INTERNET
16
FLASH­ANIMACIJE
IN INTERAKTIVNOSTI
Pri predstavitvi informacij na
svetovnem spletu se srečamo z
bistvenim vprašanjem: kako to
informacijo predstaviti uporab-
niku. Pri tem se moramo najprej
postaviti v položaj povprečnega
uporabnika, njegovih zahtev in
želja ter tudi njegovega predzna-
nja. Tako se pri kreiranju in izde-
lavi spletnih strani pojavljata dve
glavni fazi. Prva je oblikovna za-
snova spletne strani, druga pa
tehnična izdelava. Zato je običaj-
no v celotnem procesu združeno
znanje tako oblikovalcev kot ra-
čunalniških inženirjev. Lahko se
tudi oblikovalec priuči računal-
niških znanj ali pa programer po-
skuša pridobi oblikovalska zna-
nja.
Predstavitev informacij
na svetovnem spletu
Še pred nedavnim je bila večina
strani na svetovnem spletu statič-
na (čeprav se tudi pri tej termi-
nologiji večina strokovnjakov še
ni zedinila). To pomeni, da so
bili podatki predstavljeni v obliki
besedila in slik. Z razvojem bolj
naprednih programov so prišle
enostavne animacije in interak-
tivni elementi. Znano je, da je
preproste animacije možno izde-
lati tudi v programu Adobe Pho-
toshop, ki je primarno namenjen
obdelavi bitnih slik.
V zadnjih letih pa poznamo že
zelo profesionalna orodja, ki so
namenjena izključno izdelovanju
animacij in jih lahko uporabimo
tudi na spletu ali pa v obliki ra-
znih predstavitev na drugih no-
silcih podatkov (npr. optičnih
ploščah CD-ROM). Najbolj po-
znan in razširjen med njimi je
program Flash podjetja Macro-
media. Z uporabo grafike, ani-
macije, zvoka in interaktivnih
elementov in njihovo povezavo
lahko izdelamo v programu
Flash zelo zanimive in privlačne
vire informacij. Izbira, ali celo-
tno spletno stran naredimo v
programu Flash ali z njim izdela-
mo samo določene elemente in
jih vključimo v spletno stran, pa
je odvisna od osebnega okusa in
navad. Dejstvo pa je, da so dina-
mične spletne strani z animacija-
mi, zvokom in interaktivnimi
elementi bolj zanimive za upo-
rabnike in posledično večkrat
obiskane.
V bistvu lahko izdelamo pre-
prosto animacijo v Flashu v mi-
nuti, kar prikazuje tudi primer
na spletni strani Grafičarja
(www.delo.si/graficar). Seveda pa
je sam program veliko bolj zmo-
gljiv in nam omogoča izdelavo
zelo kompleksnih animacij, kjer
sta dodana tudi zvok in video.
Program je na voljo za 30-
dnevni brezplačni preizkus. Pre-
nesemo ga lahko s spletne strani
http://www.macromedia.com.
Okolje programa
Macromedia Flash
Delovno okolje programa
Flash je podobno okoljem pro-
gramov za rastrsko (npr. Photos-
hop) ali vektorsko (npr. Corel-
Draw) grafiko, s katerima se naj-
pogosteje srečujemo. Zato se
uporabnik teh programov zelo
hitro privadi delovnemu okolju
Flasha. Kot bomo videli v nada-
ljevanju, je bistvena razlika glede
na prej omenjene časovni trak,
saj ima animacija tudi časovno
komponento (spreminjanje vse-
bine s časom). Slika 1 prikazuje
delovno okolje programa Flash.
Kratek opis elementov delovne-
ga okolja:
7 prizorišče je delovna površi-
na. Vsak element, ki ga postavite
na to površino, bo viden tudi za
uporabnika;
7 orodjarna vsebuje vsa risar-
ska orodja programa. Pri nekate-
rih orodjih je v tem oknu tudi
možno nastaviti lastnosti;
7 okno s časovnim trakom je
osnova za izdelavo animacije. Tja
vstavljamo zaporedje sličic. Za
izdelavo zahtevnejših animacij
lahko na časovnem traku doda-
Slika 1. Delovno okolje programa Flash.

17
SPLETNO OBLIKOVANJE
mo več plasti, ki pa se izvajajo so-
časno;
7 okna z orodji so namenjena
natančni določitvi nastavitve la-
stnosti orodij. So v obliki palet,
ki jih lahko poljubno združuje-
mo in premikamo po zaslonu;
7 okno z lastnostmi je prav tako
namenjeno določanju lastnosti
orodij, ki so zbrane v orodjarni.
