KRLEVCA, ANICA, hčere; BOŽENKA, ZLATI, VIDA, FRANCI, CIRIL, DRAGEC, JOŠKO, TONČEK, PAVLI, FRANCI, vnuki in vnukinje, in ostalo sorodstvo.
8183
Samo prihranek pri dolgoletni uporabi
nikakor pa navidezen prihranek pri nakupu odloča, katera peč je poceni. Najcenejša peč v uporabi je
Zephir-pec
IZDELEK TOVARNE PEČI, ŠTEDILNIKOV IN EMAJLA
„ZEPHIR" d. d. Subotica
Samoprodaja za Ljubljano:
VENCESLAV BREZNIK
Stritarjeva ulica 7.
Za Celje:
D. RAKUSCH
Za Maribor:
PINTER & LENARD
t
V globoki boli naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je dne 1. oktobra ob 19. uri, previden s tolažili sv. vere, za vedno zapustil naš predobri soprog, atek, stari oče, stric, tast, svak, gospod
Pogrujc
šolski upravitelj v pokoja
Blagega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti 3. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti, Trstenjakova ulica 7, na mestno pokopališče v Ptuju.
Ohranimo ga v neizbrisnem spominu! Sv. maša zadušnica se bo brala 4. t. m. ob v2 8. uri
v cerkvi sv. Petra in Pavla. Ptuj, dne 2. oktobra 1934.
Žalujoči ostali.
HareeUe TinajTe:
20
Upornica
Roman
Jozana je v eni sapi prebrala vse štiri strani pisma. Prebrala jih je drugič, vrstico za vrstico, in pismo se ji je zazdelo še lepše in zabavnejše. Med lahnim podsmehom besed je brala nekaj takega kakor radovednost — čeprav brez vsake neskromnosti — in kakor obljubo simpatije.
In ta simpatija neznanega človeka je bila ze v trenutku, ko se je pokazala, izvršila svoj dobrodejni vpliv. Pismo Noela Delysla je pojasnjevalo Foucartovo pismo. Izdajatelj »Ženskega sveta< si je bil rekel:
>Da, da, saj res ni napak pisala, ta Valentinčica! Njeni članki niso bili neumni... Nemara da bi mi lahko poslala kak sestavek {O življenju na deželi.«
»Majhni vzroki, velike posledice.. .< je pomislila Jozana. »Ta gospod Delysle mi je nevede olajšal korak, ki se ga nisem upala storiti. Moram se mu zahvaliti. Njegovo pismo je res prelestno.«
Dobro ji je dela misel, da se zdi gospodu Delyslu vredno, pisati neznani »Jozani« kaj drugega kakor nekaj vljudnih besed na ^vizitki. In Foucartove besede so ji prišle na misel: visok je, temnolas in mrzel kakor kak Anglež. Po nalogu vlade je bil v Kanadi!
Nehote se je nasmehnila. Spet je pogledala pismo in podpis. Papir je rahlo dišal po cigaretah. Predstavljala si je še mladega ,moža z zarjavelo poltjo in mračnimi očmi. Videla ga je sredi flo-
rentinske pokrajine, kako hodi s cigareto med prsti sem ter tja
in misli:
»Zdaj je ,Jozana' gotovo že dobila moje pismo.c
Zanj, za neznanca, ki ni ničesar vedel o njej in se ni niti zanesel, da pozna njeno pravo ime, je bila kratkomalo »Jozana<. In njena domišljija je zblodila kdo ve kam ... Nato je Jozana skomignila z rameni:
»Gospod Delvsle me je že pozabil... Kaj de! Saj ga ne bom nikoli videla.«	2
A vendar je čutila, da je že nekaj minut manj tema okoli nje.
