Ko posije jesensko sonce... — Foto: F. Perdan Leto XXX. - Številka 79 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI Kranj, petek, 14. 10. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1058 kot poltednik, od'januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 koft poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Organizirana skupna akcija Predsednik C K ZKS France Popit se je na Jesenicah pogovarjal s komunisti razširjene seje komiteja občinske konference ZK — Socialistična zveza mora biti prisotna povsod na terenu — V sredo sta France Popit in predsednik RS ZSS Janez Barborič obiskala Škofjo Loko — Udeležila sta se razširjene seje komiteja občinske konference ZKS Jesenice — V torek, 11. oktobra, je bila v Kazini raziirjena seja komiteja občinske konference ZK Jesenice, ki so se je udeležili predsednik CK ZKS France Popit, Ljubo Jasnič, Miran Potrč, Emil Tomaiič, Ludvik Kejžar in Majda Poljan-iek. Pogovarjali so se o frontni' organiziranosti Socialistične zveze delovnega ljudstva in predvsem o aktivnosti komunistov. V jeseniški občini so v zadnjih letih dosegli precej zadovoljivih uspehov, saj se je število komunistov povečalo, obenem pa so poskrbeli za primerno idejnopoli-tično izobraževanje članstva. Še vedno pa je precej težav v osnovnih organizacijah Zveze komunistov na terenu, ko se vanje vključuje premalo komunistov iz organizacij združenega dela, same osnovne organizacije ZK pa bi morala marsikje z obravnavanjem perečih problemov v krajevni skupnosti bolj uveljaviti svojo vlogo. V občini ugotavljajo, da so bili sveti ZK prešibka povezava, zato bodo ponekod prešli na novo organiziranost komunistov na terenu, vsekakor pa morali pritegniti več članstva iz organizacij združenega dela. Tudi same krajevne skupnosti so ponekod prevelike, zato bo potrebno razmišljati o ustreznejši organiziranosti delovnih ljudi in občanov v krajih, kjer prebivajo. France Popit je z udeleženci pogovora razpravljal tudi o usmerjanju izobraževanja v občini in poudaril, da bi moralo biti organizirano smotrno in po potrebah združenega dela. Tako kot prihodnjemu usmerjenemu izobraževanju bo tudi celodnevnim šolam treba dati več vsebine in posredovati več znanja, čeprav sprva ob slabših pogojih dela. Šola naj bi na vseh stopnjah postala sestavni del življenja, šolski sistem Turizem ni le hotel BLED — Turizem se ne začenja in ne končuje le na hotelskih vratih, so poudarili na prvi seji izvršnega odbora Gorenjske turistične zveze v sredo, 12. oktobra, na Bledu, ko so razen informa-je 12. rednega občnega zbora Turistične zveze Slovenije razpravljali tudi o akcijskem programu Gorenjske turistične zveze za letos in za prihodnje leto. Predsednik Turistične zveze Slovenije Leopold Krese in predsednik Gorenjske turistične zveze Franc Rogelj sta še posebej poudarila, da je treba turizem kot pomembno vejo gospodarstva pri nas obravnavati kot urejen, zanimiv, kulturno in zgodovinsko bogat ter privlačen kraj za turista, ne pa zgolj kot hotelski objekt na določenem področju. Taklno usmeritev pa je tudi že za zdaj zagovarjala in poudarjala Gorenjska turistična zveza. Na seji so ie posebej opozorili na tesno povezavo med tako imenovanim turističnim gospodarstvom in negospodarstvom. V potrtitev te trditve naj velja ugotovitev, da gost ne pride v določen kraj »amo zaradi hotelske postelje, marveč zaradi zgodovinskih, kulturnih, naravnih, in le vrste drugih zanimivosti in posebnosti. Zato turizem ni le stvar hotelske organizacije in tudi ne samo turistične organizacije oziroma društva, marveč je treba v turistično ponudbo vključiti tudi druge družbene organizacije. Ob tem so v razpravi opozorili, da je treba ponovno preučiti vlogo in položaj turistične družbene organizacije in s tem v zvezi predvsem financiranje le-te. Strinjali so se, da bo to vprašanje treba razrešiti v okviru socialistične zveze in poudarili, da kakršnikoli drugačni pogledi in prizadevanja samo zavirajo tovrstno razčiščevanje. Se posebej so tudi poudarili, da tako imenovana komercialna dejavnost turističnih društev, ne more biti kamen spotike, saj je jasno, da se vsa tako pridobljena sredstva namenjajo za razvoj turizma v kraju. Takšno dejavnost ne nazadnje dovoljuje tudi zakon o društvih. Seveda pa po drugi strani to pomeni, da je treba vprašanje zaposlenih (predvsem) v večjih turističnih organizacijah in društvih obravnavati na podlagi zakona o združenem delu. O tem pa že nekaj časa razpravljajo na območju Gorenjske turistične zveze. Za uresničitev začrtanega akcijskega programa so na prvi seji izvršnega in nadzornega odbora Gorenjske turistične zveze imenovali več komisij in organov in se zavzeli za tesnejšo povezavo turističnih društev in organizacij v Sloveniji. A. 2. pa mora biti del razvojnih družbenih programov. Na sestanku so razpravljali o sedanjem delu Socialistične zveze, ki se je kot frontna organizacija socialističnih sil Že uveljavila, vendar bo s svojo aktivnostjo morala prodreti do slehernega občana v krajevni skupnosti. Pri tem morajo sodelovati predvsem komunisti s svojo aktivno, tvorno prisotnostjo in politično akcijo. D. S. OCENE PREVEČ NEUČAKANE Škofja Loka — Na razširjeni seji komiteja občinske konference ZKS, ki jo je vodil sekretar Janez Jemc in so se jo udeležili tudi predsednik CK ZKS France Popit, predsednik RS ZSS Janez Barborič, predstavniki gorenjskih družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in občinskih družbenopolitičnih organizacij, so ocenili delovanje delegatskega sistema v občini. Ugotovili so, da pri ocenah premalo izhajajo iz položaja delavca v TOZD in KS, zato so mnoge ugotovitve preveč splošne in prav iz tega vzroka pomanjkljivosti ni mogoče sproti odpravljati. Obenem pa so ocene delegatskega sistema pogosto tudi preveč neuča,-kane. Ne izhajajo iz ugotovitve, da smo pri delegatskem sistemu naredili šele prvi korak in, da je to sistem, ki ga je treba razvijati. Bolj je potrebno prisluhniti vprašanjem, s katerimi se ukvarjajo delegati. Ne le ugotavljati, da se delegati ne udeležujejo sej in, da so skupščine, predvsem to velja za interesne skupnosti, nesklepčne. Treba se je potruditi in izdelati analizo in delegate poprašati, zakaj ne hodijo na seje. Nadaljevanje na2, strani i:. Predsednik skupščine SRS dr. Marijan Brecelj med ogledom 10. jubilejnega sejma opreme — Foto: J. Zaplotnik Pohvale sejmu opreme Kranj — Deseti jubilejni sejem opreme v Savskem logu je do včeraj obiskalo okrog 7000 ljudi. Sejemska prireditev, za katero vlada veliko zanimanje, bo zaprta v nedeljo, 16. oktobra, zvečer. Se^ posebno prijetni osvežitvi za letošnji sejem opreme sta razstava gob in razstava likovnih umetnikov. Pa tudi sicer je ponudba na sejmu vsestranska, razen tega pa so vabljivi tudi popusti. Jubilejni sejem opreme so že obiskali številni predstavniki republiškega družbenopolitičnega življenja. Na ponedeljkovi otvoritvi so bili med drugim član sveta federacije Miha Marinko, predsednik zbora združenega dela skupščine SRS Štefan Neme, generalni konzul republike Avstrije v Ljubljani dr. VValter Lichem itd. V sredo, 12. oktobra, je sejem obiskal predsednik skupščine SRS dr. Marijan Brecelj in se na sejmišču v spremstvu predsednika kranjske občinske skupščine Toneta Volčiča in direktorja sejma Francija Ekarja zadržal skoraj tri ure. Zvečer je sejem obiskal tudi predsednik Gospodarske zbornice SRS Andrej Verbič, včeraj pa podpredsednik skupščine SRS Vladimir Logar, Dr. Marijan Brecelj je med drugim v knjigo vtisov zapisal, da se je sedanja sejemska prireditev usmerila k izredno aktualni in popularni temi — opremi človekovega bivalnega prostora. Pohvalil je tudi sejemski koncept, saj je prireditev zelo pregledna, sistematična in 'estetsko lepo urejena. Vladimir Logar pa je menil, da kranjski sejem lahko, upoštevajoč zemljepisno lego, ptedetavlja važen povezovalni elemerifrahed gospodarstvi Slovenije, Koro&ke in Julijske Krajine. Zaželel je, da bi čim prej uresničili razvojno zasnovo gorenjskega sejma. Kot zanimivost naj povemo, da bo danes (petek) na sejmu pokušnja tartufov in da bodo že na voljo Tikijevi sušilci perila. J. Košnjek X. JUBILEJNI MEDNARODNI SEJEM OPREME OD 10. DO 16. OKTOBRA 1977 VvsakiTOZD nekaj narejenega Na sredini seji republiškega sveta ZSS, kije bila v Litostroju in jo je vodil predsednik Janez Barborič, so ocenili uresničevanje zakona o združenem delu. Ocena, ki so jo podali, je bila zelo kritična, vendar obenem ugotavlja, da ni niti ene temeljne organizacije, kjer ne bi nič naredili. Sekretariat predsedstva bo na podlagi sedanje ocene izdelal načrt aktivnosti do konca leta in ga posredoval vsem občinskim svetom. . V načrtu bodo naloge sindikatov, v katerih se mora uresničevanje zakona o združenem delu povezati z drugimi vsebinskimi nalogami, to je z družbenim načrtovanjem stabilizacijo gospodarstva in kadrovsko politiko. Milovanovićev memorial Zveza tabornikov Ljubljana-Šiška prireja jutri orientacijsko tekmovanje za Milovanovićev memorial. Začetek bo ob 7.30 pred osnovno šolo v Preski pri Medvodah. Tekmovanje že nekaj let izmenično prirejata planinska zveza in zveza tabornikov v spomin in počastitev obletnice smrti sekretarja SKOJ Dragoljuba Milo-vanoviča, ki se je ubil pred 50 leti med ilegalnim prehodom meje ob vračanju s sestanka komunistične mladinske inter-nacionale na Dunaju. Tito, Istra in Hrvaško primorje Tito — Istra — Hrvaško primorje — Gorski Kotar je knjiga, ki jo je v počastitev Titovih jubilejev pripravil in pravkar izdal pokrajinski center za zgodovino delavskega gibanja na Reki. Prvi del knjige obsega izbor besedil ter izjave in pozdravna pisma predsednika Tita, v katerih so zajeta številna vprašanja reškega območja. Največje število besedil govori o Titovi vlogi in v boju za pravično ureditev zahodnih jugoslovanskih meja, ki se je pod njegovim vodstvom začelo že leta 1937 in je trajalo vse do ratificiranja osimskih sporazumov. Jugoslavija na knjižnem sejmu V Frankfurtu so v torek odprli mednarodni knjižni sejem, na katerem 4500 založnikov iz 75 držav, med njimi 42 iz Jugoslavije, razstavlja blizu 300.000 knjig. Združeni jugoslovanski založniki so prikazali široko ponudbo založniških dejavnosti in sicer v jezikih vseh naših narodov in narodnosti. Z vlakom po ozimnico V soboto začne veljati polovični popust v potniškem prometu na območju Železniškega gospodarstva Ljubljana. Vsi, ki bodo potovali po ozimnico, bodo kupili na odhodnih postajah vozovnico, s katero bodo ob povratku uveljavili popust. Popust velja ob sobotah in dnevih pred prazniki vse do konca leta in sicer za vse postaje, na območju Slovenije in Istre. Jovanka Broz v Beogradu torek je bila novinarska konferenca v sekretariatu za zunanje zadeve SFRJ v Beogradu. Predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadevč Mirko Kalezič je govoril o Titovem obisku v Franciji in drugih aktualnih vprašanjih jugoslovanske zunanje politke. Na vprašanje nekega tujega novinarja, ki ga je vprašal, zakaj soproga predsednika republike Jovanka Broz ne nastopa več v javnem življenju in kako je z njenim zdravstvenim stanjem pa je odgovoril: »Verjetno postavljate to vprašanje zato, ker žena predsednika republike ni spremljala Tita na njegovih obiskih v nekaterih državah. Lahko povem, da Jovanka Broz ni bolna in da biva v predsednikovi rezidenci v Beogradu. Ali ga bo spremljala na njegovih obiskih v drugih državah ali ne, je stvar predsednika republike in jugoslovanske vlade.« Udeleženke mednarodnega seminarja Ženske in razvoj, ki ga je organizirala zvezna konferenca SZDL Jugoslavije in se bo danes sklenil na Bledu, so si včeraj v okviru študijske ekskurzije ogledale Gorenjsko, da bi se seznanile z našim samoupravnim sistemom. Na Jesenicah so si najprej ogledale železarski muzej, nato pa so se v Železarni pogovarjale s predstavniki samoupravnih organov in se pri tem še posebej zanimale, kakšno pozornost kolektiv posveča zaposleni ženi. Nato so si ogledale še obratno ambulanto in dispanzer za žene, popoldne pa so bile v gosteh pri KS Kranjska gora. Druga skupina seminaristk je bila na obisku v radovljiški občini, in sicer v tovarni Vezenine in v osnovni šoli Dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici. Popoldne pa so si ogledale muzej talcev v Begunjah in se pogovarjale s predstavniki KS Radovljica. Podoben je bil tudi program obiska skupine, ki je bila v gosteh v kranjski občini. Najprej so si v muzeju ogledale stalno razstavo ženska v revoluciji, potem vrtec Janino in tovarno Gorenjska oblačila. Popoldne so obiskali celodnevno šolo in KS Predoslje. Na sliki: gostje v kranjskem muzeju. (Ib) — Foto: F. Perdan. JESENICE Pri OK ZSMS Jesenice že potekajo priprave na programsko konferenco, ki bo konec oktobra. Pred tem bodo od 14. do 24. oktobra člani organov občinske konference obiskali vse osnovne organizacije ZSMS v TOZD in OZD, v krajevnih skupnostih in na šolah. Prisostvovali bodo letnim konferencam 00 ZSMS, na katerih bodo mladi iz vseh sredin ocenili svoje delo, sprejeli nove delovne programe in se opredelili do materialov za sejo občinske konference ZSMS. J. R. KRANJ Včeraj, 13. oktobra, popoldne je bila v Kranju razširjena seja komiteja občinske konference zveze komunistov. Razpravljali so o združevanju dela in sredstev v občini; še posebej glede uresničevanja dohodkovnih odnosov in krepitve samoupravljanja v OZD. Razprava je potekala v okviru priprav na osmi kongres zveze komunistov Slovenije in enajsti kongres zveze komunistov Jugoslavije. Seje pa se je udeležil tudi predsednik CK ZK Slovenije Franc Popit s sodelavci. A. Ž. TRŽIČ Občinska konferenca SZDL Tržič je sklicala včeraj, 13. oktobra, posvetovanje predsednikov in sekretarjev krajevnih konferenc SZDL. Na posvetovanju so ocenjevali uresničevanje sklepov zadnjega posvetovanja in se seznanili z informacijo o obisku predsednika Tita in članov jugoslovanske delegacije v Sovjetski zvezi, Demokratični republiki Koreji in na Kitajskem. Na posvetovanju predsednikov in sekretarjev so razpravljali tudi o pripravah na volitve leta 1978 in o oblikovanju svetov potrošnikov. -jk Organizirana skupna akcija Nadaljevanje s 1. strani Prav nič tudi ni bilo narejenega, da bi delavce bolje usposobili za delegate. Zato je treba kritizirati tiste, ki so odgovorni za usposabljanje. To pa so Zveza komunistov, sindikati v TOZD in SZDL v krajevnih skupnostih. Največ nejasnosti pa je pri delegatskih odnosih v samoupravnih interesnih skupnostih, čeprav bi morale biti interesne skupnosti mesto za nepsoredno sodelovanje delegatov iz TOZD in KS in izvajalci programov. Sedaj pa se delegatsko odločanje največkrat ustavi v skupščinah interesnih skupnosti oziroma njihovih izvršilnih organih in zato ni čudno, da imajo pri odločanju večjo besedo izvajalci kot uporabniki. V sredo dopoldne pa so s člani IK predsedstva CK ZKS Miran Potrč, sekretar medobčinskega sveta za Gorenjsko Ludvik Kejžar, predstavniki gospodarske zbornice Slovenije in drugi, pogovarjali v LTH o partijski in samoupravni organiziranosti in dohodkovnih odnosih v tej delovni organizaciji. V 1392-član-skem kolektivu je 75 komunistov, ki so, organizirani v dveh osnovnih organizacijah ZK, njihovo delo pa povezuje 7-članski svet. Med komunisti je le 26 neposrednih proizvajalcev. Zveza komunistov bi tudi v tej organizaciji morala pri svojem delovanju upoštevati razmere v kolektivu in bi zato kazalo v vsaki TOZD ustanoviti svojo osnovno organizacijo. V LTH že od vsega začetka ugo-! tavljajo in delijo dohodek po vloženem delu, zato tudi pred dvema letoma niso imeli težav pri ustanavljanju šestih temeljnih organizacij. Nemara prav zato tudi ugotavljajo skokovit napredek, saj za letos predvidevajo 800 milijonov dinarjev prihodka, za 6,5 milijona dolarjev pa bodo prodali na tuje. Izredno je v zadnjem času porasla tudi produk- tivnost. Narašča med 10 in 20 odstotki letno. Pri uresničevanju dohodkovnih odnosov in pri samoupravni organiziranosti pa se kljub temu srečujejo z nekaterimi odprtimi vprašanji. V prvem obdobju so po ustanovitvi TOZD okrepili skupne službe, v katerih je sedaj zaposlena tretjina delavcev. Sedaj pa se postavlja vprašanje, kako strokovno krepiti delovne organizacije. L. Bogataj Posvet »Kultura in SLO« Novo mesto — V sredo, 12. oktobra, se je v novomeškem domu JLA začelo prvo vsejugoslovan-sko posvetovanje na temo »Kultura in splošna ljudska obramba«. Delovno srečanje, ki se ga je udeležilo prek 400 strokovnjakov in družbenopolitičnih delavcev, in se končuje danes, je odprl in zbranim spregovoril sekretar izvršnega komiteja CK ZK Slovenije Franc Šetinc. Udeleženci posvetovanja so na novomeškem srečanju spregovorili o vlogi kulture in umetnosti v naši obrambni zasnovi — zasnovi splošnega ljudskega odpora. Pri tem pa so seveda spregovorili tudi o bogati kulturni dediščini iz narodnoosvobodilne borbe in o izkušnjah iz tistih časov, ki jih je mogoče še tudi danes koristno uporabiti. Med seminarjem je bilo v Novem mestu tudi več kulturnih prireditev, danes pa bodo udeleženci vsejugoslovanskega posvetovanja obiskali Bazo 20 na kočevskem Rogu. -jg • Predsednik Tito v Franciji republike Josip Bros-Tito je v sredo, 11. oktobra, z beograjskega letališča poletel ua prijateljski in uradni obisk v republiko Francijo. Njegov gostitelj je francoski predsednik Giscard d'Estaing. Zdajšnje pariško srečanje obeh državnikov in članov delegacij bo te četrto zapored. Državnika sta se zadnjic seila lani v Jugoslaviji in ugotovila, da se ponujajo nove in nove motnosti sodelovanja med drtavama. Dvostransko sodelovanje je osrednja tema zdajšnjega obiska predsednika Tita v Franciji, ki mu svetovna in se posebno francoska javnost pripisujeta izjemen pomen. Državnika pa se prav tako pogovarjata o vseh najaktualnejših problemih svetovne sedanjosti, o katerih je predsednik Tito obširneje spregovoril v intervjuju za francosko televizijo tik pred obiskom. Voditelja prijateljske Francije bi Jugoslavije se pogovarjata tudi o razorotitvenih prizadevanjih in popuščanju napetosti, o položaju v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu ter o delu beograjske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Predstavnik g veznega sekretariata za zunanje zadeve Mirko Kalerič je na novinarski konferenci tudi povedal, da načrtujejo krajši obisk predsednika republike Josipa Broza-Tita v Alžiriji. O srečanju Tita in Huari Bumediena je bilo govora že med zadnjim obiskom alžirske parlamentarne delegacije v Jugoslaviji. Priprave na obisk so se že začele. ' NEMIRNA PORTUGALSKA JE8EN LIZBONA - Za Portugalsko je značilno razgreto politično ozračje, ki je doseglo vrhunec z odstopom zunanjega ministra Ferreire. To je tudi eden od znakov, da doživlja manjšinska socialistična vlada premiera Soaresa težke trenutke! V krizo se vedno bolj aktivno vključuje tudi ponavadi molčeči Sef države general Ramalho