Iz opisanih elementov povza-
memo, da lahko lastnost posa-
meznega orodja določimo na več
razločnih mestih. V tem se tudi
kaže prednost pred drugimi »gra-
fičnimi« programi, denimo Pho-
toshopom.
Navigacija znotraj programa
Pri programu Flash ješe večjega
pomena kot pri drugih progra-
mih, da v vsakem trenutku ve-
mo, kje smo v programu in kaj
urejamo. To se morda sliši sme-
šno, vendar imajo začetni upo-
rabniki največ težav prav s tem.
Naj na hitro navedem nekaj dej-
stev.
Trenutno dejavna plast je tista,
ki je v seznamu plasti na časov-
nem traku pobarvana s črno bar-
vo. Trenutno dejavno sličico
nam označuje rdeča oznaka na
vrhu časovnega traku. Ta je za
lažjo orientacijo tudi oštevilčen.
Trenutni prizor ali trenutni sim-
bol nam določa naslovna vrstica
nad delovno površino, ki jo pri-
kazuje slika 2. Tu lahko pouda-
rim, da je ta naslovna vrstica naj-
zanesljivejši pokazatelj, kje v pro-
gramu smo, in pogosto tudi
osnova za iskanje napak, ki se
nam pojavijo pri izdelavi anima-
cije.
Vrste datotek
Na koncu tega uvodnega član-
ka bi rad povedal še nekaj o vr-
stah datotek, ki jih izdelamo s
programom Flash. Teh je sicer
več, glavni dve, s katerima se
uporabniki pretežno srečujemo,
pa sta *.fla in *.swf .
Datoteka s končnico *.fla ozna-
čuje izvorno Flashevo datoteko,
ki jo jaz imenujem tudi delovna
datoteka. Ta vsebuje vse, kar
smo naredili v Flashu, in jo lahko
tudi kadar koli popravljamo in
nadgrajujemo.
Datoteka s končnico *.swf je
izvožen Flashev film, ki jo jaz
imenujem tudi končni film. To
je izdelek, ki je pripravljen za
objavo na svetovnem spletu ali
kak drug način distribucije (npr.
optične plošče CD-ROM). V
primerjavi z izvorno (delovno)
datoteko ima eno veliko pre-
dnost in eno veliko slabost. Da-
toteka *.swf je precej manjša kot
izvorna datoteka (tudi za faktor
10 in več), saj je stisnjena in opti-
mizirana. To je seveda zelo po-
membno za objavo na svetov-
nem spletu. Velika slabost dato-
teke *.swf v primerjavi s *.fla pa
je, da neposredno na njej ne mo-
remo delati popravkov in nad-
gradenj. Po svoje je to tudi velika
prednost (torej staže dve), saj pri
Flashevih animacijah, objavlje-
nih v svetovnem spletu (*.swf),
ne more priti do kraj avtorskih
del z namenom rahle spremeni-
tve in objave kot lastno delo.
Kajti spremembe *.swf datoteke
brez obstoja izvorne datoteke ni-
so možne.
Za konecše kratek namig, kako
ugotovimo, ali je kakšna anima-
cija na spletni strani narejena v
Flashu. Če želimo za kak ele-
ment na spletni strani ali celo
spletno stran ugotoviti, ali je na-
rejen v Flashu, enostavno klikne-
mo z desnim gumbom miške
nanj (uporabniki računalnikov
Macintosh uporabijo kombina-
cijo CTRL + klik miške), inče se
pokaže meni, ki ima možnosti
Flashevega predvajalnika (Flash
player), potem je bil element
(lahko tudi cela spletna stran)
narejen v omenjenem programu.
Primer menija prikazuje slika 3.
Povzetek
Če na kratko povzamemo uvo-
dni članek o programu Flash,
smo spoznali namen samega pro-
grama, njegovo delovno okolje,
kako navigiramo znotraj progra-
ma in vrste datotek.
Ob objavi člankov v nadaljeva-
nju si boste lahko praktične pri-
mere tudi pogledali na spletni
strani Grafičarja. Tako si lahko
primer preproste animacije, iz-
delane v eni sami minuti, že zdaj
ogledate na strani http://www.de-
Slika 2. Naslovna vrstica nad delovno površino.
Slika 3. Meni Flash predvajalnika.
lo.si/graficar (začasno v rubriki
ZADNJA ŠTEVILKA, kasneje pa
v rubriki oz. oknu ARHIV/Grafi-
čar 2005/Grafičar 5/2005).
Za pokušino si lahko ogledate
tudi nekaj primerov spletnih
strani, ki so narejene delno ali v
celoti v programu Flash. Zani-
miva spletna stran, ki je neka-
kšen arhiv spletnih strani, nare-
jenih v Flashu, pa ima naslov ht-
tp://www.netdiver.net/flashware/.
Andrej ISKRA