9
»Teta?« »Nu ?<
»Dobre novice !<
Soba je bila mrzla in brezbarvna, ena tistih sob, ki jih najdeš samo pri pobožnih starih devicah na deželi in po kmečkih žup-niščih. Medlosiva, cvetličasta tapeta je obledela; okna imajo po-skrobane tančične zavese; velikanska pernica napihuje posteljo. Zlata čebelica na nihalu alabastrne ure se počasi premika med stebroma sem ter tja. Čutiti je, da nista ne solnce ne ljubezen še nikoli posijali v te sobe.
Ko je Jozana stopila čez prag, je bilo podoba, kakor da bi se bilo ozračje okoli nje izpremenilo. Brez klobuka in plašča je bila videti večja in sločja, in žalna obleka jo je delala mlajšo.
Gospodična Miraclova je sedela ob kaminu; odložila je pletenje in snela naočnike, kar je bilo pri njej zmerom znamenje nemira. Bila je takšna kakor soba, brezbarvna, staromodna in krotka. Krotek je bil njen obraz z drobnimi gubicami, krotek enakomerni zvok njenega nekam tihega glasu, krotki gibi njenih krotkih rok. Njena
črna obleka je obdajala še vitko in neupognjeno postavo! srebrn svilnati lasje, ki jih je nosila po modi izza drugega cesarstva, s« združevali svoje svetle kite v kronico. Težko si je bilo mislib pobožno staro gospodično, ki bi bila toli malo podobna ustanovljeni sliki zagrenele, svetohlinske stare device. Gospodična Miraclova ni imela nikoli muh mimo te, da je hotela biti po vsej sili velika lekarnarica. Pripravljala je vsake vrste zdravilne pijače, ki ni bila malo ponosna nanje. Zbirala je recepte čudodelnih zdravil in »domačih kapljic« ter mrzila zdravnike s tistim skritim sovraštvom, ki ga lajiki navadno čutijo do strokovnjakov ...
»Jozana, dete!« je vzkliknila.
Bila je v skrbeh. Nejasno je slutila novice, ki jih je prinašala Jozana.
»Foucart mi piše ... da, tetka ... Prosi me za članke o življenju na deželi... Opisala bom gospoda kanonika in gospodične Chan-toiseanjeve!... Kje je Claude"?«
Jozana se je smehljala. Gospodična Miraclova je vzdihnila ...
»Claude?... V kotu pod mizo je, za kazen... Mačko je kopal v vedru za vodo... Nič drugega mu ne roji po glavi kakor na-go-de ... Oh, ta ni podoben svojemu pokojnemu očetu!«
Jozana je zardela; tetkine besede so jo bile zadele v živo.
»Claude!« je zaklicala.
Vzdignila je namiznik, ki je visel globoko na tla, in zagrabila otroka, ki je ždel spodaj in tiščal peščice na oči; lasje so mu viseli čez nosek. Zajokal je, a materina beseda je ustavila tok solza:
»Prosi tetko odpuščanja!«
»Nikoli več, tetka ... Tudi muco bom prosil...«
Gospodična Miraclova je bila vsa ganjena.
»Vidiš, Jozana, saj ima dobro srce!...«
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, M ISčejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ia Zenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— ca besedo. Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din B.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. ce zahtevate oa Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite
a.|LC iiiauia.	vs	--------
Dill Ji" v znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Zahtevajte
v lastnem interesu samo
Perma-Tex
original ameriški gum...
5 letno jamstvo.
Potniki
Eteseda 1 Din. davek 2 Din. Ca Slfro ali dajanje na alova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Potnika
ki je dob no upeljam za prodajo moke iščem takoj. JVroudbe pod »Prvovrsten« tla, oglasni oddelek »Jutra« 30026-5
£ieseda i Din. davek 2 Din Ka Šifro aii dajanje na ■lova 5 Din. Najmanjši znesek 11 Din. Dijak) 13 Din
Kateri visokošolec
1w poočetvau fraocožčnroo med 5. ia 7. aro z.v«čer prrvautoega nastavljen««.. — Reflei.Brs.ni na (kibro moč. Ponudbe c« oglasna oddelek »Jutra« pod »In-litmitor 22.	25320-1
Instrukcijo
iKo dijak. Ponudbe pod »Zelo nizka cena« na ogl. oddelek »Jutra«. 30018-1
Službo dobi
rieseda I Din. davek 2 Din ta Slfro ali dajanje na •lova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Din
Pisarniška moč
perfektna, samo železnin-stroke, dobi m četo. — J^ooudbe z referencam/i na ogl. odd-e-1. »Jutra« pod t-LVuib! jame 2?«.