Eanes. Kriza na Portugalskem pa nima le politične, temveč tudi gospodarsko ozadje. To je javno priznal tudi prvi minister Soares in uporabil besedico katastrofalen. Dolg je dosegel že milijardo dolarjev, portugalska valuta zgublja na vrednosti, gospodarstvo pa zajeda tudi inflacija. Vendar nekateri predstavniki portugalskega političnega življenja, med njimi tudi komunisti, poudarjajo, da kriza ni nerešljiva. Utegne pa imeti dolgoročne gospodarske in politične posledice, saj se bosta gospodarski in politični pritisk vzhoda in zahoda na Portugalsko povečala. ARAFATOVO USPEŠNO POSREDOVANJE BEJRUT - Predsedniku izvršnega komiteja palestinske osvobodilne organizacije Jaserju Arafatu je kot kaže uspelo pomiriti razgrete duhove med Egiptom in Libijo. Uradna palestinska agencija VAFA poroča, da je bil Jaser Arafat v Kairu in Tripoliju, kjer se je pogovarjal s predsednikoma Sadatom in Gađanjem. Oba sta soglašala z napori za vzpostavitev miru v tem delu sveta. Arafatovo misijo sta ocenila kot akcijo, ki prispeva k interesu arabskega ljudstva in še posebej Libije in Egipta. Kot je znano, so odnosi med vodilnima arabskima državama napeti že od oboroženega spopada dalje. Opazovalci menijo, da se utegnejo odnosi med sprtima državama kmalu normalizirati. M OSE DAJAN VZTRAJA TEL A VIV - Iz Združenih držav Amerike se je vrnil izraelski zunanji minister M ose Dajan, kjer se je dolgo pogovarjal s predsednikom Carterjem in zunanjim ministrom Vancejem. Dajan je ob vrnitvi izjavil, da bo vladi priporočil obnovitev ženevskih pogajanj o miru na Bližnjem vzhodu, vendar je nepopustljiv glede enakopravnega sodelovanja Palestincev na teh pogajanjih. Dajan predlaga, naj bodo Arabci z zahodnega brega reke Jordan člani jordanske delegacije, Arabci z vzhodnega brega pa naj bodo člani egiptovske delegacije. Izrael se torej z enotno delegacijo Arabcev ne namerava pogovarjati. Voljan pa seje srečevati z zastopniki vsake države posebej. PAPEŽ 8E NE BO UMAKNIL VATIKAN - V Vatikanu poteka te nekaj časa za zaprtimi vrati škofovska sinoda, ki je tokrat posvečena katoliški vzgoji mladine, obenem pa je priložnost za oceno pogledov papeža Pavla VI. na mednarodna vprašanja. Vatikansko zasedanje je pomembno tudi zaradi tega, ker so bile vedno glasnejše govorice o njegovem odstopu. Papat je le-te sam zanikal in povedal, da bo ostal vodja katoliške cerkve do smrti. Nasploh pa je značilno, da se Vatikan vedno bolj ubada z zunanjepolitičnimi vprašanji. O tem priča nastop vatikanskega zastopnika na beograjski konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi Silvestrinija. Predstavniki Vatikana oziroma njegovega zunanjepolitičnega sedeta, ki ga vodi Casaroli, so uperili tudi ostre kritike na izraelskega premiera Begina in na njegove načrte gradnje novih izraelskih naselij na ozemlju, zasedenem v zadnji vojni. Ti načrti so po sodbi Vatikana v nasprotju s prizadevanji za ustanovitev palestinske države. KITAJSKI OBISK V MOSKVI MOSKVA — Predsednik sovjetske vlade Aleksej Kosigin je sprejel v ponedeljek, 10. oktobra, veleposlanika republike Kitajske v Sovjetski zvezi Vang Ju-pinga. Zdajšnji kitajski sprejem v Moskvi je pomemben zaradi tega, ker sosednji državi kar poldrugo leto nista imeli diplomatskih stikov. Razen s Kosiginom se je Vang v Moskvi srečeval z zanimivimi osebnostmi. Sestal se je s Kuznjecovim, ki velja za odličnega poznavalca Kitajske in so mu v Moskvi pred kratkim zaupali podpredsedništvo prezidija, ki ga vodi Brežnjev, sprejela pa sta ga tudi predsednik vrhovnega sovjeta Horov in glavni sovjetski pogajalec o mejnih vprašanjih Iljičov. Med Moskvo in Pekingom se torej nekaj premika. Sklenili so sporazum o plovbi po veletoku Amurju, pomembna pa je bila tudi sovjetska čestitka ob prazniku Kitajske. Vendar se blažje medsebojne obtožbe nadaljujejo, blagovna menjava pa celo nazaduje. Prizadevanja za navezavo boljših stikov torej ne bodo kratkotrajna. NAPAD NA ČRNSKA TABORIŠČA SALISBURY — Južnorodezijaka rasistična vlada je prvič javno priznala, da so borci patriotske fronte Zimbabveja napadli posebna in dobro zavarovana taborišča za črnce, v katerih je prisiljeno živeti na tisoče črnih prebivalcev Rodezije. Borci osvobodilne organizacije so deloma ali popolnoma uničili ta taborišča, v katerih zanesljivo živi od 400.000 do milijona ljudi. Večina taborišč, v katerih je po 2000 do 5000 ljudi, je na območju Ntoka in Mreva, pičlih 100 kilometrov od Sallsbvrija. J. Košnjek Podjetje Poliks Žiri razpisuje po sklepu DS licitacijo za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: - kombi ZASTAVA 430 K, 55.000 prevoženih kilometrov za izklicno ceno 5000 din — razne peči na trdo gorivo in druga iztrosena osnovna sredstva. Seznam z izklicnimi cenami je na razpolago v tehničnem sektorju na podjetju. Licitacija bo v soboto, 15. oktobra 1977, na sedežu podjetja Stara vas 37, s pričetkom ob 9. uri za družbeni sektor in ob 10. uri za privatni sektor. Gospodarska zbornica Slovenije Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosto delovno mesto STROKOVNEGA SODELAVCA — tajnika strokovnega odbora za obrt pri Medobčinskem odboru za Gorenjsko, Kranj, Cesta JLA 16 Pogoji: višja izobrazba ekonomske, pravne ali upravne smeri, 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih mestih v obrtnih OZD, poskusno delo 3 mesece. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu. Prijave sprejemamo 15 dni od dneva objave. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjega dela organizacijsko-kadrovski službi Gospodarske zbornice Slovenije, Ljubljana, Titova 19, preko Medobčinskega odbora GZS Kranj, kjer bodo prejeli željene informacije. s Glas - 3. stran 1 Ljubljanska banka navaja šolarje k varčevanju Pionirske hranilnice vzgajajo tisoče Na Gorenjskem deluje za zdaj že 24 pionirskih hranilnic, katerih sredstva presegajo milijon dinarjev — Vzpodbuden primer hranilnice na osnovni šoli heroja Grajzerja v Tržiču — Učenci odločajo samoupravno o vsem Več kot 130 let je že minilo, odkar je bila v Šoštanju ustanovljena prva šolska hranilnica na Slovenskem. Njen ustanovitelj je bil napredni slovenski učitelj Peter Musi. Torej ima pri nas mladinsko varčevanje dolgo in bogato tradicijo, ki vzgaja najmlajše v varčne občane. Šolske hranilnice imajo pri tem pomembno vlogo, saj mladi v njihovih okvirih sami zbirajo svoja sredstva, načrtujejo njihovo porabo, upoštevajo načela solidr-nosti, vzajemnosti in gospodarnosti, obenem pa samoupravno odločajo o delovanju hranilnice. Takšne šolske hranilnice so tudi rezultat izvirne poti pri gradnji samourpavne družbe in oblikovanju ter vzgajanju mlade osebnosti. Ljubljanska banka se je s poslovnimi in organizacijskimi deli vključila v uresničevanje teh ciljev. Sprejela je poseben načrt, v katerega uresničevanje se vključuje odraščajoča mladina, začenši pri vrtcih in osnovnih šolah. Šolske hranilnice postajajo vedno bolj ne le šola varčevanja, temveč tudi šola samoupravljanja. ska hranilnica prav zaradi vestnega in odgovornega dela učencev samih dobro deluje. V Ljubljanski banki poznajo primere, ko postajajo nekdanji člani pionirskih hranilnic zavzeti varčevalci, marsikdo od njih pa tudi že razmišlja, da bi se po končanem šolanju zaposlil v eni od podružnic ali enot Ljubljanske banke. To je dolgoročna usmeritev banke, ki mora biti deležna še izdatnejše družbene podpore. Pionirske hranilnice združujejo sredstva učencev in učiteljev ter skupnosti od razrednih do raznih krožkov in interesnih združenj na osnovnih šolah. Pionirske hranilnice so banke v malem. Vodijo jih učenci sami, odgovorno pa razpravljajo in odločajo tudi o razdelitvi sredstev. Sredstva pionirskih hranilnic so obrestovana skupno, obresti pa se trosijo v skupne namene. Tudi to je ena od pomemebnih plati družbene in samoupravne vzgoje mladih. PRIZADEVNI MLADI TRŽIŠKI VARČEVALCI Na kranjski podružnici Ljubljanske banke so nam svetovali, naj obiščemo pionirsko hranilnico na osnovni šoli heroja Grajzerja v Tržiču. Hranilnica sicer ni med največjimi Seja sveta pionirske hranilnice na Grajzerjevi osnovni šoli v Tržiču PIONIRSKO VARČEVANJE NA GORENJSKEM Začetki ustanavljanja pionirskih hranilnic na Gorenjskem segajo v leto 1972. Od tega leta dalje se je takšna organiziranost šolske mladine skokovito razmahnila. S pomočjo Ljubljanske banke, ki se zaveda, da so člani pionirskih hranilnic potencialni varčevalci v zrelejših letih in občani, ki se bodo zavedali pomena varčevanja, deluje sedaj na Gorenjskem že 24 pionirskih hranilnic, od katerih sta dve na podružničnih šolah v Voklem in Begunjah. Število mladih varčevalcev Že dosega število 8000, zbrana sredstva pa presegajo novi milijon dinarjev. Omeniti velja, da ena od pionirskih hranilnic uspešno deluje tudi v Zavodu za rehabilitacijo Centra slepih v Škofji Loki. Ljubljanska banka pomaga mladim varčevalcem. Pionirskim hranilnicam nudi vso tehnično pomoč in strokovne nasvete, razen tega pa je ena od oblik pomoči tudi začetni polog. Sicer pa pionirske hranilnice vodijo učenci sami, ki jim stojijo ob strani mentorji. S takšnim delom se mladi navajajo na odgovorno delo, ki veča hrkati tudi samozavest ter zadoščenje ob spoznanju, da pionir- na Gorenjskem, jo pa odlikuje izredna samoupravna organiziranost in zavzetost učencev in mentorja pri vodenju hranilnice. »Naša pionirska hranilnica deluje že četrto leto,« je v sredo, 12. okto.bra, pripovedoval mentor Janez Godnov. »Ljubljanska banka nam je predlagala ustanovitev, mi pa smo predlo« sprejeli, saj se zave- Romana Perko, predsednica sveta pionirske hranilnice Janez Godnov, mentor pionirske hranilnice na osnovni šoli heroja Grajzerja v Tržiču damo, da je treba že najmlajše vzgajati v varčevalce, obenem pa so pionirske hranilnice dobra šola samoupravljanja, saj v njih učenci odločajo o vsem.« »Najvišji samoupravni organ naše hranilnice je zbor vlagateljev, v katerem so delegati učencev iz vseh razredov. Zbor vlagateljev izvoli svet pionirske hranilnice, ki ga vodi predsednik. Razen tega člani sveta pionirske hranilnice odgovorno prevzemajo .še druge dolžnosti. Pri naši pionirski hranilnici imamo na primer vodjo uslužbencev, ki skrbi, da hranilnica v določenih urah normalno obratuje, propagandista, gospodarja, ki ima na skrbi predvsem uresničevanje raznih akcij in inventar, kronista, vodje izmen uslužbencev v hranilnici itd. V hranilnico je vključena tudi podružnična šola v Lomu, kjer deluje »izpostava' enkrat tedensko,« pojasnjuje mentor Janez Godnov, katerega vloga je predvsem svetovalna in uskla-jevalna. Šolska hranilnica ima svoje prostore v preurejenem geografskem kabinetu. Uslužbenci in člani sveta so s prihrankom kupili enotne obleke Marko Meglic skrbi za hranilnico na podružnični šoli v Lomu, kjer je varčevalcev vedno več »Člani naše pionirske hranilnice so učenci, učitelji in razredne skupnosti. Vsi izredno redno vlagamo, o razdeljevanju denarja pa se dogovarjamo samoupravno. Nasploh dajemo pri nas skoraj večji poudarek samo-uprvljanju kot pa vlaganju in varčevanju. Trudimo se uresničiti vsako idejo in priporočilo učencev, ker jim to vliva samozavest, obenem pa veča odgovornost,« pravi Janez Godnov. Ker so obresti skupne, se o njihovem razdeljevanju dogovarjajo na zboru vlagateljev in svetu pionirske hranilnice osnovne šole heroja Grajzerja. Lani so na primer pomagali pri opremljanju šolskega trim kabineta, dobrodošla pa je tudi pomoč razredom, ki največ vlagajo. Zanimiv je primer, da je pionirska hranilnica s posojilom pomagala enemu od članov pri nakupu smučarske opreme. Seveda pa so nagrad deležni tudi najzvestejši varčevalci. Člani pionirske hranilnice so postali pravi samoupravljava, pravijo na osnovni šoli heroja Grajzerja. Odgovorno in kritično, kar je sploh značilno za šolarje, razpravljajo o vsakem proble- mu ali predlogu. Sami so celo organizirali seminar za uslužbence hranilnice, ki jih svet redno išče na osnovi razpisa. S tem so poskrbeli, da hranilnica ne bo kadrovsko osiromašena. Še posebej zanimivo pa je, da sami odnašajo denar v banko in ga hodijo tudi iskat. V priročni blagajni imajo namreč redno le 300 dinarjev. Ob tako organiziranem delu ni nič čudnega, da je pionirska hranilnica med najuspešnejšimi interesnimi dejavnostmi na Grajzerjevi osnovni šoli. Še posebno so veseli tistih učencev, ki niso obremenjeni z drugimi dolžnostmi, temveč jim je delo v hranilnici edina ali ena od dveh interesnih dejavnosti. Nekateri najodgovornejši člani sveta pionirske hranilnice so s pripovedovanjem potrdili vse tisto, kar smo dobrega in vzpodbudnega napisali. Sodelovali smo na seji sveta in videli, da varčevanje prodira v zavest in vsakodnevno življenje mladih šolarjev. Vodji uslužbencev poslovalnice hranilnice, v katero so preuredili del geografskega kabineta, Kristini Škantar je vsakodnevna skrb redno delo uslužbencev hranilnice, iskanje zamenjav, opozarjanje nediscipliniranih in razpisovanje prostih mest za uslužbence. Romana Perko je predsednica sveta hranilnice. Zavzeto vodi seje, skrbi, da vsak opravlja zaupane dolžnosti in razširja varčevalsko miselnost med sošolce. Povedala je, da vsako leto učencem prvih razredov brezplačno razdelijo hranilnike z začetno vlogo. Marko Meglic ima na skrbi hranilnico na podružnični šoli v Lomu. Vsak teden po eno uro posluje »njegova izpostava«. Andreja Krabonja v vlogi propagandista skrbi za oglasno tablo in prirapvlja obvestila, ki jih prebere po šolskem zvočniku. Njena skrb je tudi izdelovanje diagramov, kolikšen je odstotek varčevalcev v posameznih razredih. Kristina Škantar, vodja uslužbencev. Njena skrb je normalno delo poslovalnice, ki je odprta vsak dan eno uro Nič manj ne bi mogli zapisati tudi o drugih članih prizadevnega sveta hranilnice na osnovni šoli heroja Grajzerja v Tržiču. Za vse pa lahko trdimo, da bodo tako kot številni njihovi vrstniki na Gorenjskem in v Sloveniji postali dobri varčevalci in samo-upravljavci. Ljubljanska banka ravna izredno pozitivno in vzpodbudno, ko svetuje mladim, kako koristno je varčevanje, čeprav smukne v hranilnik tedensko le en dinar ... /O ljubljanska banka Z ljubljansko banko do stanovanja V Ljubljanski banki lahko dobita zakonca od letos še »dodatno družinsko posojilo« do zneska 14.000 din za premostitev težav pri gradnji. Izdatna injekcija v težavah Ljubljanska banka, podružnica za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva je letos z nekaterimi ukrepi še bolj kot doselj olajšala pot do stanovanja vsem tistim, ki jih še vedno tarejo takšne ali drugačne stanovanjske težave Pomislili boste, da dodatno družinsko posojilo ni nobena novost, ker že poznate najrazličnejše oblike bančnih posojil za reševanje stanovanjskih težav občanov To je sicer res, vendar se je oblika in način odobravanja teh posojil spremenila in razširila, tako da lahko govorimo o bistvenih izbolišavah kreditnih pogojev. Kakšna je torej letošnja prva in izdatna »injekcija« Ljubljanske banke, ki naj kupcem novih stanovanj ali graditeljem hiš, pomaga čez mnoge ostre čeri, zlasti seveda denarne? Sklep o dodatnih stanovanjskih posojilih občanom omogoča, da dobi največ 70.000 din dodatnega posojila vsak občan, ki sodeluje z banko tako, da ima pri njej vsaj 30.000 din stanovanjskega posojila na podlagi varčevanja, ali pa da je dobil vsaj 50.000 din stanovanjskega posojila na podlagi prodaje konvertibilne valute oziroma na podlagi vezave domače ali tuje valute Lahko pa dobijo takšno posojilo tudi občani, ki imajo v Ljubljanski banki v obdobju zadnjih petih let na hranilni knjižici, na tekočem ali deviznem računu vsaj šest mesecev v dinarjih ali devizah najmanj 20 % zaprošenega posojila, še več ugodnosti pa ima tisti, ki prejema svoje osebne dohodke ali pokojnino pri LB, saj mu v tem primeru zadošča, da ima na hranilni knjižici ali na tekočem računu samo 10% zaprošenega posojila. Na tak način, banka pomaga s posojilom vsem tistim, ki jim je zmanjkalo denarja za dograditev hiše, če se je stanovanje, ki so ga nameravali kupiti podražilo, pa tudi tistim občanom, ki bodo z rekonstrukcijo zgradbe pridobili nove stanovanjske površine. Pomembna ugodnost pri posojilih je tudi v tem, da lahko zakonca dobita družinsko posojilo, se pravi, vsak po 70.000 din. Obresti za to posojilo so 6 %, vrniti pa ga je treba najkasneje v 10 letih. Vemo, da mladi, ki zidajo, kupujejo stanovanje ali obnavaljajo hišo, težko zmorejo vse sami. Vedno je dobrodošla tudi pomoč staršev in sorodnikov. Na to smo mislili tudi v Ljubljanski banki Pri najemanju dodatnih posojil vam lahko pomagajo tudi člani ožje družinske skupnosti, ki jim banka pod posebnimi pogoji odobri »dodatno posojilo«. Na tak način vam Ljubljanska banka ponuja pomoč v stiski, na vas pa je, da izberete najboljše. Vsa pojasnila dobite v vaši poslovni enoti Ljubljanske banke. .... V sodoben dom — sodobne zavese Kokra Kranj VoUsucl V prodaji so v blagovnici TINA Kranj, KRANJ prodajalna dekorative (poleg hotela Evropa) Največji delež v ponudbi ima »VELANA Ljubljana« Iskra dobila zlatega Merkurja Iskra je letos dobila znano mednarodno priznanje: zlatega Merkurja, ki ga podeljuje mednarodni novinarski center v Rimu delovnim organizacijam in posameznikom za uspešno vključevanje v mednarodno delitev dela. Iskra, tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov v Železnikih, je dobila to visoko priznanje za skoraj dvajsetletna prizadevanja v mednarodnih kooperacijah in izvozu. V utemeljitvi piše, da je ta tovarna začela s sorazmerno skromnim izvozom v ZDA, nato pa je postopoma izvažala vse več in se tako vedno bolj vključevala v mednarodno delitev dela s kooperacijami na področju proizvodnje malih in kvalitetnih elektromotorjev in gospodinjskih aparatov. Danes sodeluje že z vrsto svetovno znanih firm: AEG, Braun, Girmi, Danfoss in drugimi. Vrednost izvoza lastnih izdelkov in prek kooperantov znaša nad pet in pol milijona dolarjev letno. Upravni odbor TVD Partizana Gorje razpisuje prosto mesto hišnika za svoj društveni dom Partizan v Zg. Gorjah. Zaželen je mlajši zakonski par. Prednost pri izbiri imajo domačini. Interesenti naj takoj pošljejo pismene vloge na naslov: TVD Partizan Gorje - p. 64247 Zgornje Gorje. Zlati Merkur Iskra Železniki izvaža 60 odstotkov svoje proizvodnje v deset držav na štirih kontinentih. Ob podelitvi nagrade so posebej poudarili kvaliteto izdelkov Iskre tudi na domačem trgu, strokovno in sodobno delo v razvojni dejavnosti in tehnološko dovršene prijeme pri načrtovanju proizvodnje. Zlati Merkur je visoko mednarodno priznanje in je bilo letos podeljeno sedemnajstič in sicer so nagrade podelili v domu sindikatov v Beogradu. Drugo leto jo bodo podeliliv Mehiki, zanjo pa kandidira 43 držav. FY CGP Delo Ljubljana TOZD Časopisi Maloprodaja in distribucija Podružnica Kranj Kranj, Koroška 16 sprejme: 1. raznašalko — raznasalca za dostavo časopisa DELO naročnikom na dom za teren STRAŽISČE v Kranju. Delo je primerno za dijake, študente, gospodinje in upokojence. 2. raznašalko — raznasalca za dostavo časopisa DELO naročnikom na dom za teren v ŠKOFJI LOKI. Delo je primerno za dijake, študente, gospodinje in upokojence. 3. raznašalko — raznasalca za dostavo časopisa Delo naročnikom na dom za teren Radovljica. Delo je primerno za dijake, študente, gospodinje in upokojence. Kandidati dobijo vse informacije v podružnici ĆGP Delo, Kranj, Koroška 16 ali na telefon 21-280. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Krajevni praznik Sovodnja Sovodenj — Prebivalci krajevne skupnosti Sovodenj v Poljanski dolini bodo v torek, 18. oktobra, praznovali svoj krajevni praznik. Vsako leto ga praznujejo v spomin na pomembne dogodke, ki so se na tem področju odigrali med zadnjo vojno vihro. Znano je, da se je tu že izredno zgodaj začela vstaja proti okupatorju, da so se tu zadrževale naše slavne partizanske enote, ki so se večkrat prav v samem Sovodnju ali njegovi neposredni okolici spopadale s sovražnikom, da pa so te borbe zahtevale tudi življenja mnogih borcev in prebivalcev iz teh krajev. O tem pričajo mnoga spominska obeležja, mnogi spomeniki in grobišča. V počasitev krajevnega praznika bodo Sovodenjčani v prihodnjih dneh pripravili več prireditev. Praznik pa bodo praznovali tudi ob mnogih delovnih zmagah, ki so jih dosegli v preteklem letu. 2e danes ob 17. uri bodo prizadevni sovodenjski planinci v dvorani sovodenjskega zadružnega doma pripravili zanimivo potopisno predavanje »Od Triglava čez Himalajo na Kitajsko«. Predaval bo Roman Herlec. Jutri bodo mladi planinci iz Sovodnja že ob 9. uri položili vence in cvetje ob spomenike in spominska obeležja, ki so postavljeni v spomin borcem padlim med zadnjo vojno. Ob 15. uri bo v Trebiji slavnostna otvoritev asfaltirane ceste med Trobijo in Sovodnjem. Takoj po slavju na Trebiji se bo slavje nadaljevalo v dvorani zadružnega doma v Sovodnju. V kulturnem programu bodo nastopili člani domačega kulturno-umetniškega društva »Boštjan Je-zeršek« ter oktet »Jelovica« iz Škofje Loke. Takoj nato se bodo udeleženci proslave udeležili polaganja venca ob spomeniku žrtvam NOV v Sovodnju. Ob 19.30 bodo mladi iz Sovodnja zakurili kres na bližnjem hribu, predviden pa je tudi ognjemet. Seveda se bo prav tako nadaljevalo rajanje v dvorani zadružnega doma. V nedeljo, 16. oktobra, ob 9. uri bodo pred sovodenjskim zadružnim domom sektorske vaje, ob 15. uri pa v dvorani zadružnega doma predvajanje filma »Trenutki odločitve«. J. Govekar Praznik KS Lancovo V spomin na 17. oktober 1941 v krajevni skupnosti Lancovo v radovljiški občini praznujejo. Na ta dan so namreč nacistični okupatorji K> drzni partizanski akciji (požigu emčeve žage) ustrelili 17 talcev. Ob tem se vsako leto spomnijo tudi 22 drugih krajanov z območja krajevne skupnosti, ki so med vojno darovali življenja za svobodo. V tej krajevni skupnosti pa je v oboroženem odporu proti okupatorju sodelovalo prek 90 občanov. Svečana seja skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter društev v krajevni skupnosti bo jutri, 15. oktobra, ob 19.30 v dvorani kulturnega doma. Hkrati bodo ob tej priliki proslavili tudi letošnje jubileje partije in Tita. O razvoju in prizadevanjih v krajevni skupnosti bo govoril na seji predsednik sveta Franc Kemperle. V kulturnem programu pa bodo nastopili člani domačega KUD Jelovica in komorni zbor Stane Žagar iz Krope. V zadnjih letih so v tej krajevni skupnosti dosegli vrsto pomembnih uspehov. Odločili so se za samoprispevek za ureditev poti in cest. Opravili so prek 2000 prostovoljnih delovnih ur, položili prek 500 betonskih cevi za cestne odtoke in premetali prek 12.000 kubičnih metrov zemlje. Zgradili so nov most čez Lip-nico v Kolnici ter uredili zazidalno zemljišče, kjer se že gradi 11 novih stanovanjskih hiš. Končali so tudi obnovo kulturnega doma, ki so ga letos ponovno dobili v last. V domu imajo danes prostore kulturna skupnost, družbenopolitične organizacije imkulturno društvo. Pripravljajo pa se tudi na asfaltiranje 2,6 kilometra dolge poti Brdo—Vošče. Za to delo bo 240.000 dinarjev prispevala komunalna interesna skupnost, ostalo pa krajani sami. Skratka, za krajevno skupnost Lancovo v radovljiški občini je značilno da širšo družbeno pomoč tudi vedno oplemenitijo. JR Vse poti vodijo k Mercatorju SOZD Mercator Ljubljana DO Rožnik TOZD Preskrba Tržič is/lercator vabi cenjene potrošnike na ogled razstavnega paviljona Mercatorja v hali A Gorenjskega sejma v Kranju. V paviljonu Mercatorja v hali A si lahko nabavite po konkurenčnih cenah kompletni program priznane tovarne pohištva Alples iz Železnikov ter sedežnih garnitur Mebla iz Nove Gorice, ZLIT iz Tržiča in de nekaterih priznanih proizvajalcev pohištvene industrije. Ugodnosti nakupa v paviljonu Mercatorja so: sejemski popust, potrošniško posojilo do 3 milijone S din, 20-odstotni polog, brez porokov in brazplačna dostava na dom. Posebnost pri nakupu so strokovni nasveti in brezplačna montaža na domu. Poleg pohištva pa si lahko nabavite v Mercatorjevem paviljonu tudi TV aparate v črno beli in color tehniki, betonske mešalce LIV Postoj ina in Lifan Stara Pazova. Pričakujemo vaš cenjeni obisk, zato se odločite za ogled in nakup v paviljonu Mercatorja v hali A. Hotel Transturist škofja Loka vabi v soboto, 15. oktobra 1977, ob 20. uri na veliki magia show Nastopa znani hipnotizer Shonu in Khermaver s svojim musical shovvom. Rezervacije na tel. 61-261 Vabljeni! tcrmoDOI Predelava plastičnih mas|V^Fl SOVODENJ 64225 Sovodenj telefon: (064) 69-012 IZDELUJEMO: — torbice za kasete — albume za kasete — velike in male — albume za plošče — velike in male — albume za značke — velike in male — albume za kovance — albume za diapozitive — albume za slike — albume za vizitke — razne vrste map: IVO, BLED, AGENT, REKLAM itd. NOVO — zidne obloge, ploščice, ki jih bo mogoče kupiti v začetku prihodnjega leta. Nudimo vam za ogled in dober nakup lepe izdelke, ki so primerni tudi za darilo! Obiščite nas na X. jubilejnem mednarodnem sejmu opreme v Kranju od 10. do 16. oktobra 1 977 in Gorenjska oblačila Kranj Svet skupnih služb objavlja prosto delovno mesto pomočnika vodje skladiščnika Pogoji: končana poklicna ali srednja izobrazba trgovske ali tekstilne stroke, dveletne praktične izkušnje. Za delovno mesto je predviden trimesečni poskusni rok. Prijave pošljite v 15 dneh po razpisu na splošno-kadrovsko službo, Cesta JLA 24/a, kjer dobite tudi ostale informacije. Moji gorenjski kraji in ljudje Delovna soba Črtomira Zorca v Moša Pijadejevi ulici v Kranju je polna knjig, škatel z urejenimi ali s še neurejenimi zapiski, na stenah so slike njegovih osmih otrok, njegovih staršev, na nasprotni steni pa za steklom omare med Cankarjem dve fotografiji njegove najmlajše 10-mesečne vnukinje Urške: v sprejemnici pa vrsta slik slovenskih pisateljev, velika slika Simona Jenka, dve risbi s posvetilom Božidarja Jakca, posmrtni maski prijateljev umetnikov, listina o Prešernovi nagradi, grafike, plastika ženske glave, fotografija Jenkovega kipa in še nekaj predmetov, ki jih je ustvaril sam, ali pa so mu jih dali slovenski ustvarjalci. Vendar pa Črtomir Zoreč vseh teh predmetov, slik, kipov, iz obdobja, ko se je s tem ukvarjal intenzivneje, pa tudi majhnih drobnih grafik — exlibrisov, s katerimi se ukvarja še sedaj, ne raz-kaže obiskovalcu kot vredne predmete, pač pa kot predmete — sestavne dele njegovega intimnega sveta. Zato tudi med množico slik na steni opozori obiskovalca na majhno s črnim okvirjem obrobljeno dopisnico pod steklom, ki bi jo človek mimogrede prezrl: zanj pa je največja svetinja — nekako volilo, ki mu ga je položil njegov oče tako rekoč v zibel. Dopisnica je z lepo izpisano uradniško pisavo, 70-letnica Črtomira Zorca, publicista in učitelja, predvsem pa ljubitelja^ Prešerna in slovenstva sploh Osnovna šola Stanka Mlakarja Šenčur razpisuje naslednja prosta delovna mesta: - 1 UČITELJA v oddelku podaljšanega bivanja — učitelj razrednega pouka, za nedoločen čas, - 1 UČITELJA za pouk na razredni stopnji — učitelj razrednega pouka, za določen čas (nadomeščanje v času porodniškega dopusta). Rok za prijavo velja do zasedbe delovnega mesta. njegov oče je bil uradnik, naslovljena na 1 leto starega Črtomira v ulici Leonarda da Vincija v Trstu, kjer so takrat leta 1908 Zor-čevi stanovali. V nekaj kratkih stavkih vošči oče svojemu malemu sinu srečo, pošteno življenje, dobro srce in zaključi z željo: Bodi Slovenec! »To dopisnico hranim kot nekakšen očetov testament: besede očeta, zavednega Slovenca, ki se je družil z Ivanom Cankarjem, so me spremljale vse moje življenje,« pravi Črtomir Zoreč, ki mu je njegov oče vcepil toliko ljubezni do svojega naroda, da je ni mogel omajati ne čas, ko je bilo nevarno biti zaveden Slovenec, ko je bilo nevarno postati član partije, ko je bilo zaradi tega treba v izgnanstvo, v taborišča. To svoje nagnenje do vsega, kar je slovensko, ga — znanega prešernofila, kot se sam imenuje - žene še vedno, da išče še in še izraze narodnega bivanja, narodne zavesti take kot je bila nekdaj, pa tudi preoblikovane, drugačne, a vedno žive slovenske miselne in seveda tudi druge »otipljivejše« ustvarjalnosti. Prav sedaj je sredi široko zastavljenega gorenjskega in obenem slovenskega opusa krajev in ljudi. Potem ko je natančno opisal zgodovinsko, geografsko, etnografsko značilnost in spomenike NOB kranjske občine, je zdaj sredi opisovanja radovljiške, sledile pa ji bodo še ostale gorenjske občine. »Res, po rodu nisem Gorenjec, toda te kraje z ljubeznijo obiskujem. Toliko prijaznih ljudi srečam na svojih poteh. Prisrčno znajo stisniti roko. Čeprav na zunaj okorni in trdi, so Gorenjci vendarle odprtega srca, kleni in tako trdno navezani na svojo zemljo, da jih RAZSTAVA DEL BORISA JESIHA Novo mesto — V torek, 11. oktobra, so v Dolenjski galeriji v Novem mestu odprli razstavo del akademskega slikarja in grafika Borisa Jesiha iz Škofje Loke. Na njej se Boris Jesih predstavlja s svojimi najnovejšimi slikami in grafikami. Razstava bo odprta do 6. novembra. ' -jg GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesavski dolini. V Prešernovi hiši bo do 13. oktobra odprta razstava del slikarja Borisa Lavriča in kiparja Zdenka Grgeljca. V petek, 14. oktobra, ob 18. uri bodo v istih prostorih odprli razstavo kiparskih del Petra Jovanoviča. V galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Mario Petrič, v stebriščni dvorani pa je na ogled izbor akvarelov akad. slikarja Janeza Mežana, ki ga je pripravil in posredoval Pokrajinski muzej v Ptuju. Obe razstavi bodo zaprli 13. oktobra. Naslednjega dne, 14. oktobra, ob 18.30 bodo v galeriji v Mestni hiši pripravili otvoritev razstave del akad. slikarja Tomaža Gorjupa. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je stalno odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. V Stari Fužini je odprta stalna razstava Planšarska kultura v Bohinju. Odprta je vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 19. ure. RAZSTAVI S KONCERTOM V Kranju bodo drevi ob 18. uri v galeriji v Prešernovi hiši odprli razstavo kiparskih del Petra Jovanoviča, ob 18.30 pa se bo v galeriji Mestne hiše s svojimi deli predstavil občinstvu akademski slikar Tomaž Gorjup. Ob 19. uri bodo v Renesančni dvorani na koncertnem večeru izvajali dela skladateljev Čajkovskega, Chopina, Debussvja, Mozarta in Verdija slovenski glasbeni umetniki: Marjana Križman, sopran, Jože Stabej, bas in pianist Igor Dekleva. P. L. noben prepih v zgodovini ni s te zemlje odtrgal. Ta čvrsti rod nam je dal Prešerna, pesnika in moža, katerega življenje sem vrsto let kot kustos Gorenjskega muzeja s posebnim nagne-njem raziskoval in odkrival. Morda bo to pisanje kdaj postalo zanimivo tudi za kakega založnika.« Že kar sedem let pa Zoreč počasi zaokrožuje svoje, kot sam pravi, rodoljubno popotovanje po »obali« slovenskega ozemlja od Beneške Slovenije, Rezije, Kanalske doline, Tržaškega, do Slovenske Koroške in Porabja. Na tem svojem popotovanju odkriva in opisuje Slovence na obrobju svoje matične domovine: popotovanje gre počasi že h kraju, čaka ga le še pet vasi, ki jih mora obiskati od Radgone do štajersko-koroške meje pri Labotu. Potem ko bi zaključil s temi popotovanji po Gorenjski in po obrobju meja Slovenije, kjer še žive Slovenci, bi si te zapiske, ki zdaj dvakrat tedensko izhajajo v Glasu, želel urediti posebej za nekak almanah, v pričevanje o ljudeh in krajih, ki so danes takšni, jutri pa jih bo morda čas, ta spreminje-valec, oblikoval spet drugače. »Toliko bi še rad napisal, obhodil, videl. Včasih se mi zdi, da sem kar obseden od tega pisanja. Sicer pa, če si dobesedno rojen med knjigami, in te z njimi že zgodaj .zastrupijo', se ne da drugače. Moj oče je neprestano kupoval knjige, revije; če smo se selili, v zabojih ni bilo kristala, pač pa zanj vse kaj bolj dragocenega — knjige. Tak sem tudi sam. Ce se me vpraša, kaj sem, vedno odgovarjam, da sem publicist in pa učitelj. Potem ko sem v Pragi študiral na akademiji likovnih umetnosti, sem se po vrnitvi v domovino posvetil učiteljevanju na tekstilni šoli, kjer sem bil skoraj 30 let. V vsem tem času sem neprestano dopisoval v različne revije in časopise. Ne, kakih romanov se nisem nikoli loteval. To je zame bolj lari fari,« se nasmehne s svojim kratkim značilnim nasmehom; še najbolj podobnim vljudnemu muzanju. Na svojih policah ima shranjene kup strokovne literature, ki jo je za tekstilno šolo sam napisal. Med brskanjem odkrijeva tudi drobne zelene brošurice o tabornikih — gozdovniki so se pred vojno imenovali — in tako odkrijem, da je Črtomir Zoreč bil predsednik pripravljalnega odbora za obnovitev taborništva na Slovenskem v letu 1951 in da je zložil taborniško pesem na napev Volge, ki jo še sedaj prepevajo taborniki. Skromno pove tudi, da ima enega od do sedaj treh podeljenih zlatih taborniških znakov. Se vsako leto ga vabijo v Bohinj v gozdno šolo. Niso pa pozabljene vezi tudi med starimi predvojnimi gozdovniki. Nato na policah najdeva Gledališke liste Prešernovega gledališča iz obdobja takoj po vojni, vanje je Zoreč pisal kritike, vzgajal k ljubezni do gledališča . .\ Skorajda ni kulturne dejavnosti, kjer ta vitalni mož, ki ga še vedno žge ogenj iskanja neznanega, neodkritega, še ne povedanega, ne bi zapustil sledi svoje ustvarjalnosti. Niti dotaknila se nisva tudi tega, da je bil eden*ed ustanoviteljev takrat še Gorenjskega glasu in verjetno je ostalo še kaj, kar v svoji skromnosti zamolči. »Veste,« pravi in iz oči mu hudomušno pršijo iskrice, »zame je pravšnji tale slovenski pregovor: stotih stvari mojster, stotih rev gospodar.« Lea Mencinger VoUjul KRANJ veletrgovsko in proizvodno podjetje Kranj, Kranj n.soLo. razglaša za potrebe TOZD Engro n.sub.o. prosti delovni mesti 1. VEČ PRODAJALCEV TEKSTILNO-GALANTERIJSKE STROKE 2. VEČ PRIUČENIH DELAVCEV za delo v oddelkih, prevzemu in odpremi Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za izbor izpolnjevati tudi posebne pogoje, in sicer morajo imeti: pod 1.: poklic prodajalca tekstilno-galanterijske stroke in tri leta delovnih izkušenj na izobrazbo pod 2.: nepopolna osemletka in po dveh letih dela priučitev na defu Nastop dela možen takoj. Prijave sprejema kadrovski oddlek podjetja, 64001 Kranj, Tavčarjeva ul. št. 6, v 15 dneh po objavi. Tehtnica Kranj Benedikova 1 Odbor za medsebojna razmerja razpisuje prosto delovno mesto ključavničarja Pogoji za zasedbo delovnega mesta: VK ali KV ključavničar z najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj Za razpisano delovno mesto je 2-mesečni poskusni rok. Osebni dohodek in nagrajevanje je po samoupravnem sporazumu o oblikovanju in delitvi OD. Pismene prijave s potrebnimi dokazili sprejemamo 7 dni po objavi na naslov: Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, Tehtnica Kranj, Benedikova 1. Industrijski kombinat KRANJ razpisuje naslednja prosta delovna mesta 1. VODJE PRODAJNE SLUŽBE 2. REFERENTA I. ZA IZVOZ 3. VODJE DE PU IZDELKOV 4. LABORANTA ZA KEMIČNE IN FIZIKALNE ANALIZE 5. ORGANIZATORJA PROGRAMERJA I Pogoji: pod 1.: se zahteva visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj na vodstvenem delovnem mestu v komerciali, znanje dveh tujih jezikov in opravljen izpit o zunanjetrgovinski registraciji pod 2.: se zahteva višja strokovna izobrazba, 2 leti delovnih izkušenj, znanje enega tujega jezika in opravljen izpit o zunanjetrgovinski registraciji pod 3.: se zahteva višja strokovna izobrazba tehnične ali kemične smeri in 3 leta delovnih izkušenj pod 4.: se zahteva srednja strokovna izobrazba kemične smeri (kemijski tehnik) in 2 leti delovnih izkušenj. Delo je za določen čas, nadomeščanje delavke za čas porodniškega dopusta. pod 5.: se zahteva visoka strokovna izobrazba organizacijske, ekonomske ali tehnične smeri, 3 leta delovnih izkušenj, znanje določenih programskih jezikov, znanje enega tujega jezika in uspešno opravljen IBM test. Poskusno delo 3 mesece. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek v 15 dneh po objavi tega razpisa. GIP Gradiš Ljubljana TOZD Lesno ind. obrat Škofja Loka sprejme na delo 1. obratnega elektrikarja 2. vzdrževalca strojev Pogoj: dokončana poklicna šola elektro oz. kovinske stroke z najmanj 3-letnimi delovnimi izkušnjami Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe oz. naj se osebno zglase do 20. 10. 