25306-d
Hlapca
ki mi nekoliko računati »»prejmemo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
30007-1
Frizerko
nria^os dobro onduierko ali praktikam.tinjo aprejmem. N-ae-iov v vseh po-HHOvalnic&.h »Jutra«.
30010-1
Fotopomočnika
(Jpomočnico), ev. dobrega e-mat-erja za OT>nairi.ia slikanja pno*i vinmk im procentom sprejmemo. Točne ponudbe na ogtesm oddelek »Jutra« pod »Fo-to«.
90065-1
Kuharico
samostojno im hitro pri hišnem opratvil« takoj ©prejimeun. Naslov t ve-eh poslovalnicah »Jutra«.
2532M
Frizerka
perfektna v trajni, vodurf im žel osni oodmlaciji ter v manikuri dobi stalno mesto. Kiraily, frizer, Mlinska Sobota.	25316-1
Več šivilj
z«, fino moSko penMo ter eno učenk« eprejmetm. Naslov: R. & Z. Pajk, Ljub-' iana, Karlovška cesta 2.
263174
Dva čevljarska
pomočnika
specijehvo aa goiizerice, sorejmcim. — Aivgust Jud, čovijo*, Sušak. 26315-d
Natakarica
z malo kafvoijo, jzborno ta poštena, lepa oseba, zmožno, perfekino slovenščino im nemščine tudi v pisavi, stara d« 26 let, ee sprejme. Predsta>viti ee je osebno ali pa poslati sliko. Restaivracija »Slon«, Emer-ši«, Maribor.	30069-1
Prodajalko
z 10 do 15.000 Din kaiveije, ki bi farna vodila tr?ovi-i»o. sprejmem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ce-l^u pod značko »Stalna službe«.	30032-1
Jeseda 50 para. davei < Din ze 4»tre ali da-anle naslov« 3Dln Najmanj »nese* Din
Iščem službo
v pošteiv pride trgovina, čevljev, gramofonov, bla-gajn-ičarka ali trafika. — Pismene ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Zmožna«.	3008-2
Sobarica
pridna itn poštena €eM službe. Gre tndi v porooč k večji gostilni. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod »Pridina in zanesljiva« na podružnico »Jutra« Mari-bor.	»038-2
G. Th. Rotman:
Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta
Lop i — je padel na plahto, nato pa spet od letel od nje in sfrčal naravnost v slečev grm, ki je bil dotlej biser vsega vrta, zdaj se je pa zgruznil v neznano kepo, da ga nf bilo več spoznati. Tudi plahta ni ostala cela — skratka, gospa Rogačeva je kar vktela, da bo vse življenje pomnila današnji dan!
PlacHni natakar
zmožen kavcije, išče nameščen ia v kavami ali restavraciji za takoj ali po dogovoru. Ponudbe pod >fl0—dij.OOOc rx& oglasni oddelek »Jutra«. 26276-2
Kuharica
samostojna, M opravlja vsa druga hišna dela ter zmožne nemščine, išče slmSbo. Pomidibe n« podružnico »Jutra« Jesenice pod »Zanesljiva«. 25309-2
Šivilja
n obleke in perSo gre po nifflki četni Šivat na dom Strel iška nI 2. 30049-2
Postrežnlca
iSKe raposietnja t goepo-dinjetvtu. Naelov v vseh poelovalnitcch »Jutra«
30030-2
350.000 dinarjev
iščem kot hipoteko na prvi etavek na veliko dvonadstropno trgovsko hišo in koristonoeno voleposeetvo v bližini mesta. Obresti ter vrnitve®! rok po apo-ratzumo. Pomidibe naslovit/i na podružnico »Jutra« v Celi« pod Mačko: »350.00«.