1977 na naslov: Gradiš TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva c. 56. KONCERT V ŠKOFJI LOKI Škofja Loka - Jutri ob 20. uri bo v grajski kapeli na loškem gradu v Škof ji Loki koncert mešanega pevskega zbora iz Domžal ter dekliškega zbora ZKO iz Domžal. Pevski skupini vodi dirigent Jože Naroločnik. Domžalski pevci so za nastop pripravili bogat koncertni program. „jg { TOMAŽKOVA HIŠA PLESNI Gorje — Šestintrideset kilometrov lokalnih cest je v krajevni skupnosti, od tega sta le dva kilometra cest asfaltirana, zato so se že lani s samoprispevkom odločili, da v petih letih položijo asfaltno prevleko na večino makadama. — Foto: J. Zaplotnik Samoprispevek za komunalo Pred letom dni so se v krajevni skupnosti Gorje odločili, da s samoprispevkom občanov zgradijo kanalizacijo, mostove in javno razsvetljavo ter vodovod — Slaba preskrba v Podhomu Gorje — S predlogom programa komunalnih del v vseh vaseh krajevne skupnosti Gorje so lani oktobra na referendumu krajani sklenili, da s samoprispevkom v petih letih uredijo pereče komunalne probleme. V plačevanje samoprispevka so vključili vse, tudi zdomce, in predvidevali, da jim bodo pomagale tudi delovne organizacije v krajevni skupnosti in izven nje. Denar se zbira za kanalizacijo, za popravilo dotrajanih mostov, za javno razsvetljavo, za vodovod in za asfaltiranje cest, saj je od 36 kilometrov cest v krajevni skupnosti le dva kilometra asfaltiranih. Kljub nekaterim težavam so deloma že uredili javno razsvetljavo, nabavili snežne pluge in v vasi Laze so dela pri napeljavi vodovoda tik pred zaključkom. V dogovoru pa so že tudi s Cestnim podjetjem Kranj, da bi začeli s prvim asfaltiranjem cest. Težko pričakovana kanalizacija v Spodnjih Gorjah naj bi se gradila tedaj, ko bodo urejevali tudi blejsko kanalizacijo. V krajevni skupnosti so skupaj z Gozdnim gospodarstvom Bled v zadnjem času uredili tudi precej cest in popravili nekaj dotrajanih mostov. Radi pa bi uredili tudi središče Go-rij, kjer so sporni parkirni prostori pred trgovino Špecerije, predvsem pa se krajani najbolj jezijo nad makadamskimi cestami na Poljščico, proti Mevkušu, do pokopališča ter v Številnih drugih vaseh gorjanske krajevne skupnosti. Šepa tudi preskrba v Podhomu, medtem ko je v Spodnjih in Zgornjih Gorjah zadovoljiva; vsaj za zdaj. Ni dolgo tega, ko je tudi šola dobila novo streho, učenci in otroci vrtca pa bi radi večje in primernejše igrišče. Dom TVD Partizana nasproti šole naj bi dokončno obnovili, dotrajan pa je tudi dom Svobode v Spodnjih Gorjah. V vsej krajevni skupnosti ni niti ene same telefonske govorilnice, ki bi morala biti poleg pošte, na priključke telefona pa čaka veliko prosilcev. Zdaj je v krajevni skupnosti le pičlih 15 telefonskih naročnikov, potreb po telefonski napeljavi po oddaljenih vaseh in v samih Gorjah pa precej. Cestna povezava z bližnjimi Jesenicami, kjer je tudi v železarni zaposlenih precej ljudi iz krajevne skupnosti Gorje, je z novim asfaltom na gorjanski strani deloma že zadovoljiva, medtem ko se dela na jeseniški strani nadaljujejo in je za zdaj cesta čez Poljane na Jesenice še zaprta. Posebno pozimi je skozi Gorje želo gost promet, saj Pokljuka in Zatrnik privabljata veliko smučarjev, cesta pa je ozka in tudi nevarna. V krajevni skupnosti Gorje beležijo v zadnjih letih izreden razvoj. Uspehov ob naporih in prizadevanjih ni malo. Ne le komunalna ureditev, za katero so tudi krajani pripravljeni prispevati svoj denar, tudi dejavnost kulturnih in ostalih društev v krajevni skupnosti je vedno plodnejša in izrazitejša. Gorjan-ska skupnost je skupnost, ki ve, kaj hoče in ki rezultate svojega minulega dela namerava v prihodnje obogatiti z novimi pridobitvami. D. S. Gorje — Pred nedavnim so na šolskem poslopju popravili streho, radi pa bi še uredili šolsko igrišče za učence osnovne šole in za varovance v vrtcu. Najmlajši se v lepem vremenu igrajo zdaj ob poslopju šole, kjer so jim uredili otroško igrišče. —Foto: J. Zaplotnik Gorje — Stara Strojeva kovačija v Grabču propada. Streha se je že upognila in komaj bo vzdržala še letošnjo zimo, notranjost trohni, le star kovaški meh, ki se je ubogljivo raztegoval, se bo najbrž še obdržal. Tristo let kovačije je častitljiva starost, ki pa bo žal kmalu le še preteklost... Foto: J. Zaplotnik Gorje — V Krajevni skupnosti Gorje je zadovoljiva preskrba občanov, le v Podhomu bi radi trgovino, v krajevni skupnosti pa več prodajaln časopisov. Cesta mimo samopostrežne trgovine proti Pokljuki pa je na nekaterih mestih preozka, še posebno pozimi, ko Zatrnik in Pokljuka privabita številne smučarje. — Foto: J. Zaplotnik Gorje — Med ostalimi objekti, ki so potrebni delne obnove je tudi poslopje TVD Partizan v Gorjah, ob katerem bi morali urediti športno igrišče tako, da bi ga lahko uporabljali za svojo dejavnost člani Partizana in drugi krajani. Obnovo doma ima v programu tudi krajevna skupnost, ki si bo prizadevala, da se prostori ustrezno adaptirajo. —Foto: J. Zaplotnik TEKSTILINDUS KRANJ OBISKOVALCI GORENJSKEGA SEJMA! TEKSTILINDUS vas vabi, da v času mednarodnega sejma opreme obiščete naš Informativno prodajni center v Hotelu Creina v Kranju. Od 10. oktbbra dalje lahko kupite po ugodnih cenah tkanine za posteljnino in dekoracijo. Oglejte si razstavljene eksponate na Gorenjskem sejmu v hali A, Poljšica pri Gorjah — Ne v Gorjah in ne v daljnji okolici ni tako etnografsko zanimive gorenjske hiše kot je Tomažkova na Poljšici. Iz druge polovice 18. stoletja je in predstavlja polleseno kmečko hišo. Nekdaj je morala biti prav mogočna in gosposka, grajena na trdnih temeljih in z vezavo, ki ji je danes kos le malokdo. Zdržala je, čeprav je niso kaj pošteno obnavljali, in gostila številne rodove vse do danes, ko se že upogiba, hoče zgniti in se sploh brezvoljno ukloniti času. Starikavo mežika s predrobnimi okenci, ki jih je komaj opaziti in so prav zato obiskovalcu še bolj zanimiva in privlačna. Vrhnje prostore skoraj popolnova zakriva gank in streho si moraš pošteno ogledati, da ugotoviš, da pravzaprav gnije, da se nagiba v notranjost. Prav zaradi svoje mogočnosti in nedvomne nekdanje go-sposkosti daje sprva videz, da se bo še obdržala, da ni tako zapuščena, kot se zdi, da bo vztrajala. Pa ni tako. Vrata so sicer zaklenjena in Tomažkovih ni doma, zato pa so zgovorni sosedje, sovaščani: »Velika škoda je, da plesni, da se podira. Notranjost je šele strahotna, zdaj, zdaj bo vse narobe, podrlo se bo. Nujno jo je treba popraviti, ni take daleč naokoli.« Popravila bi jo lastnica že ali na novo zgradila, ko ne bi morala upoštevati vseh značilnosti in jih ob obnovi obdržati nespremenjene. Primer Tomažkove hiše ni tako zelo osamljen primer ohranjevanja naših zgodovinskih, etnografskih dragocenosti: zavod za spomeniško varstvo pač zahteva, da se značilnosti ohranijo, stanovalcem pa so za današnje potrebe in razmere prostori pretesni, premajhni, neustrezni. Oprostitev prometnega davka ob nakupu materiala in vse drugo so določene olajšave pri obnovi kulturnih spomenikov, veliko vprašanje pa je, če so stanovalci zadovoljni s tem, da kljub pomoči le deloma obnavlja-jp. Primerov, ko so stanovalci vzidali prevelika sodobna okna v hiše pod spomeniškim varstvom ali kakorkoli že drugače izmaličili podobo kulturnega spomenika, je brez števila. In če sam razmišljaš naprej, potem si res težko predstavljaš, kako naj bi le z delnimi obnovitvami Tomažkove hiše prebival v njej. Za spodobni, času primerni dom je potrebna temeljite obnove. Denarja pač ni, spomeniško varstvo ga namenja za dogovorjene akcije, kulturne skupnosti tudi. Povsod je stiska, povsod ga primanjkuje, povsod ga ni niti za najnujnejše. Tomažkovo hišo pa je treba odkupiti, če nam je sploh kaj mar zanjo. Ce pa bo plesnela in se grbila naprej, bodo čez nekaj let sestavljavci krajevnih in drugih leksikonov morali vnesti nujno spremembo: da je bila na Poljšici nekoč stara, pollesena alpska hiša, ki pa se je podrla zaradi betežne starosti in družbene malomarnosti. D. Sedej Tomažkova hiša plesni. Podrla jo bo betežna starost in družbena malomarnost .. . Foto: J. Zaplotnik Na osnovi določil srednjeročnega programa razvoja ČP Glas in sklepa izvršnega organa z dne 6. oktobra 1977 razpisujemo v šolskem letu 1977/78 eno štipendijo na Fakulteti za politične vede in novinarstvo — smer novinarstvo Prednost imajo študenti višjih letnikov. Kandidati za štipendijo naj pošljejo poleg vloge še izpolnjen obrazec DZS 1,65, prepis zadnjega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih ter potrdilo o premoženjskem stanju in dohodkih družinskih članov v družinski skupnosti za leto 1976 (obrazec 0,12). Kandidati naj svoje vloge pošljejo na naslov ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1. Rok za prijave je 30. oktober 1977. Gorje — Alojz Jan z Višelnicepri izdelovanju zvoncev. — Foto: J. Z. Zvonci za turizem Gorje — Obrt izdelovanja zvoncev vseh vrst in vseh oblik ter povrh vsega še različnih tonov in zvenov se v Gorjah ohranja kot stara, domača in priznana obrt. Do danes sta ji ostala zvesta Janov Vinko in Alojz Jan, ki sta doma iz Mevkuža in iz Višelnice, dveh sosednjih vasi. Alojz Jan iz Višelnice jih izdeluje še v stari kovačnici po starem načinu in zvonci, ki se oblikujejo pod njegovimi spretnimi rokami, potujejo največ kot spominki po vsej Sloveniji. Različnih velikosti so, tisti veliki name- njeni še vedno živini, da bi se je slišalo, če se izgubi in majhni in najmanjši, ki so privlačen turistični spominek. Alojz Jap, še vedno čvrst in hudomušnih besedi, jih oblikuje mimogrede, z veščo roko izdelovalca, ki je že leta in leta med zvonci, ki ve, kako debeli ali tanki in kako spojeni bodo zapeli tako, kot so peli tedaj, ko so jih izdelovali predniki izključno le za vratove živine. Danes pa so pori >ni, sicer kvalitetni, a več ali manj >minki in spomini na staro gorja:. < unačo obrt, ki se z Alojzem Jannm še vedno ohranja. Glas — 7. stran KINO Kranj CENTER 14. oktobra angl. barv. erot. EMILY (mladini do 15 let ogled ni dovoljen) ob 16., 18. in 20. uri 15. oktobra angl. barv. erot. EMILY (mladini do 15 let ogled ni dovoljen) ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. grozlj. DRUŽINSKA ZAROTA ob 20. uri 16. oktobra japon. barv. riasni MAČEK NA DIVJEM ZAHODU ob 10. uri, angl. barv. erot. EMILY ob 15., 17. in 19. uri (mladini do 15 let ogled ni dovoljen), premiera angl. barv. akcij. LETEČI ODDELEK SCOTLAND YARDA ob 21. uri 17. oktobra amer. barv. grozlj. DRUŽINSKA ZAROTA ob 16., 18. in 20. uri 18. oktobra amer. barv. grozlj. DRUŽINSKA ZAROTA ob 16., 18. in 20. uri 19. oktobra amer. barv. grozlj. DRUŽINSKA ZAROTA ob 16., 18. in 20. uri 20. oktobra premiera amer. barv. filma CETVERONOGI DETEKTIV BENJI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 16. oktobra amer. barv. risani SKRIVNOSTNA PAJCEVINA ob 10. uri, amer. barv. akcij. TEXAS EXPRESS ob 16., 18. in 20. uri 16. oktobra amer. barv. akcij. TEXAS EXPRESS ob 14. uri, japon. barv. voj. BITKA ZA OKINAWO ob 16. uri, amer. barv. krim. TAKSIST ob 18. uri, premiera ital. barv. pust. SANDOKAN - 2. del ob 20. uri 17. oktobra ital. barv. pust. SANDOKAN -2. del ob 16., 18. in 20. uri 18. oktobra ital. barv. pust. SANDOKAN -2. del ob 16., 18. in 20. uri 19. oktobra japon. bav. voj. BITKA ZA OKINAVVO ob 16., 18. in 20. uri 20. oktobra amer. barv. krim. SHAFT V AFRIKI ob 16., 18. in 20. uri Trži« 15. oktobra japon. barv. risani MAČEK NA DIVJEM ZAHODU ob 16. uri, ital.-franc. barv. erot. ANGELSKE NUNE (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri 16. oktobra amer. barv. krim. SHAFT V AFRIKI ob 15. uri, ital. barv. pust. SCARA-MOUCHE V VOJNI IN LJUBEZNI ob 17. in 19. uri 17. oktobra ital. barv. pust. SCARAMOU-CHE V VOJNI IN LJUBEZNI ob 17. uri 18. oktobra japon. barv. voj. BITKA ZA OKINAVVO ob 17. in 19. uri 19. oktobra angl. barv. erot. EMILY (mladini do 15 let ogled ni dovoljen) ob 17. in 19. uri 20. oktobra ital. barv. film PONOĆNE STRASTI ob 17. in 19. uri Kamnik DOM 15. oktobra amer. barv. krim. SHAFT V AFRIKI ob 16. in 18. uri, danski barv. erot. ROMANTIKA V POSTEIJI ob 20. uri 16. oktobra japon. barv. risani MAČEK NA DIVJEM ZAHODU ob 15. uri, danski barv. erot. ROMANTIKA V POSTELJI (ni primeren za otroke) ob 17. in 19. uri 17. oktobra angl. barv. erot. EMILY (mladini do 15 let ogled ni dovoljen) ob 18. in 20. uri 18. oktobra angl. barv. erot. EMILY (mladini do 15 let ogled ni dovoljen) ob 18. in 20. uri 19. oktobra amer. barv. drama ISKALA JE SREČO ob 18. in 20. uri 20. oktobra ital. barv. pust. SCARAMOU-CHE V VOJNI IN LJUBEZNI ob 18. in 20. uri Radovljica 14. oktobra japon. barv. krim. KOBRA ob 20. uri 15. oktobra ital. barv. komed. PROFESOR NUDIST ob 18. uri, amer. barv. vestern MALI INDIJANCEK ob 20. uri 16. oktobra amer. barv. vestem MALI INDIJANCEK ob 16. uri, japon. barv. krim. KOBRA ob 18. uri, ital. barv. komed. PROFESOR NUDIST ob 20. uri 17. oktobra ital. barv. komed. PROFESOR NUDIST ob 20. uri 18. oktobra japon. barv. krim. KOBRA ob 20. uri 19. oktobra amer. barv. vestern MALI INDIJANCEK ob 20. uri 20. oktobra franc. barv. komed. REVOL-VERASICE ob 20. uri Bled 14. oktobra amer. barv. pust. GUSARJI ZELENEGA OTOKA ob 20. uri 15. oktobra amer. barv. pust. DESET SEKUND ZA BEG ob 18. uri, amer. barv. pust. AVANTURE SREČNE LADY ob 20. uri 16. oktobra amer. barv. pust. AVANTURE SREČNE LADY ob 16. uri, amer. barv. pust. HINDENBURG - ZADNJI ZEPELIN ob 18. uri, amer. barv. pust. DESET SEKUND ZA BEG ob 20. uri 17. oktobra japon. barv. krim. KOBRA ob 20. uri 18. oktobra ital. barv. komed. PROFESOR NUDIST ob 20. uri 19. oktobra japon. barv. krim. KOBRA ob 20. uri 20. oktobra amer. barv. vestem MALI INDIJANCEK ob 20. uri Dovje-Mojstrana 15. oktobra franc. barv. komed. BELMON-DO - NEPOPRAVLJIVI ob 19.30 16. oktobra amer. barv. zgod. ROBIN HOOD IN MARIANNE ob 19.30 Kranjska gora 15. oktobra amer. barv. zgod. ROBIN HOOD IN MARIANNE ob 20. uri 16. oktobra amer. drama LENNY ob 20. uri Na sončni strani Velebita 15 Igra s časom V vsaki igri se iztekajo sekunde, minute, polčasi in tekmovalne sezone. Življenje je podobno igri, ko igramo in odigramo več vlog. Igra nas spremlja v vseh obdobjih: v mladosti je bolj gibalna, kasneje boli družabna, večkrat je bolj odkrita, čista in častna, kdaj pa kdaj pa je bolj zvita in prikrita. Čas je poleg prostora neločljiv spremljevalec vsake igre. Že v mladosti se moramo pripravljati, da bi v mejah človeških možnosti uspešno kljubovali času, da nas ta ne bi prekmalu stri in omajal. Danes že veliko vemo o tem, kako doseči visoko starost, bolj je poznan vpliv vadbe, prehranjevanja in dela na človeka, kot v obdobju Hipokrata ali Avicene. Znani so mnog j napotki za zdravo življenje, vendar se po njih ne ravnamo dovolj in se ne zavedamo njihovega pomena. Da bi čim dlje kljubovali času, moramo biti predvsem mirni in krepki. Potrebno se je izogibati kvarnim vplivom. Človek potrebuje toplote in prijateljstva, oboje pa danes le redko najde, vsak je zaposlen sam s seboj, ni mu mar za tuje težave. Športno zabavna igra je mnogim v pomoč v igri s časom. V igri s časom se radi ravnamo po pravilu, da podaljšujemo in ohranjamo mladost. Mladi pa smo toliko časa, dokler lahko gremo v korak s časom. Če človek v svojem kratkem življenju hoče kaj doseči, mora za to skrbeti že v mladosti, ko je bolj gibljiv in dojemljiv za vse vtise. Športna vzgoja je v boju 8 časom zelo pomemna, saj ohranja zdravje, utrjuje samozavest in voljo. Športno vzgojo pa dopolnjujejo de druge vaje, načini utrjevanja na svežem zraku in utrjevanje organizma v obliki hladnih kopeli. V igri in utrjevanju zmagujemo nad lastno pasivnostjo in včasih tudi nad lastno lenobo. 2e v mladosti moramo nabirati moči za stara leta, ko je igra s časom še bolj očitna. Kakor se dan kaže po jutru, tako je starost odsvit mladosti. Kdor se ukvarja s športom, lažje prenese neuspehe tudi v življenju in ne postaja preveč malodušen. Prav tako tudi zmag in veselja ne razglaša na veliki zvon. Gibalna zmogljivost je temelj pravilnemu odločanju in pametnemu ravnanju. Ko nas notranji glas že sili k uklonitvi, nas rešuje neuklonljiva zavest. Neuklonljivo zavest pa pridobivamo s treniranjem, naporom in zno-njem. Tedaj se človek počuti bolj prožen, je bolj pripravljen za boj s časom. Športna igra, Športna vzgoja in zdrav način življenja so nam v oporo pri uspešni igri s časom, tako da ohranjamo žilavost organizma, da v športnem duhu hladnokrvno in razsodno premostimo težave, da bolj vedro gledamo v bodočnost, tako da bi bila naša enkratna in neponovljiva igra s časom vredna človeka. Zadnje pol ure je pot zavila iz zahodne na vzhodno stran grebena, nekaj časa je vodila po gozdu, ko pa je bilo gozda konec, se je pod menoj v podolžni nižavi med Ple-ševico in vznožjem Zečjaka (1623 metrov) že odprla ograda v Bari-čevem dolcu, ki se je potem še naprej gor v smeri proti Alanu nadaljeval in razširil v planinsko polje Mirovo z množico razpadajočih pastirskih stanov in senikov. Tu pa sem bil že skorajda na cilju današnje etape. Nad Mirovim se je namreč že vijugala gozdna cesta iz Jabljanca, ki tod na alan-skem prelazu doseže svojo najvišjo točko (blizu 1400 m), preden se spusti v gozdove Štirovače (prvi krak), na Liško polje (drugi krak) in na sever proti Zavižanu (tretji krak). Veliki Alan je bil za Oštarijami šele druga civilizirana oaza, ki sem jo srečal na svoji poti po divji velebitski pušči. Poleg ceste, po kateri težki tovornjaki odvažajo les z Velebita k morju, je tod še zgornja postaja velike tovorne žičnice Ja-Blanac—Alan, drvarska koča, planinsko zavetišče in celo nekaj vikendov, ki so večinoma vsi preurejeni iz starih pastirskih hiš. Ko sem na gradbišču enega teh vikendov vprašal za vodo, so me napotili k sosednji hišici. Tam sta pri odprtih vratih ob zakurjenem kaminu sedela dva stara zakonca, za katera sem pozneje zvedel, da se pišeta Vukušič in da sta tod že vse od upokojitve, prej pa sta živela v Zagrebu. Dala sta mi vode, ko pa sta zvedela, da sem sam in sem na njuno vprašanje, kje mislim prenočiti, z roko pokazal na kolibe spodaj na Mirovu, sta me povabila noter in mi ponudila prenočišče pri njiju. Seveda sem vabilo z veseljem sprejel. Za večerjo sta mi dala govejo juho, meso in solato, pa seveda kruh, zraven pa kajpak obvezno »bevando«. Ženska — včasih je morala biti prava lepotica — je materinsko pograjala mojo predrznost, ker hodim sam po tej divji f)lanini. Rekla je, da sem v vseh teh etih, kar živi na Velebitu, šele tretji »samotar«, ki je šel tod mimo. Tudi moški je na vso moč hvalil moj pogum, kar se mi je zdelo malce pretirano, saj Velebit kljub svoji razsežnosti in neprijaznosti še zdaleč ni Kilimandžaro ali Himalaja ali Veliko skalno gorovje, kjer bi poleg dobre kondicije in primerne opreme resda potreboval tudi nekaj srčnosti, da bi se odpravil tja sam. Zakonca Vukušida sta mi potem ob svitu petrolejke in ob toploti ognja iz kamina kot odlična poznavalca te planine še pozno v noč pripovedovala o Velebitu in o njegovih ljudeh — o tistih, ki tu bolj alf manj stalno živijo, kakor tudi o onih, ki ga obiskujejo. Slišal sem zgodbo, o dveh mladih Slovenkah, ki sta pred nekaj leti brez sledu izginili pod Zavižanom (verjetno za vse večne čase, saj ju še do danes niso našli ne živih ne mrtvih), o nekem mariborskem sodniku, ki je ponoči sredi neurja zašel v Ro-žanskih kukih in so ga čez dva dni našli na pol mrtvega od mraza (in to meseca julija!), tako da so mu morali zaradi ozeblin odrezati prste na nogah; o ogromnem, sedemsto let starem jelenovem rogovju, ki so ga našli v neki podzemeljski jami; in o znanstvenikih, spe-leologih, paleontologih, botanikih in geologih, ki vedno znova prihajajo odkrivat na Velebit neznane stvari in le redko odhajajo praznih rok. Pogovarjali smo se, dokler ni ogenj v kaminu ugasnil in smo postali zaspani in smo šli spat. Njuna mala in skromna počitniška hišica je imela samo dva prostora, tako da sta onadva spala v kuhinji, meni pa sta prepustila sobo. Ker nisem maral umazan, kakor sem bil, zamazati njunih čistih belih rjuh in blazin, sem razgrnil spalno vrečo in legel na tla. In da se ne bi zadušil v svojem lastnem smradu, sem na stežaj odprl okno, čevlje in prepotene nogavice pa dal sušiti na okensko polico. OSMI DAN Veliki Alan — Dundo vič podi — Brisnice — S tari grad Dan sem začel z dvemi šilci »mekane« rakije, s katero sta mi zjutraj postregla gostitelja. Čeprav je bila rakija »mekana«, nisem bil ravno trden v nogah, ko sem vstal od mize. Za prazen jutranji želodec tudi mekana rakija ni od muh. Hotel sem plačati večerjo in prenočišče, pa sta me Vukušiča zavrnila, češ da sta samo vesela, če lahko pomagata kakšnemu planincu, zdaj, ko jima njune stare in utrujene noge preprečujejo, da bi tudi onadva še hodila po njunem ljubljenem Velebitu. Čeprav sta mi .stara Vukušiča toplo priporočila, naj še naprej nadaljujem pot po Premužičevi stezi čez Rossijevo kolibo in Zavižan do Oltarov, sem se odločil, da bom prepustil to turo planincem in turistom, sam pa jo bom mahnil po svoje, Ze res, mogoče sem s tem res zamudil najlepše, kar je mogoče videti na Velebitu, kakor menita Vukušiča — a saj vendar nisem prišel sem gor zato, da bi se naslajal nad slikovitimi pejsaži in tudi ne zato, da bi zbiral štampiljke planinske transverzale. Upiralo se mi je, da bi tudi jaz šel po tej stokrat prehojeni poti, ki jo večina planincev opravi tako, da se pripeljejo z avtobusom do Alana, prepešačijo potem tistih pet ur od Alana do Zavižana, se tam najejo in napojijo v planinskem domu, napišejo kakšno razglednico, potem pa spet se- dejo na avtobus, ki jih pride počakat prav pred dom, in potem mislijo, da so bili na Velebitu in da so videli in doživeli vse, kar je na Velebitu sploh mogoče videti in doživeti. Bolje se je izgubiti na svoji poti, kot pa se najti na tuji, sem si rekel in se odpravil navzdol po napol zaraščenem kolovozu, ki je cikca-kasto sledil opornikom alanske tovorne žičnice. Žičnica vodi iz Sti-nice, majhnega pristanišča v bližini Jablane a in služi (oziroma je služila, ker zaradi okvare — ali nerentabilnosti — kaj jaz vem, že dolgo časa stoji) tovorjenju lesa iz velebitskih gozdov na ladje. V promet je bila spuščena leta 1959. Žičnica je dolga 6200 m in obvladuje višinsko razliko 1340 m. Na težkem in neprehodnem terenu so postavili 46 železnih stebrov, med katerimi je najvišji visok 23 m. Žičnica je bila zgrajena izključno za prevoz lesa in zaradi tehničnih ovir nima pogojev za morebitni prevoz turistov in planincev. Potrebna bi bila draga adaptacija, ki pa zaenkrat še ni v planu, čeprav bi bil to izredno pomemben turistični objekt, saj bi prevažala turiste z morja prav do velebitske planinske transverzale. Po enournem spuščanju skozi redek gozd ob žičnici, sem prišel na njeno srednjo postajo, ki stoji prav na zahodnem robu kraške planjave Dundovič podi, tam kjer se odpre pogled k morju in še prej k vijugastemu asfaltnemu traku jadranske magistrale. Na okrogli betonski ploščadi sem si ogrel svojo zadnjo konzervo — goveji golaž — in ga žalil s postano vodo iz čutarice. Na *Dundovič podih se je začela ena najtežjih etap na vsej moji Eoti po Velebitu: pet ur hoje od »undovič podov prek Malih do Velikih Brisnic, ki jih bržkone ne bom tako hitro pozabil. Na moji spe-cialki je bila sicer vidno označena »konjska« steza, ki mi je obetala varno in udobno pot, toda vse kaže, da sem premalo mislil na to, da je bila ta moja specialka izdelana že 1932. leta in da zadnji popravki na njej datirajo iz 1962. leta, torej pred petnajstimi leti. Včasih je bila morda tam res kakšna steza, mogoče celo konjska, kot je narisano na zemljevidu, toda ta negostoljubna pokrajina je v teh desetletjih že skoraj popolnoma opustela, nobenega konja ni več in nobenega človeka, ki bi še uporabljal in vzdrževal te poti. Čez in čez se je zarasla trava, trnje in grmovje, tako da o kakšni poti ni več duha ne sluha. Večkrat se mi je dozdevalo, da sem pot vendarle že našel, a to so bile najbrž kakšne vidne prevare ali halucinacije, fatamorgane v tej neznosni sončni pripeki — saj sem potem takoj spet zataval v kakšno neprehodno skalovje ali grmovje. Izpod nog so mi skakali veliki zeleni kuščarji, ki sem jih tokrat prvič opazil na Velebitu. Pogrnjena je miza, ponuja se dobrota in v slast gre, da se golta Jože Zaplotnik . Foto: PEKO ČEVLJI J E S E N model Irina Cena: 687 din Barve: natur marema model Inge Cena: 744,25 din Barve: gaucha sand 9 7 7 model Karmelina Cena: 744,25 din Barve: sand *. stran - Glas DRUŽINSKI POMENKI S ŠOLSKIH KLOPI MARTA ODGOVARJA Petek, 14. oktobra 1977 MARTA ODGOVARJA Katja-Kranj Prosim, svetujte mi polobleko iz tweeda, ki bi jo lahko nosila predvsem za v šolo. Stara sem 17 let, visoka 163 cm in tehtam 58 kg. ODGOVOR: Polobleka ima životek z naramnicami, vstavljen pas in našite žepe. Na životku je večji žep z dvema zadrgama, spodnji del pa ima dva manjša na desni strani in enega na levi. Žepi so različni, vsi z dvojnim okrasnim šivom. Obleka se zapenja na zadrgo in sega čez kolena. S ŠOLSKIH KLOPI Kako je padel Andrej Žvan-Boris Porezen. Okoli vrha zavija burja in megla se vali z njo. Za partizane je zavetje le v bunkerju, vkopanem v zemljo. Naenkrat zaslišijo rafale iz strojnice. Takoj spoznajo, da so Nemci. »Iz te luknje je treba čimprej ven in se prebiti do gozda!« Prvi plane iz bunkerja komandant Boris, za njim pa ostali. Bežeče sence so okupatorjevi mitraljezi hitro podrli na tla. Nekateri so obležali za zmeraj, drugi pa so se kotalili po bregu in upali, da ne padejo v nove zasede. Tedaj je bilo neumno pomisliti na strel, kaj šele streljati. Treba se je bilo prebiti iz toče Koledar 14. oktobra 1B42 so fašisti ustrelili pisatelja Vinka Koiaka 15. oktobra 1814 se je rodil ruski pesnik Mihail Jurijevi* Lermontov 1844 ae je rodil slovenski pesnik Simon Gregorčič 1866 se je rodil anglelki pisatelj irskega rodu Oscar Wilde 16. oktobra 1818 se je rodil slovenski pisatelj Luka Jeran 1888 je bil rojen pomembni ameriški dramatik EugeneO "Netile 1904 se je rodil slovenaki literarni zgodovinar Alfonz Gspan 17. oktobra 1901 je umrl slovenski ljudski pripovednik Jakob Alesovec 1912 ae je rodil slovenski pesnik Jote Udovie 1912 je bil rojen slovenski pisatelj Ferdo Godina 18. oktobra 1809 je umrl slovenski pesnik Simon Jenko 19. oktobra 1745 je umrl irski pisatelj Jonathan 8wift 1851 je umrl največji črnogorski pesnik Petar Petrovič Njegoš 20. oktobra 1897 se je rodil slovenaki esejist in prevajalec Stanko Leben * Odpadlo listje kot vir okužb Jesen je čas, ko bi se morali oddolžiti sadnemu drevju za bogato letino tako, da bi čim uspešneje preprečili škodljivcem in boleznim njihovo delovanje. Odpadlo listje z okuženega sadnega drevja predstavlja prava kotišča glivičnih bolezni. Odtod se že spomladi začnejo zase-jevati škodljivi trosi, ki v nedogled okužujejo nasad ali posamezna drevesa. V deževnih in toplih pomladanskih mesecih nosi veter trose daleč naokoli. Trosi vzkalijo na kapljicah vode in tako okužijo mlado listje. S tem, da jeseni odpadlo listje pograbimo in požgemo odstranimo gnile plodove in okužene poganjke, režemo in izrezujemo rakaste tvorbe na sadnem drevju in močno napadeno drevo posekamo, znatno zmanjšamo nevarnost okužbe in bolezni v naslednjem letu. Će bomo dosledno odstranjevali vire teh okužb ter skrbeli za škroDlienie s fungicidi, smo storili mnogo proti širjenju glivičnih bolezni, povzročiteljev zelo razširjenega jablanove-ga in hruškovega škrlupa. Proti jablanovi plesni, ki se kaže v obliki belkaste moknate prevleke na listih in poganjkih, ukrepamo tako, da vse okužene poganjke odstranimo, ker glive prezirnu jej o v brstih. Uspešno se proti tej nadlogi borimo še s škoropljenjem z žveplovimi pripravki in fungicidi. Od jablanovega raka močno okužena drevesa moramo posekati, manj napadene dele na drugih jablanah odrezati. Na delno napadenih starejših drevesih rakavo tkivo izrezujemo. Učinkovito je škropljenje z bakrenim pripravkom. Ne pozabimo, da tudi ptice prispevajo svoj delež v borbi proti sadnim škodljivcem, saj nekatere od njih pozobljejo, količino, ki dosega tudi 30 odstotkov ptičeve telesne teže. DRUŽINSKI POMENKI Kozarec vode, ki smo jo pripravili prejšnji večer popijemo v majhnih požirkih naslednje jutro na tešče, bo dostikrat naj zanesljiveje pregnal trdovratno zapeko. Pitje postane vode pred jutranjim obrokom vzpodbudno deluje tudi na izločanje žolča. krogel, kajti sovražnik je slepo obstreljeval pobočje. Le nekaterim se je posrečilo priti skozi sovražnikov ogenj v gozdove, kjer so se pridružili drugim partizanskim enotam. Komandanta Borisa ni bilo med njimi. Nekje na pobočju ga je objel okupatorjev ogenj. Tako je padel heroj Andrej Žvan-Boris. Janez Sronc, 7. b r. osn. šole bratov Ž van, Gorje Razkrita skrivnost Vsak otrok ima kakšno skrivnost, ki se počasi razkrije. Tudi moja seje nekega dne razkrila. Pri nas smo trije otroci. Ko smo bili majhni, nam je mama kupila lepe rjave medvedke. Zvečer, ko smo šli spat, sem naskrivaj potegnil medvedka k sebi. Tako sem se ga navadil, da brez njega sploh nisem mogel zaspati. Za to Je vedela samo mama, brata pa ne. Če bi vedela, bi se iz mene norčevala. Neke noči pa sem se razbrcal v postelji. Začelo me je zebsti. Zato sem k sebi stiskal medvedka in jokal. Zbudil se je starejši brat in videl, da pri meni leži medvedek. Zjutraj je povedal še drugemu bratu. Oba sta se smejala in se norčevala iz mene. Od takrat, ko sta me brata razkrila, ležim sam, brez medvedka. Lojze Bobnar, 4. c r. osn. šole Davorina Jenka, Cerklje Kostanjev štrukelj POTREBUJEMO: 1/2 kg kostanja, 15 dkg surovega masla, 15 dkg sladkorja, vanilijo, 4 jajca, 1/41 sladke smetane, 2 žlici mandljev ali drobtin, mleko, vlečeno testo iz 1/21 moke in slane vode. IZPELJAVA: Vmešajte surovo maslo, sladkor z vanilijo, rumenjake in sladko smetano. Primešajte trd sneg beljakov. S tem nadevom namažite razvlečeno testo, dodajte drobno zrezan pečen ali kuhan kostanj in olupi/ene, drobno zrezane mandlje ali drobtine. Rahlo zvito testo polijte z mlekom in specite. J) Za poskočne noge — telovadba in kopel PRVO vajo delate stoje, oprti na naslanjalo stola. Trkljajte majhno gumijasto žogico naprej in nazaj med peto in prsti na nogi tako, da jo čvrsto pritiskate k tlom (risba I. Pri žogico DRUGI vaji namestite pod obok stopala in jo počasi valjajte po tleh nekajkrat v podolžni smeri sem in tja, nato krožite z njo pod obokom stopala (RISBA II.). II. Knjiga za Jano V prvi rubriki S šolskih klopi v letošnjem šolskem letu smo obljubili, da bomo poleg nagrad za »teme meseca« podeljevali tudi knjižne nagrade za najboljše objavljene prispevke. Prvo nagrado smo namenili učenki 8. c razreda osnovne šole v Železnikih Jani Berton-celj. 9. septembra je bil objavljen njen spis z naslovom Raziskovanje in odkritje, v katerem zanimivo in s polno mero humorja opisuje raziskovanje zaprašenega podstrešja. Za Jano, ki je že nekaj let naša zvesta dopisovalka, smo izbrali knjigo Antona Slodnja-ka Tujec — roman o Cankarju. Čestitamo! NAUČILA SEM SE PISATI »Danes sem se pa naučila pisati,« je ponosno rekla sestra, ko je prišla iz šole. Iz torbe je vzela zvezek in začela pisati čudne znake. »Tako pa tudi jaz znam,« sem dejala in vzela iz predala še čisto nov zvezek. Mamo sem prosila za svinčnik, potem pa sem sedla na stol zraven sestre in odprla zvezek. Začela sem pisati najrazličnejše vijuge in nekaj pik pa vejic. Kmalu je bila polna prva stran, nato druga in tretja, saj sem pisala zelo velike »črke«. Na eno stran sem narisala hišo in človeka, na drugo pa napisala, kaj vse to pomeni. Tako sem pisala vsak dan in zvezek je bil vedno bolj poln. Popisala sem še zadnjo stran. Pokazala sem ga mami in bila sem ponosna na svojo pisavo. Prosila sem jo za nov zvezek. Ko pa je mama zagledala moje čačke, je bila huda. Rekla je, da sem uničila zvezek. Tiste vijuge pa so se začele vedno bolj spreminjati in zdaj pišem namesto njih že nekaj let prave črke. Tina Demšar, 6. d r. osn. šole Prešernove brigade, Železniki »Mamica, Mihec me je naučil, hnh<> ae iz blata naredi sneženega možak •. • f—— -? ' (/"oijuc spin«. | ►ktojbttr. — mcrfcc j vf r^^vftiiitft 1 £- ---h TRETJO vajo delate sede tako, da usločite stopalo v nartu v čimbolj ravni črti z nogo, kot bi hoteli hoditi po prstih (RISBA III.). III. ČETRTO vajo opravite bosi tako, da prenesete težo telesa na zunanjo stran stopal. V takem položaju napravite po sobi vsaj dvajset korakov (RISBA IV.). Po končani telovadbi privoščite nogam kopel v topli slani vodi, nakar jih pomočite še v posodo s hladno vodo. Urno se obrišite, natrite noge z alkoholom in jih namažite s kremo. Z nogami v vodoravni drži počivajte vsaj dvajset minut. Zaradi vzpodbujenega krvnega obtoka bodo noge prijetno tople in spočite. IV. Človek in okolje Beton, sam beton. Ceste, stavbe, sam beton. A vtomobili, ladje, sama pločevina. Toda človek, ti nisi iz betona in pločevine, ti si iz mesa in krvi, zato potrebuješ mir! Toda kje je ta mir? Na morju? Ne, sama pločevina in beton! Na travnikih, v gozdovih? Da, tam ni betona, ampak to ozračje je težje od svinca. Oh, gore, to je tisto, tam je mir. Toda kaj, ali nisem nekaj slišal, kaj, na Triglav žičnica? Toda človek, ti si znorel, človek, ti imaš glavo iz betona! Tudi tam, kjer je mir, ga hočeš uničiti. Človek, oh, človek, tudi ti si beton, sam beton. Andrej Jeromel-Jero, 8. b r. osri. šole Staneta Žagarja, Kranj Koza pri zdravniku Koza v vodo je skočila in se malo prehladila; koje nahod hud dobila, je k zdravniku šla iskat zdravila. Zdravnik jo vpraša: »Ja koza mila, kolikšna pa je vročina bila?« Koza mu odgovori: »Gospod zdravnik, vročine pa v mrzli vodi nit* Irena Petrov, 6. b r. osn. šole bratov Žvan, Gorje K vsemu že povedanemu o kavboj- kah je težko dodati nekaj, česar v preteklih letih še ni bilo izrečenega. Zato o prikazanem ženskem in moškem modelu samo na kratko. Dolgočasje v modrem poskušajo modni ustvarjalci letošnje in prihodnje leto popestriti s paleto v naravnih barvah — rjavo v odtenkih od peščene do rjaste in črno. Priljubljeni materiali nove sezone pa so široko in ozko rebrasti žamet in seveda neuničljivi jeans; tokrat v manj obledeli modri barvi. Če omenimo še životke, velike žepe, okrasne šive in ožje hlačnice, smo o praktičnih kavbojkah rekli skoraj vse. Na Rečici pri Gorjah je debelušen možic. V njegovem trebuhu domuje-jo čebele. — Foto: J. Zaplotnik Moja mati Moji mami je ime Marija. Ima rjave lase, močno postavo in je srednje velika. Je zelo resna in huda. Po poklicu je medicinska sestra. Dela v bolnici na Golniku. Ker dela v treh izmenah, sem veliko sama, takrat pa jo zelo pogrešam. Sama je za vse. Vem, da ima veliko dela, a se vseeno večkrat poigra z mano. Ima me zelo rada. Pomaga mi pri učenju, je skrbna in redna. Skrbi za mene, da imam vse, kar potrebujem. Moja mamica je res čudovita. Barbara Dolhar, 4. c r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj Petek, 14. oktobra 1977 NAGRADNA KRIŽANKA GORENJSKI KRAJI IN UUDJE OD VSEPOVSOD Glas — 9. stran Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE MQJQ i't: S V M !|:: kOiMA BOLtClNA. NA j S TR X Š H F. J Š A. N A] BO LJ Ml U1 DOMOVINA, OZA VOVK mm 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 ■ 16 17 ■ 19 ■ 1 21 ■ 22 23 ■ 25 ■ 26 27 28 I30 ■ 32 1 33 ■35 I B36 37 38 ■ 39 40 41 42 ■ 44 ■ 46 47 48 ■ 49 50 ■ 52 53 54 55 56 57 VODORAVNO: 1. otok otočja Tuamotu v Polineziji, 5. senčna, sev. stran, osojina, 9. teta embalaže, IS. prireditev s predvajanjem glasbenih del po določenem programu, 10. taoieta proti glavobolu, 17. relikti, 18. kdor piie v lepem, pravilnem slogu, 19. rimsko število dve, 10. obli*, s čimer se kaj zalepi, 22. avtomobilska oznaka za Makarsko, 23. sinjska viteška igra, 25. nepokoj, 26. nemški filozof, utemeljitelj kritične filozofije, Immanuel, 28. kota z lasmi, potegnjena z glave premaganega sovražnika, nekdaj bojna trofeja Indijancev, 30. kratica sa Temeljna izobraževalna skupnost, 31. tensko krilo, jopica, 32. znak za kemično prvino tantal, 33. medmet, ki izraža zahtevo po ponovitvi programske točke, ie (enkrat), tudi ime čistila, 36. črna žival, 30. ploskovna mera, 37. pristaniško mesto v jugozahodnem delu Finske, švedsko ime A bo, 30. najstarejši del Rijeke, naselje na hribu nad sotesko Rječine, 41. nemški športnik, ustanovitelj visoke šole za telesno vzgojo, C ari, 43. zdravilna rastlina, slez, 45. trdoglavoet, svojeglavost, 48. mednarodni avtomobilski oznaki za Italijo in Grčijo, 49. staro mesto v Grčiji, severozahodno od Aten, Elevzina, 51. dvojica, 52. lažje obolenje dihal zaradi prehitre ohladitve, 54. samozadovoljevanje, ime po biblijskem očaku Onanu, M. čtivo, berilo, 57. oficir. NAVPIČNO: 1. če, 2. ženska, ki kaj nosi, 3. grško-rimski stari vek, 4. srbsko moško ime, Aleksander, 5. silen vihar, nevihta, 6. kratko bodalce, navadno s trikotnim rezilom, 7. poldrag kamen rdečkaste ali rjavkaste barve, 8. spojina alkohola z organsko kislino, 9. prozorna tkanina, 10. pripadnik svobodnega kmečko-vojaškega sloja pri Langobardih, 11. risani film, zvezek za risanje, 12. pripadnik veje starih Slovanov, 14. desni pritok Rena med mesti Karlsruhe in Mannheim, 16. barva igralnih kart, 21. arabski plemenski poglavar, knes, 23. nemški filozofski mislec, Georg, 24. knjiga za vlaganje fotografij, znamk itd., 26. utežna mera za drage kamne in enota sa merjenje Cistote žlahtnih kovin, 27. himalajska kosa, 20. gostija, svatovanje, 31. pravo, 34. skalni prebivalec, divji kozel, 35. mrha, mrhovina, 37. plovna reka od severnem vznožju Kavkaza, izliva se v Kaspijsko morje, 38. ptica roparlca, 30. števnik, število s tremi ničlami, 40. kdor trpi, 41. kratica za diplomiran, 42. zabave otrok, literarna dela v obliki dialogov, 44. Berta Ukmar, 46. nekdanja indijanska plemena z visoko razvito kulturo v Srednji Ameriki, 47. orientalska žgana pijača, navadno iz rita, 40. ime srbskega pisatelja in gledališkega kritika Fincija, 50. kratica za Scandinavian Airlines 8yetem, skandinavsko letalsko družbo, 53. Henrik Turna, 55. Nikola Tesla. Rešitev nagradne križanke z dne 7. oktobra: 1. otrok, 6. Kaves, 11. plomba, 12 eleati 14 Kajn, 15. Asama, 17. konj, 19. Ore, 20. bravina, 22. Ada, 23. PA, 24. grabljice, 26. um, 27. agora 29 aaa, 30. ehsa, 32. rtina, 34. štant, 35. KA, 36. sinusitis, 40. ro, 42. Ufa, 44. karusel, 45. kit, 46. mani 48 Tibet, 49. Tejo, 50. razvoj, 52. rjavka, 54. sarma, 55. Eames Prejeli smo 105 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Robert Bevc, 64000 Kranj Savska c. 42; 2. nagrado (60 din) 8. Smitek, 64000 Kranj, Koroška 14; 3. nagrado (50 din) Janka Stare, 61240 Kamnik, Usnjarska c. 12. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 18. oktobra, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 70 din, 2. 60 din 3. 