24018-16
Posoda
na hranilne knjižice dajemo pod ugodnimi pogoji na daljšo dobo. Preko 2000 zadružnikov.
Pučka šteiona Zagreb
NaS zastopnik: Zore Rudolf, Ljubljana. Gledališka ul. 12. Telef. 38-10. Pismeni odgovor 3 Din znamka.	239-16
Natakarica
stare 27 let i§6e mesto t boljBi goetSni aiM boteJn. Naslov v vseh poelovatoi-cath »Jutra«.	30034-2
Beseda 1 Din davek 2 Din za etfro ali dajanje na
slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Brivci!
Rad M oddail v ra6en}e »Mika * meščansko SolO. Pošljite naslov v ogl. odded. »Jutra« .nakar se »glasim osebno.	25287-44
Učenko
sprejmem za trgovino mešane stroke. Ponudibe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Učenka«. 80048-44
ti* n
Seseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vabimo Vas
k nakupu t najcenejši ob-lačilnici A. Presker. Sv. Petra cesta 14.	133
Kodak fotoaparati
n« obroke. Jugo-agencija, Zagreb, DraSkovi^va 84. Prospekti breaplažno. — SprejemaiiBO pcuvsod za-stjotpmike e kaivcijo.
«731-«
Sode
po ea 550 litrov prodani. Ve^ora oL lOfl.	35298-6
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro &U dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din
Motorno kolo
v z«!o dobrem »tanjn feo-pim proti takojšnjemm plačil«. Juričam, Preva.lje.
253rt4JlO
Tovorni avto
l-«enski ▼ doJ»rem stamjn, pripravljen za takojšnjo vožnjo proda za eemo 4000 dinarjem mlekarna Benn-hard, Maribor. 30087-110
Kupitn
Beseda 1 Din. davek 2 Din
za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znseek VI Din
Star časopisni
papir
top! A. Patoschim, Ljubljana. Wolfova 6.
90025-7-
Kapital
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na
slova a Din. Najmanjši ■znesek 17 Din
Bančne vloge
te akcije kopaj«, prodaja, lombardira najsolidibeje — St. Praomik, Zagreb, Vatr-6, telefon 28-33.
24981-16
Brezplačno
opremdijeno »obo dobi, kdor posodi 5000 Din. Drugo po dogovoru. Ponudibe na oglasni odd. »Jutro« pod »Sigurnost« 934«.
3001«Jt6
Bančne vložne knjižice
kupujemo, prodajamo na-j-ogodneje. Dajemo posojila nanjo ter vzamemo vloge v posojila proti povišan e-mu tečaju in naizrvečji varnosti. Rarmo tako vse ostale vrednostne papi.rje. feplačiilo takoj v gotovini. Naročila z dežeJe izvršujemo najvestnejše. Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ul. 6/H., telefon inter. 38-38.
236-J6
Hran. knjižice
Mestne branJlnice r vsaki višini kupim. Plačam v gotovini. Fonudbe z navedbo zneska in cen« pod »Privatno« na oglasni oddelek »Jutra«.	3002846
Knjižico
Mestne ali Kreditne z vlogo 3 do 4000 Din kupi oseba z rednimi mesečnimi prejemki. Plača polno vrednost in pripadajoče obresti. Ponudibe na ogl. oddel. »Jutra« pod »Osem mesečnih obrokov«;
30058-"16
Vknjižbo
od 35.000 Din na prvem mestu vknjrieno na vele^ posestvu in gostilni pri RogaSri Slatini prodam e 30 odst. popustom. Hajn-šek, Pristava pri Mestinju.
30033-16
Vrednote
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Srebrne krone staro zlato hi srebro
kopaj, rafineriji dragi! kov in v Ljubljani Direk. ulica Štev. 96 — vbod ta Vidovdanske eeste Cprt go stilni M ožine V	70
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 11 Din.