50 din OD VSEPOVSOD OD VSEPOVSOD ŠAHOVSKI KROŽEK Prve poteze Nemočni lovec Kmetu, ki ga podpira lahka figura, se obeta lahkotna in hitra pot do mesta pretvorbe. Seveda pa pri tem potrebuje tudi pomoč svojega kralja (gl. diagram 67 A). Vsake cigarete na gredo v promet Predstavniki več britanskih tobačnih tovarn so napovedali, da bodo po vsej verjetnosti sežgali nad 100 milijonov cigaret, ki ne vsebujejo nikotina in ki so jih pred tremi meseci ponudili na britanskem trgu. Razlog je premajhno povpraševanje. Bergman spet doma Znani švedski filmski režiser Ingmar Bergman je lani zapustil domovino zaradi obtožb, da je utajil dohodek. Pred dnevi pa se je v Stockholmu sestal z ministrom za prosveto in kulturo Wikstroemom. Na »večerji sprave« je predstavnik švedske vlade povabil režiserja, naj se spet nastani na Švedskem. Zaenkrat je dosegel toliko, da bo premiera Bergmanovega najnovejšega filma »Kačje jajce« 28. oktobra v Stockholmu. Ogoljufani ženin 41-letni vdovec iz Diisseldorfa je prek ženitne posredovalnice izbral mlado Tunizijko za svojo novo ženo in mamico 8-letnemu sinku. Pisal ji je, ona je pisala njemu in dogovorila sta se. Mlada nevesta je še sporočila »bodočemu«, da mora obnoviti potni list in da potrebuje denar za »razne formalnosti«. Vdovec je poslal 2500 mark, potem pa o zaljubljeni Tunizijki ni bilo več sledu. Podobni primeri so se zgodili tudi že na Nizozemskem in Norveškem, zato je ppsegel vmes Interpol. Lov na Nessie Skupina italijanskih znanstvenikov in potapljačev bo prihodnji teden odpotovala v Veliko Britanijo. V Loch Nessu na Škotskem bodo iskali sledi za jezersko pošastjo. Smola pa taka Lastnik draguljarne v Munchnu je pred dnevi parkiral avto na ulici. Vlomilci so mu ga pošteno izpraznili, v roke pa jim je padel tudi sveženj ključev. Ko so ugotovili, da eden odpira tudi vrata draguljarne, je bilo njihovo veselje še večje. Temeljito so jo »pospravili«, potem pa izginili z ukradenim avtomobilom. »Nočni izlet« Dogodek ki se je nedavno pripetil v zaporu v bližini italijanskega mesta Lece, je presegel »normalne« okvire, štirje kaznjenci so jo ponoči odkurili iz zapora, izropali bližnjo hišo, spotoma ubili še neko žensko in — se vrnili spet za rešetke. Kljub prebrisanosti pa jih je policija odkrila in jim poslala še petega člana: jetniškega čuvaja, ki je kaznjencem omogočil »nočni izlet«. Elektromobil Ameriška družba General Electric bo do spomladi 1979 izdelala nekaj poskusnih električnih avtomobilov, namenjenih kasnejši serijski proizvodnji. Novi avto bo imel štiri sedeže, vozil bo s hitrostjo do 88 kilometrov na uro, imel bo 18 baterij, s katerimi bo po enkratni polnitvi lahko peljal 120 kilometrov daleč. Slana na Marsu Na Marsu je zdaj pomlad, zato bi slana osmodila posevke, če bi jih kaj bilo, sporoča »Viking-2«, kije trenutno na severni marsovski ravnini, imenovani Utopija. Poslal je črno-belo sliko pomladne slane, v kratkem pa bo posnel tudi barvne fotografije. Znanstveniki iz Pasa-dene, ki obdelujejo podatke marsovskih sond, še vedno ne morejo odgovoriti na vprašanje, ali je na Marsu življenje. Diagram 67 A Beli zmaga B Remi Položaj na diagramu 67 A bi lahko razrešili na naslednji način. 1. Kb3 2. Kb4 3. Ka5 4. Kb6 5. Se6 6. Sc7 + 7. a7 + 8. a8D + Kb6 Ka7 Ka8 Kb8 Ka8 Kb8 Kc8 itn. Ce bi bil v izhodiščnem položaju (diagram 67 A) skakač na polju c7 namesto na c5, bi črni po 1. ... Kb6 lahko odstranil skakača in ujel kmeta. Pri prehodu v osnovno končnico moramo zato vedno preučiti, ali se v poziciji ne skrivajo izjemne obrambne možnosti! Od teh končnic si velja posebej zapomniti položaj, ki ga prikazuje diagram 67 B. Beli ima lovca in kmeta, kar običajno zadostuje za zmago. Toda kmet je obrobni, na liniji h, in lovec je belopoljec; polje pretvorbe, polje h8, pa je črno! Beli ne more zmagati. 1. Kf3 Kh6 2. Kf4 Kg7 3. Kg5 Kg8 4. h6 Kh8 5. Kg6 Kg8 6. Le6+ Kh8 (gl. diagram 67) in lovec se mora umakniti z diagonale b2-g8, sicer je pat. Črnega kralja ni mogoče iztisniti iz kota. Seveda, s črnopoljnim lovcem bi beli hitro razrešil problem. Diagram 68 Beli ne more izsiliti prehoda kmeta na osmo vrsto. dr. Srdjan Bavdek IZBRALI SMO ZA VAS (40. zapis) O Joži Vovku kot dobrem človeku in prijetnem družabniku sem nekaj več napisal že v sestavkih o Jezer-janih (19. in 26. avgusta 1972 v Glasu); zato se ne bi rad ponavljal. Le to spet povem, da je mož še vedno v živem spominu pri nekdanjih svojih faranih, četudi je živel med njimi le borih šest let. Zal je Jezerjanom še danes, da se je njihov zares ljudski in preprost župnik moral tako hitro posloviti. Ze dve leti po smrti so mu stanovski tovariši vzidali v čelno steno jezerskega župnišča spominsko ploščo. Kajti Joža Vovk je bil tudi v duhovskih krogih priljubljen, saj je bil nekaj let celo tajnik Ciril-Metodijskega društva (organizacija lojalnih duhovnikov). NJEGOVE PESMI Bolj pomembno od vsega — tudi Joži se je tako videlo — pa je njegovo pesniško delo. Zal, še ni niti popolnoma dozorel, a žeje moral utihniti... A kar je napisal, kaže na rojenega pesnika, ki je znal združiti tehtno vsebino z uglajeno umetniško besedo. Osnovni motovi Vovkovih pesmi so: domovina in domačija, mati, zemlja, narava in — srd na okupatorja. Za primer: Sej, očka moj, sej! Naj klica ne usahne nobena veš, zemlja bolj kot ljudje je poštena. Zdaj, zdaj bom prišel preko mej in bova zapregla, pognala in najino zemljo od jutra do mraka orala, orala. Bil pa je Joža izmed petih Zitar-jevih sinov najstarejši — odlomek pa kaže, da je bila pesem rojena v izgnanstvu, saj je polna hrepenenja po domači zemlji, po Češnjici. Celo bojevitost izraža sicer tako miroljubni pesnik: Zarja krvava nad gorami plava, v hribih hrumečih odmeva dobrava. Zdaj vsi se uprimo in meč izderimo svetal, goreč kralja Matjaža meč! Ali pa pesem, ki zveni skoraj po Borovo: Požgite hiše, vragi, polja pomendrajte, planine skalnate v zemljo s tepta j te, korakov naših zbrišite najmanjšo sled! Vrnili bomo se na pogorišča, razorali spet strnišča, iz tal gora lepoto novo priklicali. Spominska plošča na čelni steni župnišča na Jezerskem Otroke materam v naročju postrelite, sinove pred kanone, strojnice ženite, opijajte se z našo rožnato krvjo! Ljubezen naša pa bo spet rodila, s sinovi, hčerami domove napolnila! V poslednji kot sveta nas poženite, izrežite jezike nam, jih psom zmečite! Ne bo uničil tujec nas, ne beda, spet iz srca privrela naša bo beseda! Kajuhovsko močna je Materina pesem: Sest sinov je v svet odšlo, šest sinov, šest rok mi seglo je v slovo, Sest brazd mi čelo razrahljalo, šest trnov se zabodlo je v srce, šest temnih senc na dušo padlo. Šest rož na vrtu je ovelo, šest ptic iz gnezda odletelo. A jaz rahljam to črno prst za nove grede, da zraste novih šest cvetov. Molče daljave sive, molče. A čutim, da stisnjenih pesti se mojih šest sinov bori. Za svobodo, za kruh — bi lahko še dodali tej pesmi, ki izžareva trdno vero neznane slovenske matere. Stara ljudska epika o materi, ki je rodila šest sinov, junakov. Joža Vovka je vse, kar je pisal, najsibo to poezija ali proza, pisal preprosto, ljubeznivo, v lepem domačem jeziku. »Zato se bo sleherno mladoletje sprehajala po vrtu njegovega spomina cvetoča pomlad. Vse veje njegovega drevesa bodo vedno zelene.« Pri Murkinem ELGU v Lescah so vedno dobro založeni s keramiko. Iščete morda lične skodelice za kavo? Nežne krem barve, s črtami ali pisanim rožastim vzorčkom v raznih rjavih odtenkih so prav prikupne. Cena: 23,60 din Ce imate doma akvarij s toplovodnimi ribami, papigo skobčevko ali kakšno egzotično ptico in bi kaj več radi vedeli o tem, kako jih oskrbovati, si kupite pri ŽIVILIH v GLOBUSU tovrstne knjige. Zgoraj, na konfekcijskem oddelku kranjske TINE so se bogato založili z moškimi jopiči in ženskimi plašči iz umetnega usnja. Izdelali so jih pri celjskem TOPRU, drobna oznaka Mc.Gre-gor v šivu prednjika pa zagotavlja, da so ukrojeni po najnovejši modi. Moške jopiče imajo v črni, ženske plašče pa tudi v rjavi bravi. Na voljo so vse velikosti. Cena: ženski plašč 984,70 din Cena: moški jopič 847,30 din Cena: 28,20 do 63,75 din Pri raljvljišd ALMIRI so spletli sa jesen in zimo ienske komplete iz volnenega jerseva, oosebej primerne za močnejše post .ve. /opica se odpenja po vsej dolžini. V modri, bordo, zeleni, rjavi in r j as t i barvi ter v velikostih od 42 do 48 so naprodaj v njihovi industrijski prodajalni. Cena: 815 din J 10. stran — Glas RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED RADIO 15 sobota Prvi program 4.30 8.06 9.06 9.36 10.16 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.26 16.30 16.45 16.00 17.00 18.06 18.45 19.35 19.46 20.00 21.30 23.06 0.30 1.03 2.03 3.03 4.03 Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik Mladina poje Kdaj, kam, kako in po čem »edem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti: Kdaj uporabljamo slivove podlage za breskve Veseli domači nape vi Priporočajo vam Iz dela Glasbene mladine Slovenije S pesmijo in plesom v novi teden Glasbeni intermezzo S knjižnega trga Vrtiljak Studio ob 17.00 Gremo v kino Zabaval vas bo orkester Horst Jankowsky Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Silvo Stingl Sobotna glasbena Smorama ddaja za naše izseljence Popularnih dvajset Zvoki iz naših krajev Kaleidoskop zabavnih melodij Odmevi z baletnih odrov Glasbena skrinja S popevkami v novi dan 16 nedelja Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako. kako ri mi vami in za vas 16.00 Nal podlistek -C. Alegria: Mati 16.15 Z majhnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom Andrej Arnol 18.50 Svet in mi Tretji program 19.05 Posnetki s festivala v Bavreuthu — R. VVagner: Valkira 20.20 Vidiki sodobne umetnosti 23.15 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke — A. Papler: Jadransko morje 8.52 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši 10.06 Nedeljska panorama lahke glasbe 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Nedeljska reportaža 13.45 Obisk pri orkestru RTV Ljubljana 14.06 Nedeljsko popoldne 17.50 Zabavna radijska igra — M. Marine: Skrivnost roke v smetnjaku 19.36 Lahko noč, otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT — studio Novi Sad 23.06 Literarni nokturno - V. Kovačič: Bele noči 23.16 Plesna glasba za vas 0-.06 Preludiji za orkester 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Ce še ne spite 2.03 S pevci jazza 2.10 Zvoki godal &03 Plošče za ploščo 3.30 Simfonični fragmenti 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.36 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.06 Po pločnikih Pariza 15.00 Petpedi 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Iz musicalov in glasbenih revij 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.06 Iskanja in dognanja 19.20 Igramo, kar ste izbrali, vmes ob 20.35 Naš likovni svet 23.00 Trije pianisti za tri skladatelje 23.55 Iz slovenske poezije 17 ponedeljek Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Ringaraja 9.20 Pesmica in pozdravi za mlade risarje 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Gozdna učna pot skozi kmečke gozdove v Radovljici 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.30 Priporočajo vam 14.05 Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.06 Izročila tisočletij 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Toneta Kmetca 20.00 Kulturni globus 20.10 G. Puccini: Gianni Schicchi — opera v enem dejanju 21.05 Iz slovenske simfonične literature 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno — V. Garantini: Pesmi 23.15 Za ljubitelje Jazza DrugI program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 1336 Ponedeljkov križem kraž 1335 Glasbena medigra 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov 14.20 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.06 V gosteh pri komornem zboru RTV Ljubljana 19.40 Komornoglasbeni portret skladatelja Milana Stibilja 20.15 Ekonomska politika 2035 Aram Hačaturjan: odlomki iz baleta Spartak 21.00 Literarni večer 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih: Marijan Lipovšek 23.20 Za vas muzicirajo 23.55 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Življenjski prostor drevesa 9.30 Iz glasbenih šol 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 1230 Kmetijski nasveti: Tehnološke predelave in možnosti uporabe čebeljega voska 12.40 Po domače 13.30 Priporočajo vam 14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Radijska univerza 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Obiski naših solistov 1935 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra - Femi Euba: Želva 21.10 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program JRT — Jugoslovanska glasba 23.05 Literarni nokturno - S. Raičkovič: Pesem tišine 23.15 Popevke se vrstijo 0.05 Dizieland parada 0.30 Popevke za vse 1.03 Koncert po polnoči 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Majhni ansambli 3.30 Paleta akordov 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo: Podoba Ljubljane v 19. stoletju 1433 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Zvočni portreti 17.40 Z ansamblom Franci Puhar 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 B. Smetana: Prodana nevesta, odlomki TELEVIZIJA TV Ljubljana 8.00 A. Ingolič: Onstran meje — nadaljevanka Udarna brigada 8.15 Modri plašček 8.45 Morda vas zanima: Slavko Pregl 9.15 Dogodivščine morskega konjička 9.30 Človek in duševna stiska 9.50 Po sledeh napredka 10.20 Ugasnite cigareto 10.50 N.Cripp: Družinske vezi — nadaljevanka 14.25 Nogomet Sarajevo: Vojvodina — prenos (Sa) 16.20 Rokometni četveroboj — prenos srečanja Jugoslavija :CSSR 17.45 Obzornik 18.00 Huckleberrv Finn - film 19.15 Risanka 1930 T V dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 Lolita - angleški film 21.50 Moda za vas 22.00 TV dnevnik 22.25 Svetovno prvenstvo v ritmični gimnastiki - filmski pregled iz Basla (Bg) 22.45 625 Oddajniki II. TV mreže 17.45 Plus pet - otroška oddaja 18.45 Zabavno glasbena oddaja 19.30 T V dnevnik 20.00 Feljton 2030 Glasbena oddaja 21.30 24 ur 21.40 Dokumentarna oddaja 22.10 Športna sobota 22.25 Svetovno prvenstvo v ritmični gimnastiki TV Zagreb — I. program 10.00 TV v šoli 14.10 Poročila 14.15 TV koledar 14.25 Nogomet Sarajevo: Vojvodina — prenos do 1930 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 TV žehtnik 20.35 Moja edina - film 22.10 TV dnevnik 22.25 Zabavno glasbena oddaja 16 nedelja TV Ljubljana 8.20 Poročila 8.25 Za nedeljsko 8.55 9.35 10.25 10.55 1130 12.30 15.15 15.30 16.00 16.16 17.35 17.45 17.50 19.15 19.30 19.50 20.00 21.05 21.25 21.55 22.05 2235 dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov v Celju 625 S. Karanovič: Na vrat na nos — nadaljevanka Poletje na otoku Mirabelle — serija Karino — nadaljevanka Kmetijska oddaja (Bg) Poročila Križem kražem Življenje lisice — film Okrogli svet Rokomet Jugoslavija : ZRN — prenos M oda za vas Poročila Ovčar — ameriški film Risanka TV dnevnik Tedenski gospodarski komentar I. Ivanac: Nikola Tesla - nadaljevanka 500 let Krškega - reportaža Mesto v cvetju TV dnevnik Nogomet Rijeka : Hajduk — reportaža (Zg) Športni pregled (Zg) Oddajniki II. TV mreže 15.00 Nedeljsko popoldne 1930 T V dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.00 24 ur 21.20 Jesse James — film TV Zagreb - I. program 9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 11.00 Narodne glasba 1130 Kmetijska oddaja 12.30 Radost Evrope 13.40 Gledalci inTV 14.10 RobinHood — serija 15.00 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.05 Nikola Tesla - nadaljevanka 21.15 Popotovanja 21.45 TV dnevnik 22.05 Nogomet Rijeka : Hajduk - reportaža 22.35 Športni pregled 17 ponedeljek TV Ljubljana 9.05 TV v šoli: Pravopis, Aluminij, Napetost površine (Zg) 10.00 T V v šoli: Srbohrvaščina, Risanka, Zemljepis (Bg) 11.05 15.05 16.00 "17.15 17.25 17.50 18.05 18.30 18.45 19.15 1930 20.00 21.30 22.10 TV v šoli: Za najmlajše (Sa) TV v šoli -ponovitev (Zg) TV v šoli -ponovitev (Sa) Vrtec na obisku: Halo, tu reševalci Zakoni divjine — serija Obzornik Človek in duševna stiska Dogovorili smo se M ladi za mlade (Tg) Risanka TV dnevnik M. Buljan: Dolgo potovanje v belo — drama TV Zagreb Kulturne diagonale TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 18.00 Svetovno prvenstvo v ritmični gimnastiki — posnetek iz Basla 1830 Test 18.45 Mladi za mlade 1930 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 2030 Izkušnje 21.00 Poročila 21.10 Ribiči - film TV Zagreb — I. program 17.15 TV dnevnik 1735 T V koledar 17.45 Potovanje okrog sveta 18.00 Reci mi, reci 18.15 Knjige in misli 18.45 Mladi za mlade 1930 TV dnevnik-20.00 Ambasadorji — TV drama 21.40 Kultura v objektivu 22.25 Dokumentarni film 22.45 TV dnevnik TV Ljubljana 8.30 TV v šoli: Nemščina, Zapuščena gnezda, Geometrija, T V vrtec, Očetov poklic, Dohodek vTOZD(Zg) 10.30 TV v Soli: Risanka, Prirodoslovje (Bg) 1430 TV v šoli - ponovitev (Zg) 16.05 Šolska T V: Projekcije geografskih kart »ogodivščine morskega konjička — serija 17.25 Črna puščica — serija 17.50 Obzornik 18.05 Muppetshovv 18.35 Jugoslovanska t rimska televizija 19.15 Risanka 1930 T V dnevnik 20.00 Oči kritike 20.45 G. Flaubert: Gospa Bovarv — nadaljevanka 21.40 Obrazi jazza 22.10 T V dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Športni filmi 18.15 Dokumentarni film 1930 TV dnevnik 20.00 TV drama 21.35 24 ur 21.55 M uppet shovv 22.25 Znanost TV Zagreb - I. program 16.00 T V v šoli - nadaljevanje od 17.15 do 19.30 isto kot na odd. II. T V mreže 1930 TV dnevnik 20.00 Aktualnosti 20.50 Akcije 21.00 Velika vojna - film 23.00 TV dnevnik TV Ljubljana 8.50 TV v šoli: Varstvo okolja, Od Svilaje do Brača, Faktografski film (Zg) 10.(H) TV v šoli: Kocka, kocka. Risanka, Film (Bg) 13.55 Diosgvor: nogomet Diosgvor: Hajduk — prenos (IV-Lj) 17.25 A. Ingolič: Udarna brigada — nadaljevanka 17.40 Zakladi britanskega muzeja — serija 18.05 Obzornik 18.25 Spekter 18.55 Flavta 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.00 Film tedna: Jaz, Petek - angleški film 21.50 Včeraj, danes, jutri. Vse listje gozda — 2. del 2235 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 1735 T V koledar 17.45 Pionirski TV studio 18.00 Zgodbe o Afriki 18.+5 Znanost 18.45 Slovaška narodna glasba 1930 TV dnevnik 20.00 Športna sreda 23.00 TV dnevnik TV Zagreb - I. program 13.55 Nogomet Diosgvor: Hajduk — prenos od 17.15 naprej isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 Znanost in družba 20.15 Pesmi o materi 20.35 Koncert za besedo 21.00 Dvignjena zavesa 21.20 S tujih koncertnih odrov 23.00 Sezimo v našo diskoteko 23.66 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.06 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Zapojmo pesem 9.40 Aktualni problemi marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Katere beljakovine uporabljamo pri prehrani perutnine 12.40 Pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 1430 Nali poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma — H. Haine: Florentinske noči 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Odskočna deska -sopranistka Majda Hercog 18.30 Utrinki iz svetovne zborovske glasbe 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana 22.20 S festivalov jazza 23.06 Literarni nokturno — L. Nakos: Materinstvo 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 0.06 Iz komornega opusa L. van Beethovna 0.30 Za pozne plesalce 1.03 Zaprite oči in poslušajte 2.03 Note v ritmu 2.30 Concertino in pesnitev 3.