Pohištvo
ete., dobro ohranjeno, prodam. Levstikova ulica 19, desn.>, parter. 30019-12
Oblačila
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din
Obleke za gospode
iiBgota/vlja po najmodernejših krojih, iizvrstno ee pn-legajočih, po ugodnih cenah Josip Boc. modni atedie. Kolodvorska ul. 6.
318-13
Stavbne parcele
za Bežigradom oca 5500 m1 se cento prodaja ali se sprejme posojilo v hranilnih knjižicah prvih ljubljanskih hranilnic. Ponudbe pod »Parcele za Bežigradom« na ogiasni oddelek »Jutra«.	30009-20
Stanovanjska hiša
davka prosta, t vrtom in letnim donosom 80.000 Din ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	26327-20
Manjše posestvo
obstoječe iz lepe biče s 5 sobami, gospoda.nškega poslopja, vrta in nekaj goiz-da, ležeče v Poljča>nah, ob glavni oestt, 1 uro od Rogaške Slatine, ee proda za 98.000 Din. Ponudbe na: Zalokar, Maribor - Košati, Meljski hrib T1.
25314-30
Holandske čebulice
hijacint, tulipanov, kro-kusov in zvončkov nudi Sever & Komp., Ljubljana.	30029-33
Lepa parcela
1600 m1, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	25312-20
Lokali
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na »lova 5 Din. Najmanj mesek 17 r>ln
Strojne pletilnice pozor I
Dva letpa velika, suha in »veda prostora, prikladna za pletiljsko industrijo ali kaj slič-nega bJizu g'a/vne-ga kolodvora oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
300SS-19
Lokale
mesariijo,	trgovino te
drugo vsako	obrt oddam.
Vido^danska	1. Poizve se
na divorišču.	30024-19
Frizerji in frizerke!
Dobro vpeljan salom za dame in gospod« za 28.000 dimarjov prodam, evenituel-n*> dam tudi obrtni list. Dopise r« oglasni oddelek »Jutra« pod »Prilotžnoftni nakup«.	30040-19
V najem
Ueeeda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na
slova 5 Din. Najmanjši znesek Ji Din.
V Št Jerneju na Dolenjskem
oddam v najem tako] staro vsestransko znano trgovino e trgo>vsko opravo. Eventueteo prodam tudi hišo i gospodarskim poslopjem. Pojasnila daje Franc Novosele, pos-estnik v St. Jerneju na Dolenjskem. _84719-17
Trgovino
dobroidočo vzam eun ▼ jam. Obsežm-e ponudibe je poslati na Jnričan, Preva-Ije.	26310117
Blagajno
registrirno, rabljeno, i«-mem v najem. Ponudbe pod »Blagajna« n« oglasni oddelek »Jutra«. 30015-17
» Aroma tin«
za gostilničarje, hotelirje, mesarje in privatno raibo.
»Aromatin« specijaloa diša^vna mežani-ea za krvarvice, riževe klobase, obare, omak«, divjačino itd. »Aromatin« daje dober okus in prijetno aromo; j« ekonomičen ker pri uporabi istega odpadejo vBe dmg« dišave. Razpošilja glavma zaloga: Adria-Coloniale F. Sibenik, Ljub'jena. — Za poskusne vzorce pošljite 3 Din v znamkah.	30044-33
Sobe išče
Beseda SO para. davek
!i Din ea šifro ali delanje naslova 3 Din. Najmanjši	13 Din
Sobico
opremljeno, separi.re.no, v centru iščem takoj. Ponudbe pod »Mir« na oglas, odd eiefc »Jutra«. S5325-23a
Stanovanje v Celju
obstoječe ia dveh sob in pritiklin v Trubarjevi ulici 7 (Savinjski divor) in celo vilo z vrtom sredi mesta oddam v najem s 1. novembrom. Informacije daje Vodlak, Celje, Gregorčičeva 3.	30001-21
Dopisi
Beseda 2 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši enesek 30 Din.
Resen 1.
Dvignite pismo v oglasnem oddelku. »Poštenost«.
300&1-21
Opremljeno sobo
s 1. novembrom iSče »talna gospodična. Ponudibe na ogasni oddelek »Jutra« pod »Solidna«. 25319-23a
Sobo
®?ert» dva akademika v
bližini unitverze ali tehnike. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Zračna« 30046-23a
Stanovanja
rteseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na sio>va 5 Din. Najmanjši enesek '"< Din
Samsko stanovanje
v centru aii b'ižini iščem. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod »November ^2«.	35032-31»
Beseda < Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. NaJmanJšJ znesek i? Din
Šivalni stroj
pogrezljiv, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	30022-29
Beseda 1 Din davek 2 Din ea šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmani« znesek 11 Din
Enodružinsko hišo
lep sadni vrt, 5 minut od tramvaja takoj prodam. Naeloiv v vseh poslovalnicah »Jutra«.	25329-20
Mlin
v prometnem kraju in v dobrem stanju prodam. — Zglese se naj !e resni kupci. Ponudbe na ogJ. oddal. »Jutra« pod »Mlin«.
24957-20
beseda i Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši <mesek W Din.
Štajerska Jabolka
po ugodni ceni naprodaj v Javnem skladišču, objekt V., pritličje desno, v sredo in petek od 14. do 17. ure (2. do 5.) popoldne. Tvršetva c. 33. Ljub-Ijaaa.	30011-34
3eseda 1 Din. davek 2 Din. '.a šifro aH dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši enesek 17 Din.
Kislo zelje, repo b
sarnto
prvovrstno, po breckomku-renčni oemi vsako množino dobavlja Homan. Ljubljana Sv. Petra cesta 83. — Telefon 27-66.	317-33
Kostanj
jedilni, lep, debel, odbran kopiite najceneje pri tvrd-ki A. Nachber, Radeče.
24948-33
Eno ali malo dvosobno stanovanje
iščeta mirna zakonca hren otrok. Ponudbe na ogasni oddelek »Jutre« pod »Cisto«.	30042-31a
UUljPJIJJJ^
Seseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Stanovanje
i sobo in kuhinjo ▼ pritličju oddani. Glino©, cesta 1/7, it. 39, Vič.
30003-21
Soinčno stanovanje
2 sob in kuhinje v podpritličju vile v centru mosta se odda s 1. novembrom. Ogledati se med 2. in 5. uro pop. v Kmefljeivi ulici 13/IL	30004-31
Stanovanje
ob Aškerčevi cesti, vrtno, pritlično, dvoj« eob e tu-šoan in prttiklinanii se odda za 1. november. Poizvedbe v odveL pisarni, Miklošičeva e. 4/1.
2S336-31
Trisob. stanovanje
oddam 6 i, no>vembrom, Aleksandrova cesta 4/1.
30027-31
Trisob. stanovanje
z vsemi pritiklinami v bližini sv. Petra cerkve od-dom 6 1. novembrom mirni stranki. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
30050-31
Mesarske stroje
(Blitz in Woif) za elektT. pogon, najraje skupno z ograjenim motorjem kupim. Ponudbe z navedbo cene pod šifro »Mesarski stroji« na oglasni oddelek »Jutra«.	30014-29
Šivalni stroj
pogreanjon, šiva naprej, nazaj, Stopa, Stika, poceni prodom. Dvorakova ulica 3. prvo nadstropje, levo.