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo: Življenjski prostor drevesa 14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Glasbena soareja 20.00 Kultura danes 20.16 Predklasična zborovska umetnost — Jacob Gallus 20.35 Z našimi opernimi umetniki 21.40 Sodobni literarni portret: EliasCanetti 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — na lolgarskem 22.55 IzBartokovih albumov 2335 I z slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo:-Podoba Ljubljane v 19. stoletju 9.35 Ljudsko izročilo v zborovski glasbi 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti: Pridelovanje česna 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Enajsta šola 1530 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.06 Z opernih odrov 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Toneta Janša 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer: Nemi kontinenti 21.40 Lepe melodije 22.20 Weber v domači izvedbi 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah 23.30 Janko Ropret, nocojšnji gost 0.06 Lahka kri TA TEDEN NA TV Sobota Izobraževalna redakcija TV programa je pripravila zanimivo barvno serijo petih oddaj o psihoterapiji — zdravljenju težav kot so nervoze in psihosomatska obolenja. Spoznali bomo nastanek psihičnih težav, zgodovinski razvoj zdravljenja in današnje pristope k preprečevanju in zdravljenju teh težav. Stenlev Kubrick je ustvarjalec, katerega filmi vedno vznemirjajo. Sam pravi, da ima rad kriminalce in umetnike, ker so to ljudje, ki se ne znajo prilagoditi realnosti in so zato z njo v stalnem konfliktu. Njegove besede so ob filmu LOLITA čisto primerne, saj predstavlja Nabokova predloga tip še ne odraslega dekleta, ki obnori starejšega profesorja. — V glavnih vlogah: James Mason, Sue Lyon, Shirlev VVinters, Peter Sellers in drugi. Nedelja Znan in priznan ustvarjalec izrazito akcijskih filmov, predvsem vesternov, George Marshall, je z OVČARJEM kljub upoštevanju zakonitosti zvrsti vseeno ustvaril nekoliko nenavaden vestern. V njem je namreč toliko duhovitih prebliskov, v karakterizaciji posameznih likov kot tudi v samam poteku dogodkov, da ga lahko označimo skoraj kot komedijo. Ponedeljek Na letošnjem festivalu Grand prix Italia je Jugoslavijo zastopala zagrebška drama Mirjane Buljan DOLGO POTOVANJE V BELO. - Dvanajstletna deklica Sanja v nekem trenutku popolnoma onemi in izgubi spomin. Odpeljejo jo na psihiatrično kliniko, kjer zdravniki s posebno metodo skušajo odkriti najbolj skrite kotičke njene podzavesti, da bi ugotovili vzrok težkih psihičnih motenj. Za uspešno zdravljenje pa je potreben tudi pogovor s starši. Prav tu se psihiatru odkrije usodnost in tragedija Sanje. Deklica je namreč živela v propadajoči družini, mnogokrat je bila zapuščena in osamljena. Sreda Skoraj ni Slovenca, ki ne bi poznal Defoevega romana o Robinsonu Crusoeju. Napeta pustolovska zgodba je bila tudi že večkrat prenesena na filmsko platno. Toda Goldov film JAZ, PETEK je v tolikšni meri spremenil bistvo sporočila, da lahko govorimo le še o sposojenih likih pri Defoeju in o sposojeni situaciji. Jack Gold je v nekoliko ironični, parodični obliki spregovoril o bedi, klavrnih kolonizatorskih in verskih zablodah belega človeka v odnosu do naravnega, treznega domačina. - V glavnih vlogah: Peter OToole, Richard Roundtree. Četrtek Drama KOZA MEGLE, ki jo bomo gledali v okviru vsakoletnega Borštnikovega srečanja v Mariboru, obravnava elemente najstarejšega izročila v širšem slovenskem prostoru, ki temelji na poganskem verovanju v zmagovite obredne sile kurentovanja. Dejanje je postavljeno v obdobje vladavine Marije Terezije. Oddelek graničarjev dobi ukaz, da izkorenini in prepreči kurento-vanje. V spopadu z domačini se sprožijo solovite strasti elementarne erotike in skoraj mitične pripadnosti obredu kurentovanja. Pod tem napetim dogajanjem, ki komaj dopušča trezno razmišljanje, se prebija v svetlobo naše zavesti nepopustljiva obramba samobitnosti in avtohtone narodnostne pripadnosti, ki jo je potrebno braniti pred nasiljem tujcev vse do današnjega dne. 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Z opernega in koncertnega odra 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Jazz s plošč 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 1333 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi marksizma 14.20 Mehurčki 1433 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami r> Jugoslaviji Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Čustveni svet računalnika Ruperta 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.06 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja 19.30 Zunajepolitični feljton 19.45 Večerni concertino 2035 Vprašanja telesne kulture 20.40 Z letošnjih prireditev Ljubljanskega festivala 2130 Igra Kvartet saksafonov iz Hollywooda 22.00 Izvokalno- instrumentalne ■ literature 2335 Iz slovenske poezije Prvi program 430 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.06 Radijska šola za nižjo stopnjo: Lastovica 930 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti: Izbira njiv za sladkorno peso 12.40 1330 13.50 14.06 1420 1430 1530 1536 15.45 16.00 17.00 18.06 1936 19.46 20.00 21.15 2220 23.06 23.15 0.06 1.03 130 2.03 230 3.03 330 4.03 Pihalne godbe vam igrajo Priporočajo vam Človek in zdravje Glasbena pravljica: Jaka - P oltarsko letalo NaU umetniki mladim poslušalcem NaU poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Nal gost Vrtiljak Studio ob 17.00 Moment musical Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Franca Miheliča Stop popa 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Iz slovenske komornoglasbene literature Nočni znanci Mojstri jasza Revija popevk Glasba za godala Paleta akordov Majhni ansambli Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 1333 Zvoki detel ob Mediteranu 14.00 Radijska šola za nitjo stopnjo: Lastovica 14.25 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.06 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar 1836 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Radijska igra - R. Pinget: Narek 19.50 Za vsakogar nekaj 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 21.45 V nočnih urah 2230 Mednarodna radijska univerza 22.40 Iz jugoslovanske operne literature 23.15 Novi posnetki oboista Boža Rogelje 23.55 Iz slovenske poezije TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 7,20 do 8 din, cvetača 16,70 din, korenček 7,60 din, česen 48,85 din, čebula 6 din, pesa 5 do 6,20 din, kumare 13 din, paradižnik 7,50 din, paprika 6,70 din, slive 14,90 din, jabolka 5 do 6,50 din, hruške 14,80 din, grozdje 13,90 din, limone 2720 din, ajdova moka 20,45 din, koruzna moka 6,20 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,65 din, skuta 26,56 din, sladko zelje 2,65 din, kislo zelje 5,20 din, kisla repa 720 din, jajčka 2,20 do 2,40 din, krompir 3,65 din, za ozimnico 3,20 din KRANJ Solata 10 do 12 din, špinača 18 do 20 din, cvetača 22 din, korenček 10 din, česen 40 din, čebula 7 din, fižol 28 do 30 din, pesa 6 do 8 din, kumare 6 din, paradižnik 18 din, paprika 8 do 10 din, slive 16 din, jabolka 6 do 7 din, hruške 14 do 16 din, grozdje 16 din, kostanj 14 do 25 din, buče 12 din, limone 23 din, ajdova moka 18 do 20 din, koruzna moka 7 din, kaša 16 din, surovo maslo 68 din, smetana 26 din, skuta 18 din, sladko zelje 6 do 7 din, kislo zelje 12 do 14 din, kisla repa 10 do 12 din, orehi 150 din, jajčka 2,50 din, krompir 4 din UMRLI SO VTR2IČU Toporiš Ferdinand, roj. 1918, Janežič Evatahij, roj. 1907, Mašovič Sanel, roj. 1977 20 Četrtek TV Ljubljana 9.00 TV v šoli: Zgodovina Dolina Gangesa, Obdelava lesa (Zg) 10.00 TV v šoli: Francoščina, Risanka, Kemija (Bg) 11.05 TV v šoli: Minerali (Sa) 15.00 Šolska TV: Projekcije geografskih kart 17.25 Čudoviti svet muca Filemona 1735 Obzornik 17.50 Modri plašček 18.25 Skrivnosti morja — serija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Bortšnikovo srečanje - prenos iz m ari bora 22.05 Miniature — Tartini: Vražji t rilce k 22.20 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 1735 TV koledar 17.45 Mali odred 18.15 Znanost in tehnika' 18.45 Odgovor na vse 1930 T V dnevnik 20.00 Obletnica osvoboditve Beograda 21.45 24 ur TV Zagreb — I. program 15.00 T V v šoli od 17.15 do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 1930 TV dnevnik 20.00 Argumenti 77 20.50 Kapelski kresovi — nadaljevanka 22.00 TV dnevnik 22.20 Bemus77 TV Ljubljana 8.35 TV v šoli: Dnevnik 10, Slovenščina, Ruščina, Jesenski sadeži, Rišemo (Zg) 9.50 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina (Bg) 10.55 Velika šolska ura 15.00 17.15 17.25 17.55 18.10 18.45 19.15 19.30 19.55 20.05 20.50 21.25 22.15 — prenos iz Kragujevca (Bg) TV v šoli - ponovitev (Zg) Križem kražem Pisani svet Obzornik Čez tri gore: Šentjernejski oktet Hrvaški narodni parki Risanka TV dnevnik Tedenski notrenjepolitični komentar N. Cripp: Družinske vezi — nadaljevanka Razgledi: Moj delovni dan Policijske zgodbe — serija TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Kapetan Mikula Mali 18.15 Obramba in zaščita 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Kulturna oddaja 21.00 24 ur 21.15 Beethovnove sonate TV Zagreb - I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 1930 T V dnevnik 20.00 Odrske luči - zabavno glasbena oddaja 20.50 Ljubezenske zgodbe — serijski film 21.40 Človek in čas 22.10 TV dnevnik V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM 135 UDELEŽENCEV POHODA KRIŽE — V počasitev krajevnega praznika krajevne skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično je bilo v organizaciji tabornikov odreda Križka gora 9. orientacijsko tekmovanje tabornikov pod imenom »Od spomenika do spomenika«. Čeprav so organizatorji povabili tabornike iz vse Slovenije, je nastopilo le 27 ekip iz Ljubljane, Kranja, Škofje Loke, Sežane, Tržiča in Križe, skupaj 135 udeležencev. Pohod je potekal od Snakovega preko Mahavovega griča, kjer se pričenja pred kratkim odprta pot predsednika Tita čez Karavanke, preko Čevdrc in v Gozd. Zmagali so taborniki odreda Stražnih ognjev iz Kranja. J. K. ZBOR PRIPADNIKOV POHODNE ENOTE Škofja Loka — Ob koncu prihodnjega tedna se bodo v taborniškem domu na Visokem v Poljanski dolini zbrali na tridnevnem seminarju pripadniki mladinske pohodne enote s področja škofjeloške občine. Mladi se bodo na njem seznanili z mnogimi vprašanji s področja naših obrambnih priprav ter nalogami, ki jih kot pripadnike pohodne enote čakajo. Udeleženci seminarja bodo imeli obilo priložnosti, da si svoje znanje temeljito izpopolnijo. V mladinski pohodni enoti je bilo namreč vse od ustanovitve enote tako v vodstvu kot v sami enoti mogoče čutiti precejšnje pomanjkanje strokovno usposobljenih kadrov. Bližnji seminar bo prav gotovo to vrzel lahko zabrisal, istočasno pa bodo dane možnosti, da se škofjeloška mladinska pohodna enota še okrepi. Ze prihodnje leto pa v Škofji Loki za pripadnike enote nameravajo pripraviti nekajdnevno urjenje. Za izobraževanje in usposabljanje mladih na področju obrambnih priprav pa bodo poskrbeli tudi na šolah in v delovnih organizacijah. -jg Gremo na Štajersko TEKMOVANJE TRAKTORISTOV Cerklje — V nedeljo, 9. oktobra, je Avtomoto društvo Cerklje organiziralo spretnostno vožnjo s traktorji na prostoru pred zadružnim domom in domom Avtomoto društva. To je bila zadnja prireditev v počastitev praznika Cerkelj in okolice. Nagrade za najboljše traktoriste sta prispevala cerkljanska temeljna zadružna enota in Avtomoto društvo iz Cerkelj. Tekmovalce niso čakale samo preskušnje iz spretnostne vožnje, temveč so morali metati tudi žogo v koš in tekmovati v pikadu. Najboljši je bil Jože Koželj iz Cerkelj, ki je zbral 101 kazensko točko. Drugi je bil Gregor Bohinc s 114 kazenskimi točkami, tretji, četrti in peti pa so bili Janez Sluga iz Grada, Janez Erzar iz Vopovelj in Franc Šink iz Češ-njevka. J. Kuhar Lesce — Tale semafor je že lep čas samo še »okras« hiše. - Foto: F. Debeljak Podvin — Obiranje jabolk v nasadu Resje gre h koncu. Letina je bila ugodna, zato je v prodaji še dovolj jabolk. Na zalogi imajo tudi precej drobnejših, a kvalitetnih sadežev, primernih za šole in varstvene ustanove, ki jih lahko kupijo po minimalni ceni 3,50 din za kilogram. — Foto: F. Debeljak PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI r 1 kredit do 30.000 din prodaja za devize; dobava na dom VELIKA IZBIRA IZDELKOV 0IZV0DNJ Sejemska hala Savski log Kranj v času X. mednarodnega sejma opreme od 10. do 16. oktobra j T Če so se vremenarji kdaj zmotili, so se preteklo soboto prav pošteno. 2e cel teden so napovedali dež, ga ni in ni hotelo biti. Tudi v soboto ne! Na Pohorju je sijalo sonce in pogorje je žarelo v svojih čudovitih ognjenih barvah, le zaplate smrek in jelk ter borovcev vmes so trdile, da je sicer Pohorje vendarle zeleno ... Z nami na izlet so šli pismonoši z vse Gorenjske. Tisti, ki so se v lanski naročniški akciji dobro izkazali, in pa tisti, ki lani še niso bili z nami. Drugič smo jih zdaj povabili in upamo, da bo to pri naši hiši postala tradicija. Za dobro voljo, smo rekli. Takole pa izgleda, če pismonoša piše domov... Saj so prav oni tisti, na katere se strese vsa jeza naročnikova, če slučajno ne dobi GLASA in naročate jim to in ono ... Naša prava živa vez z vami so in radi bi, da bi bila ta vez še trdnejša! No, tokrat smo šli na Štajersko. Prvi postanek smo naredili v Vranskem,, da smo se malce podprli potem pa pri Slovenskih Konjicah zavih proti Oplotnici na robu Pohorja. Da ni bilo v avtobusu dolgčas sta poskrbeli naši u've stari znanki Polona in Neža iz Murke, ki sta to po* Kot »poštarci« raznosili vsem našim pismonošem veselo pošto in dali tudi predlog za celo serijo novih znamk ... Našel pa se je tudi med pismonoši en sila zgovoren fant, Ivan Brglez, ki raznaša pošto po Škofji Loki in prepričani smo, da mu tudi najbolj jezikave Ločanke ne pridejo do živega. No, pa seveda harmonikarja Karel in Miha ki vsak trenutek izkoristila za veselo vižo. Stara pohorska cesta z Oplotnice je precej vijugasta in na kraje ozka, vendar je bil šofer Bine od Alpetoura kaveljc in jo je mojstrsko privozil na Osankarico. Tu smo se peš napotili k Trem žebljem, kjer je 8. januarja 1943 do zadnjega borca padel Pohorski bataljon. Ta sveti kraj naše borbe z osrednjim spomenikom padlim in iz pohorskega granita izklesani kamni, ki označujejo, kje so se borili in padli posamezni vodi čet bataljona ter posamezni borci na stražarskih mestih, je zresnila vse do kraja. Tišina gozda, ki ga je sem in tja osvetlil žarele sonca, je prevzela tudi nas. Molče smo se poklonili pohorskim junakom. Zdaj je bilo treba še^do Areha, kjer nas je čakalo v Ruški koči izdatno kosilo. Toliko je bilo še časa, da smo skočili v sosednjo starogorsko cerkev sv. Areha in si ogledali zanimivo nagrobno ploščo Henrika II., ki je bil svoje čase proglašen za svetnika in so mu Pohorci po domače rekli Areh... Na prijetnem soncu, v zavetju debelih zidov stare cerkve, ki menda oživi le dvakrat na leto, smo še malo posedeli in naš harmonikarje raztegnil meh. Po kosilu smo se spustili s Pohorja skozi Hoče in nadaljevali pot skozi Miklavž v Ptuj. Na gradu so nas kar malo začudeno gledali. Stari kustos je povedal, da je že toliko let pri hiši, pa pismonoš še ni bilo na ogled. No, so bili pa zdaj prvič! Večerilo se je že, ko smo si ogledali zadnje sobane gradu. Le še do Ptujskih toplic, ki so jih odprli šele letos spomladi, smo skočili, da bomo Vedeli kam se gremo lahko kopat, če spet pridemo v ta konec, potem pa veselo domov. Drugo leto pa spet, če bomo le živi in zdravi! Tekst in fotografije: D. Dolenc Na vrhu Pohorja, pri Arehu,je sonce grelo in harmonikar je raztegnil svoj meh Pri spominskem obeležju pri Treh žebljih smo počastili spomin pohorskih junakov TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Najnovejše modele oblek in kril za jesenske dni dobite v naših prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču t r i g 1 a v KOMPLETNA IZBIRA POHIŠTVA V KOKRI! • v salonu pohištva »Globus«, Kranj: — spalnice, dnevne sobe, otroško pohištvo, KRANJ # k sp?cia,izirani ProdaJa,ni kuhinjskega pohištva »DEKOR«, — 24 vrst kuhinj, TV aparati, bela tehnika (hladilniki, štedilniki, zamrzovalne omare) Nudimo še: — prodajo na kredit do 30.000 din, z 20 % pologa brez porokov, dostavo na dom Komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij pri Gorenjski kmetijski zadrugi, TZE Naklo objavlja naslednji prosti delovni mesti 1. OBRATOVNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: srednja šola ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali nepopolna srednja šola in 5 let delovnih izkušenj A 2. POMOŽNEGA SKLADIŠČNIKA Pogoji: K V trgovski delavec ali K V kmetijski delavec Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 2 meseca. Razpis velja do zasedbe. Ponudbe z dokazili o strokovnosti pošljite na naslov Gorenjska kmetijska zadruga, TZE Naklo - Komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij. Po sklepu Sveta podjetja Konfekcija Mladi Rod Kranj razpisuje licitacijo prodaje osnovnega sredstva v obliki ponudb na javni dražbi 24. oktobra 1977 ob 8. uri v prostorih uprave podjetja v Kranju, Pot na kolodvor 2 za KOMBI IMV v voznem stanju Izklicna cena 15.000 din. V ceno ni vštet prometni davek, ki ga morajo plačati zasebni kupci. Zainteresirane stranke si osnovno sredstvo lahko ogledajo v Kranju, Savska c. 8. Pravico do licitacije imajo vse pravne in fizične osebe. i. SI PAD vas vabi v paviljon v hali A na sejmu opreme od 10. do 16. oktobra v Kranju POPUST konkurenčne cene KREDIT DO 50.000 DIN — polog 20 % — brez porokov BRAZPLAČNA DOSTAVA NA DOM! SOLIDNA POSTREŽBA! BOGATA IZBIRA: — regalov — klubskih garnitur — spalnic — kuhinj — jedilnic — miz — stolov — predsobnih sten — raznega kosovnega pohištva - ■ j cmsr ..................ti ............—"W vaše stanovanje bo še lepše vaše zadovoljstvo še popolnejše s pohištvom Šipa d MALI OGLASI prodam Prodam KONJA, starega 7 let, sposoben za vsa kmečka dela. Vidic Franc, Partizanska 8, Bled 7021 1 leto stare KOKOŠI nesnice in kokoši za zakol ter sveža JAJCA po 1,80 din dobite vsak dan pri Zupan, Cegelnica 1, Naklo 7148 Ugodno prodam PEC kuppers-busch, KAVČ in dva FOTELJA. Vidali, Ul. XXXI. divizije 48, Kranj 7173 Prodam krmilni KROMPIR in krmilno PESO. Zgornje Bitnje 18 7174 ŠTEDILNIK GORENJE 4 E + 2P, HLADILNIK 717 lux, omara GRACIJA, vse rabljeno dve leti, poceni prodam. Peternelj, tel. 064-69-322 7175 Prodam SADJE za mošt ali namakanje in ZELJE v glavah po 2 din kilogram. Luže 6, Šenčur 7176 Prodam kuhinjsko kotno KLOP, mizo in dva stola. Kranj, Moša Pija-deja 46/11, stanovanje 10, Kranj 7177 Prodam diatonično HARMONIKO Melodija. Zg. Bitnje 186 7178 Prodam termoakumulacijsko PEČ AEG 3 KW. Moše 19, Smlednik 7179 Ceneje prodan nov žepni RAČUNALNIK in otroško POSTELJO z vložkom. Hrastje 70 7180 Prodam 6 tednov" stare PRAŠIČKE. Zalog 41, Cerklje na Gorenjskem 7181 Ugodno prodam lepa JABOLKA za ozimnico ali slabša za mošt. Ravnikar Janez, čevljar, Škofja Loka, Kidričeva 18 7182 Prodam dolgo belo POROČNO OBLEKO št. 40. Telefon 064-60-819 7183 Prodam LIMONO — drevesce, plemenita in rodna sorta. Primerna za ogrevane prostore. Naslov v oglasnem oddelku. 