90043-29
Informacije
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali da.lanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pojasnila
in intervencije v darvčmh in drž. finančnih stvareh dobite pod »Bodočnost« na oglasni oddelek »Jutra«. Za odgovor znamka 1.50 Din.	30011-31
Opremljeno sobo
veliko, mirno. *vetlo in čisto, s posebnim vhodom ter elektriko, v ok-olišu med univerzo, tehniko in dramo oddam s 1. oktobrom samo stalni, boljši solidni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
24955-23
Separirano sobo
v centru oddam takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. ' 30005-33
Veliko sobo
lepo, z izvrstno hrano oddam 1—2 gospod ičneima po 450 Din mesečno. Souporaba kopalnice. Zelo poceni kurja/va. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
30006-23
Leno sobo
s posebnim vhodom takoj poceni oddam. Rožne dolina e. 6, št. 4. 30000-23
Sobo
lepo opremljeno, perketii-rano in z elektriko takoj oddam. Friško<ve>c 8.
25331-33
Sobo
s souporabo kopalnice takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
25324-33
c	J?'

\




Opremljeno sobo
z vso prehrano, glasovir ne razpolago poceni oddam. Cigoj, Gosposka utM-ea 10/1. _25332-33
Prazno sobo
tudi za lokal oddam na Grudnovem nabrežju lil. Sprejmpm tudi sostanovalca z oskrbo.	30051-23
Sobico
oddaim takoj. Naslov v vBeh poslovalnicah »Jutra« 30045-23
Razno
Hesetla 1 Din. davek 2D1n za šifro ali dalanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Pažtija ciglarima
izdavače se izrada i pečenje 1,500.000 do 2,000.000 kom. cigie i crepa. Za uslo-ve obratiti se Gradjevinskom Odeljenju Državnog Dobra Belje u Kneževu (Ba-ranja) najdalje do 20-og oktobra o. g.
Plise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., ažuri-ranje, entel vložkov in čipk. predtiska-nje, veren.je monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela štrukelj.	129

seseda 1 Din. davek 2 Din za šifro aU dajanje na slova S Din. Najmanjši enesek 17 Din.
Opremljeno sobo
soinčno, oddam dvema dijakoma ali dijakinjama. — Reber 7.	36067-23
Dvema
gospodičnama
ugodno oddam tik centra mimo, lepo sobo postelji). Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
30060-33
Telefon 2059
Premog Karbopakete drva tn koks nudi
POGAČNIK
Bohoričeva ulica 5.
Uspeh
za
uspehom
zanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje
»Jutrovega« maleera oslasnika!
K U B A N Y-JEV MATE ČAJ
hrani ter fcrepča živce in mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gib ta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta 1, ako pošljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci in nogometaši: p.jte ga redno!	126
Moderna prvorazredna
kavarna
v ljubljanskem nebotičniku
se odda takoj v najem.
V poštev pride le prvovrsten strokovnjak, ki mora nuditi kapitalno jamstvo
Informacije pri direkciji Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani.
Dvosob, stanovanje
s pritiklinami za november oddani. Survoborefce 16, nasproti Zakoboikove žage.
25323-31
Enosob. stanovanje
s pritiklinami oddam m november. Vodovodna cesta 77.	25331-31
Dvosob. stanovanje
lepo, z balkonom ter vsemi pritiklinami ev. s kopalnico oddam boljši stranki t novembrom. Postojnska 20.	30017-21
Enosob. stanovanje
oddam. AlcServčeva 4S. 9p. Šiška.	30052-31
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, kopalnico in vsemi pritiklinami oddam v vid pod Rožnikom e 1 novembrom. — Pofeve s<-Dvorni trg S, Rozman.
30013-21
*
Zvezna organizacija Saveza grafičnih radnika Jugoslavije v Ljubljani sporoča vsemu članstvu in vsem, ki so ga poznala, da je snoči preminul naš zaslužni član in voditelj grafičnega delavstva
Bogoslav K.
I. tajnik SGRJ
Jošt
Z njegovo smrto je utrpelo grafično delavstvo težko izgubo. Ohranilo ga bo v lepem in trajnem spominu, saj bo v delih svojih živel večno.
V Ljubljani, dne 2. oktobra 1934.
GLAVNI ODBOR.
Urejuje Davorin Ravljea, Izdaja ta Jrauordj »Jutra« Adotf Ribnika*.