7184 Prodam KRAVO po izbiri. Sp. Lipnica 20, Kamna gorica 7185 Prodam star črno-bel TELEVIZOR EI NIŠ, stabilizator in anteno. Cena 600 din. Avguštin, Britof 141 7186 Prodam težkega TELETA za zakol ali rejo. Čut, Žirovnica 17 7187 AEG PEČ - ŠTEDILNIK^ na trdo gorivo in KOŠEK za novorojenčka zelo poceni prodam. Kranj, tel. 21-345 7188 Prodam ELEKTROMOTOR za žaganje drv. Suša Slavko, Zupančičeva 14, Kranj 7189 Prodam 90 ( 3 x 30) členov TRIKA RADIATORJEV in 19,2 kv. m jeseHOvega PARKETA 350 X 55. Kranj, RescVa 13 7190 Ugodno prodani BETONSKO ŽELEZO. Cesta talcev 6 a, akpfia Loka 7191 Prodam suha BUKOVA DRVA (klaftre). Zalog 19, Cerklje 7192 Prodam KRAVO s teletom ali menjam za bika. Dvorje 38, Cerklje 7193 Prodam aluminijasto OGRODJE in VRATA več vrst. Cerklje 193 7194 Prodam lepa obrana JABOLKA voščenke. Kristan, Pšata 17, Cerklje Prodam PRAŠIČKE šest tednov stare. Apno 9, Cerklje 1796 Prodam PRAŠIČA za zakol ali dopitanje. Grad 25, Cerklje 7197 Prodam dva PRAŠIČA po 120 kg težka. Poženik 21, Cerklje 7198 Prodam hrastove PLOHE in DESKE. Grad 7, Cerklje 7199 Prodam brejo KRAVO in borove PLOHE. Zg. Brnik 36, Cerklje 7200 Prodam KRAVO, ki bo novembra četrtič telila. Britof 39 7201 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO in LEŽALNIK z jogijem. Ša-jatovič, Mencingerjeva 1, Kranj 7202 Prodam PSIHO in RADIO -Erana Piran po ugodni ceni. Kranj, Nazorjeva 12, stanovanje 9 7203 Prodam SMUČI in smučarske ČEVLJE št. 42. Zalokar Cveto, Planina 2, Kranj 7204 Ugodno prodam HRUŠKE in HRUŠOV MOŠT. Podgorje 58, Kamnik 7205 Prodam 15 let starega KONJA, kultivator ter obračalnik za konjsko vprego ter ročno ČRPALKO za gnojnico. Sp. Bitnje 1 7206 Prodam STRUŽNI AVTOMAT z glavo za vrezovanje navojev in vrtanje do 6 mm in CIRKULAR. Telefon 064-22-422 7207 Izdaja CP Glaa, Kranj, Ulica Moto Pljadeja 1. Stavek: OP Gorenjski tiak Kranj, tlak: Združeno podjetje Ljudaka pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava liata: Kranj, Mote Pljadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12694 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-836, novinarji 21-860, malo-oglasni ln naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena sa 1 Številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/73. iPAVZIJfOVAl PRATIKA KOLBDAR9 IMENA • VRpME* PRIPOROČILA IN NASVETI DELOVNIH KOLEKTIVOV* KAJ PA ZDRAVJE ?• DOBRA VOLJA •IZUMI IN ODKRITJA •MARSIKAJ O SLOVENCIH • UGANKE IN KRIŽANKE* ŽIVALI KAR TAKO LH V BASNIH •ZANIMIVOSTI m H UMOR m vesela»debela* •brana • iskana Prodam prenosni barvni TELEVIZOR. Telefon Kranj 24-781 7208 Prodam KRAVO 9 mesecev brejo in več PRAŠIČEV težkih od 60 do 90 kg za dopitanje. Visoko 5, Šenčur 7209 Prodam DNEVNO SOBO -komplet. Ogled vsak dan od 15. do 20. ure ali na telefon 26-325 po ugodni ceni. Ibrašimovič Hasan, Cesta 1. maja 69, K,ranj 7210 Prodam 5 kub. m suhih SMREKOVIH DESK in PLOHOV. Naslov v oglasnem oddelku. 7211 Poceni prodam črno-beli TV, starejši, brezhiben, FOTELJ raztegljiv v ležišče (žamet), dva fotelja komplet z mizico, tri preproge za spalnico, več PLAŠČEV od 8 do 12 let ter ostalo dekliško garderobo. Informacije na telefon 064-22-991 7212 Prodam dva nova SLUŠNA APARATA. Partizanska 46, Škofja Loka, Galjot. 7213 Prodam dve in pol leta staro KOBILO, starejšo lahko kobilo, 110 kg težkega PRAŠIČA, 10 tednov stare PRAŠIČKE ter KRAVO tik pred drugo telitvijo. Kopus Franc, Zago- * riška 16, Bled 7214 Prodam HRASTOVA DRVA. Visoko 66 7215 Ugodno prodam HRASTOVA Vhodna VRATA. Gabrič, Naklo 126 6216 Takoj zaposlim dva KV DELAVCA ali za priučitev za pleskarsko obrt. Informacije od 14. do 15. ure in od 18. do 20. ure, lahko tudi na tel. 24-552. Dež-man Alojz, SLIKOPLES-KAR, Betonova 2, Kokrica, Kranj Prodam 1 leto stare NESNICE. T upaliče 11, Preddvor 7217 Prodam črno-bel TELEVIZOR ISKRA PANORAMA. Begelj, Naklo 194 7218 Prodam klaftro suhih DRV in PUNTE za gradnjo. Poženik 9, Cerklje 7219 Prodam drobni KROMPIR. Luže 46, Šenčur 7220 Prodam 50-litrsko tiktak SADNO PREŠO. C. na Klanec 49, Kranj, telefon 23-019 7221 Prodam HRUŠKE moštarice. Zg. Bela 21 7222 Poceni prodam dobro žensko KOLO. Partizanska 34, Kranj 7223 Ugodno prodam rabljeno PEČ in BOJLER za centralno ogrevanje. Cijan, Kajuhova 16, Kranj 7224 Prodam lepa JABOLKA za ozimnico po 4,50 din. Globočnik, Voglje 85, Šenčur 7225 Prodam 400 kg težkega VOLA za vožnjo. Zasip 54, Bled 7226 Prodam ženski PLAŠČ št. 38. Šmid Ljudmila, Bistrica 95, Tržič. Ogled vsak dan od 15. ure'dalje. 7227 Prodam plemensko TELICO. Pivka 15, Naklo 7228 Prodam suha BUKOVA DRVA. Sp. Besnica 138 7229 AVTOMATIK ŠIVALNI STROJ ugodno prodam. Telefon 064-24-681 7321 Zamenjam macesnove PLOHE 6 cm za hrastove, debeline 3 cm ali prodam. Urbiha Ignac, Oprešnikova 33, Primskovo 7322 Prodam SPALNICO, dobro ohra' njeno — svetlo. Naslov v oglasnem oddelku. 7323 Prodam navijalni STROJ AUMAN. Delno tudi na kredit. Telefon 21-852 7324 kupim Kupim pločevinasto PEČ za trdo gorivo. Poizve se v trafiki Cerklje. Kupim 4 kub. m macesnovega ali borovega LESA 80-120 mm. Naslov v oglasnem oddelku. 7289 vozila Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1967 v voznem stanju, registrirano do konca oktobra letos. Ogled možen samo v nedeljo od 9 ure do 12 ure. Planina 57, Kranj. Prodam dobro ohranjen FORD TAUNUS 17 M. Vojko Ukmar, Zupančičeva 2, Kranj 7235 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 110 L, letnik 1973. Posavec 24 7230 Poceni prodam FIAT 750, letnik 1966 v voznem staniu. registriran do februarja. Merše Milan, Gregori-čeva5,Cirče 7231 ZASTAVO 750, letnik 1974, 36.000 kilometrov ugodno prodam. Ogled vsak dan od 14. do 17. ure. Franko, Savska 1, Bled (Mlino) 7232 Prodam ohranjen, dodatno opremljen MINI COOPER 1000 ( 56 KS). Ogled v nedeljo od 8. do 14. ure. Aljančič, Čirče 6 7233 Prodam R 8, celega ali po delih v nevoznem stanju. Ogled možen vsak dan popoldan od 15. do 19. ure. Mali Martin, Srednja vas 56, Šenčur 7234 Prodam dobro ohranjen FORD TAUNUS 17 M. Vojko Ukmar, Pen-sion Letališče, Brnik 7235 SPAČEK, letnik 1974, zelo dobro ohranjen, naprodaj. Močnik, Cerklje št. 73 7236 ZASTAVO 750, letnik 1969/70, dobro ohranjeno prodam tudi na kredit. Meglic Alojz, Brezje pri Tržiču št. 27 7237 ZASTAVO 750 prodam za rezervne dele. Dežman Bogo, Brezje pri Tržiču 22 7238 Prodam ZASTAVO 1300 E, letnik 1977, vzamem v račun manjši avto. Prebačevo 37 7239 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1977.Golniška56,Kokrica 7240 Poceni prodam AMI 8 BREAK, letnik 1972. Zabret Albin, Topole 6, Mengeš 7241 Prodam ZASTAVO 750 za 9000 dinarjev, motor po generalni, letnik 1971, registracija do 24.3.1978 in klavirsko HARMONIKO MELODIJA — 96-basno. Hvasti Stane, Breg ob Savi 16 7242 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1970. Ogled na domu. Eržen, Poljane nad Škofja Loko št. 63 7243 Prodam osebni avto VW 1200, starejši letnik. Demšar Vencelj, Rudno 34, Železniki 7244 Prodam R4TL, letnik 1976, 22.000 km. Informacije v soboto dopoldne 064-61-965 7245 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO Š 100, letnik 1971. Pivk, Gaberk 3, Škofja Loka 7246 Prodam dobro ohranjen avto VW, letnik 1969. Ogled vsak dan popoldan. Likar Stanko, Selo 41, Žiri 7247 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1973. Smledniška 30, Kranj 7248 Ugodno prodam AUDI 72, letnik 1967, v voznem stanju, neregistriran. Bodlaj Ivan, Pristava 63, Tržič 7249 Prodam FERGUSON 35. Poljče 18, Begunje 7250 Prodam SIMCO 1000 special, 1118 kub. cm, letnik 1972, dobro ohranjeno. Ličen, Gregorčičeva 11, Bled 7251 Prodam ŠKODO MB registrarano do avgusta 1978, v odličnem stanju. Cerklje 193 7252 Prodam VVV 1200 J, letnik 1975. Florjančič, Cesta talcev 13, Kranj 7253 Prodam ZASTAVO 750. Petek Stane, Prebačevo 63 7254 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Bife pri Mari, Struževo 55 a, Kranj 7255 Prodam KATRCO, letnik avgust 1975. Ogled Pot za krajem 24, Ore-hek. Cena 44.000 din. 7256 Prodam dobro ohranjen AUSTIN, 1300, letnik 1971. Benčič Jože, Ul. Gorenjskega odreda 10 (Planina) Kranj, dopoldan tel. 21-144, ogled popoldan. 7257 Prodam FIAT 125 - italijanski. Ropret Martin, Smledniška 32, Kranj 7258 Prodam dobro ohranjen FIAT 750. Zalog 8, Golnik. Prodam MOPED na dve brzini. Bogataj Franc, Gorice .12 Golnik. Ugodno prodam lahko enoosno PRIKOLICO za traktor, primerno tudi za hribe. Zg. Brnik 81 7259 ŠKODO 1000 MB, dobro ohranjeno, prodam. Delavska 16, tel. 22-057 79fin Prodam ZASTAVO 750 po delih, letnik 1972. Partizanska ^ pot 12, Kokrica '261 Zaradi adaptacije hiše ugodno prodam R 4, junij 1976, prevoženih 22.500 km. Naslog v oglasnem oddelku. 7262 Kupim MERCEDES DIESEL od 57 do 70 letnika, lahko karamboliran ali v nevoznem stanju. Ponudbe pošljite pod »Mercedes diesel« 7263 Prodam AUDI 60 L, letnik 1969, registriran do oktobra 1978. Frčej, Višelnica 4, Zg. Gorje 7264 Ugodno prodam R 4, letnik 1967 in dobro ohranjen VW 1200. Kunšič, Perniki 4, Zg. Gorje 7265 Ugodno prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto ter ležalno sedežno garnituro in STROJ za simco 1100. Ponudbe pod »Nujno« Prodam osebni avto VVV 1500 VARIANT in RENAULT 10 po ugodni ceni. Sp. Brnik 73 7267 SPAČKA ugodno prodam, letnik december 1973, prevoženih 63.000 kilometrov. Telefon 064-81-440 7268 Ugodno prodam motorno kolo JAVVA 175, črne barve ter PEČ na olje EMO 5. Pavlic Janez, Cesta na Klanec 8 a, tel. 21-431 7269 Poceni prodam karambolirano ZASTAVO 750, motor 12.000 km po generalni. Ogled pri Grašič, Križe 6, Tržič 7270 R 4, letnik 1976, karamboliran, prodam. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Vaše 6, Medvode 7271 Prodam dele za AUDI 60. Sirk Dušan, Mlekarska 33, Kranj 7272 Prodam TRAKTOR zgibnik znamke PGS, 30 KM v brezhibnem stanju, po ugodni ceni. Slivnik Janko, Zg. Gorje 10 7273 Prevzamem vrstni red za LADO. Naslov v oglasnem oddelku. 7274 Prodam R 8, letnik 1971. Šenčur, Štefetova 18 7275 Prodam VVV 1200, letnik 1975. Košir, Hotemaže 60, Preddvor 7276 ZASTAVO 750 lux, letnik 1975, prodam. Križnarjeva pot 5, Kranj, Stražišče 7277 Prodam MOPED in KAKTUSE. Zg. Bitnje 136 pri Puškami 7278 Prodam FIAT 750. Belič, Ulica XXXI. divizije 56, Kranj 7279 Prodam FIAT 850 special. Spodnji Brnik 45 7280 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Moše 35, Smlednik 7281 Prodam ZASTAVO 750 v dobrem stanju, letnik 1973, registracija do 1978, lahko tudi na ček. Potoče 14, Preddvor 7282 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Bajt Franc, Srednja vas 21, Šenčur 7283 VVV KOMBI, letnik 1966, potreben kleparskih popravil, prometno dovoljenje velja do 31. 12. 1977, prodam. Komenda 12 c, nasproti nove šole. Tel. 061-841-034 ali 064-42-064 Prodam STROJ za spačka z novimi podosovinami, starejši letnik. Informacije na tel. 68-250 7285 Ugodno prodam ZASTAVO 750, registrirano do septembra 1978. Informacije na tel. 69-322 7286 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Gosposvetska 17, Kranj 7287 Kupim blok motorja (eventuelno tudi komplet stroj) za R 16 - GL. Telefon 064-26-706 v popoldanskem času. 7327 DATSUN 1300 - limuzina, letnik 1970, prevoženih 73.000 km, prodam. Ogled vsak dan od 15. ure naprej. Bled, Cankarjeva 12 7326 stanovanja V Kranju prodam lepo dvosobno STANOVANJE z vrtom in pritikli-nami. Naslov v oglasnem oddelku. GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju ali Radovljici vzamem v najem. Ponudbe na naslov: Oblak, Maistrova 12, Radovljica 7169 Dve opremljeni SOBI s kopalnico in lastnim vhodom v centru Kranja oddam dvema študentoma. Informacije tel. 061-323-710 popoldne. Ponudbe pod »Kvartalno plačilo« 7290 Mlada družina išče v najem GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Kranju, telefon 26-789 ali 24-379 v popoldanskem času. 7291 Vzamem v najem nameščeno GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Možnost predplačila« 7292 Iščem opremljeno SOBO v Škofji Loki, po možnosti s sanitarijami. Ponudbe pošljite na naslov RUŽV, Šolska 2, Škofja Loka, ali telefon št. 064-60-991 7293 Zakonca z otrokom iščeta SOBO ali GARSONJERO blizu Kranja. Telefon 24-662 7294 Družina Pipan. Cesta 1. maja sprejme v vso OSKRBO UPOKOJENKO. (Stanovanje in hrana brezplačno.) Telefon 26-716 7295 SOBO z balkonom, opremljeno na Bledu oddam. Naslov v oglasnem oddelku. 7296 V Ljubljani na Tržaški cesti 209 prodam HIŠO 75 kv. m stanovanjske površine, z vrtom, takoj vseljivo, ali zamenjam za STANOVANJE v Kranju ali okolici. Prusnik, Britof 21, Kranj 7297 Dve dekleti sprejmem na STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku - ---- - -~ 7298 posesti Prodam GARAŽO pri nebotičniku. Štrakl Drago, Begunjska 2, Kranj 7325 HIŠO, enostanovanjsko, dograjeno ali nedograjeno kupim v okolici Domžal, Kamnika, Kranja ali Škofje Loke. Ponudbe pod šifro »Kom-fort« 7170 Zaraščeni GOZD 3 ha ob gozdni cesti na Jelovici prodam. Možna zamenjava oziroma delni odkup. Naslov v oglasnem oddelku. 7300 GARAŽO najamem na Zlatem polju. Ponudbe pod »Zima« 7301 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v bližini Kranja, proti Tržiču. Plačam v devizah. Ponudbe pod »Hiša« POSLOVNE PROSTORE v centru Kranja oddam. Ponudbe pod »I. nadstropje« 7303 Prodam PARCELO za vikend z lokacijo. Pečenik, Zirovski vrh 10, Gorenja vas nad Škofjo Loko 7304 2000 do 3000 kv. m ZEMLJE na Gorenjskem kupim. Lahko nudim ZAZIDLJIVO PARCELO v Kranju. Ponudbe oddati pod »Najraje ob gozdu« 7305 Iščem pokrit PROSTOR ali GARAŽO v Škofji Loki ali okolici — nujno. Mohar, Škofja Loka, Klobov-sova 9 7306 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Jesenic. Naslov v oglasnem oddelku. 7307 JABOLKA KROMPIR ČEBULA 6,50 DIN KG 3,20 DIN KG 5,80 DIN VVSEH PRODAJALNAH ŽIVILA PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP zaposlitve Mlajšo DELAVKO sprejmemo takoj za stalno. Informacije telefon št. 064-61-848 7125 Iščem žensko za VARSTVO dveletnega otroka. Naslov v oglasnem oddelku. 7308 RAČUNOVODJA vodi poslovne knjige obrtnikom ažurno in zakonito. Telefon 75-039 do 14. ure ali ponudbe pod »Rečunovodja« 7309 Takoj zaposlim kvalificirano ŠIVILJSKO POMOČNICO. Osebni dohodek 5000 din. Ponudbe pod »Zanesljiva in sposobna« 7310 Iščem pošteno žensko za VARSTVO otroka, štiri ure na domu. Naslov v oglasnem oddelku. 7311 Sprejmeva primerno zaposlitev, eventualno tudi na dom. Ponudbe oddati pod »Upokojenca« 7312 Sprejmem karkšnokoli delo dom. Ponudbe pod »Študentka« 7313 prireditve OO ZSMS BEGUNJE prireja vsako soboto PLES ob 20. uri. Igra skupina SELEKCIJA. 6958 TURISTIČNO DRUŠTVO KOKRICA prireja vsako nedeljo PLES ob 16.30. Igra skupina SELEKCIJA! VIA TURISTI obvešča, da je v soboto, 15.10. 1977, ob 19.30 PLES v Komendi. Vsako nedeljo ob 18. uri pa v SKARUČNI. Vabljeni. 7315 OO ZSMS BEGUNJE prireja PLES vsako nedeljo ob 18. uri v dvorani »Pri starčku«. Igra ansambel SEVERNA STENA. Vljudno vabljeni! 7316 V UTIKU pri Vodicah vsako soboto PLES s pričetkom ob 19.30. Igra skupina MAVRICA! 7317 obvestila PLESNI TEČAJI v Domu JNA Kranj ob nedeljah od 10. do 12. ure, pričetek 16. oktobra in ob torkih od 19.30 do 21.30, pričetek 18. oktobra 1977. 7136 Obveščam, da sem odprl novo STEKLARSKO DELAVNICO. Zasteklitve vseh vrst ter uokvirjanje slik. Pridem tudi na dom. Odprto vsak dan razen nedelje do 19. ure. Se priporoča STEKLARSTVO, Bojan Ptiček, Lesce, Alpska 57, tel. 74-130 7171 PRILOŽNOST! V dveh urah dobite FOTOGRAFIJE za izkaznico, potni list, vozniško, vse skupaj za 50,00 din. Razvijanje barvnih filmov in izdelava fotografij v treh dneh. FOTO ŽIVULOVIČ, C. 1. avgusta 5, Kranj, tel. 22-091 7318 izgubljeno Ob poti na Zoisovo kočo je bil izgubljen FOTOAPARAT. Pošteni najditelj naj ga vrne na naslov Gor-janc Alenka, Kranj, Šorlijeva 25. 7319 Pogrešan je črno-bel PES, pasme (kakor) španjel. Kdor kaj ve, naj sporoči na tel. št. 21-050 Kranj, Za-nova 8, od 14. ure dalje. 7320 ostalo Prevzamem SKRB ZA PREŽIVLJANJE starejšega kmeta ali kmečkih zakoncev, če mi delno ali v celoti zapuste posestvo. Ponudbe pod »Sožitje mladih in starih« 7139 Večjo KMETIJO na Gorenjskem prevzamem. Nudim pokojnino in brezskrbno starost. Ponudbe pod »Pokojnina« 7140 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina Marjana Jana se iskreno zahvaljujeva dobrim sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu Brivsko frizerskega salona Kranj, kolektivu Tekstilin-dusa za podarjeno cvetje, zdravstvenemu osebju Golnik in dr. Udirju za zdavljenje. Žalujoča oče in mati. Kranj, 10. oktobra 1977 Živilski kombinat Žito Ljubljana TOZD Pekarna Kranj takoj sprejmemo za delo v pekarni 4 KVALIFICIRANE ALI POLKVALIFICIRANE DELAVCE PEKOVSKE STROKE Pogoj: vojaščine prost in razpisana kvalifikacija. 5 stanovanji ne razpolagamo. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Prošnje sprejema kadrovska služba v TOZD Pekarna Kranj, Dražgo-ftka 8 do 22. oktobra 1977. ZAHVALA Po težki in hudi bolezni nas je za vedno zapustil in se preselil v večna lovišča naš nadvse ljubljeni in dobri oče, stari oče, ded, praded, tast in bratranec Janez Bukovnik-Janček lovski nadzornik v pokoju iz Rupe 23 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki niso pozabili na njega tudi v času njegove težke bolezni, mu krajšali ure in ga tako v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Največjo zahvalo smo dolžni dr. Bajželjnu, ki nam je vsak dan stal na strani, očetu pa lajšal hude bolečine. Prav tako se zahvaljujemo organizacijam KS in ZB Vodovodni stolp, lovskim družinam Udenboršt, LD Jezersko, LD Šenčur, LS Storžič, Lovskima prijateljema Jožetu Poklukarju in Rajkotu Marenčiču, Kegljaškemu klubu Kranj, Kolektivu Brdo, sodelavcem iz TOZD orodjarna Iskra in planinskim prijateljem PD Križe za podarjene vence in denarno pomoč. Hvala lepa govornikoma, pevcem za zapete žalostinke ter kranjski pihalni godbi. Vsem, ki ste karkoli pomagali in ga obiskovali, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Franci, hčerka Anica, Mara in Albina z družinami ter ostalo sorodstvo. Rupa, Kokrica, Ljubljana, Zagreb, 12. oktobra 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame in tašče Marije Cundrič rojena Balanč se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili do groba, ji darovali cvetje in ji bili v pomoč. Posebna zahvala gre za požrtvovalnost g. Debeljakovi in g. Šenkovi ter g. župniku za opravilo in slovo. Hvala vsem in za vse. V imenu sorodstva zet Jurij Kranj, 11. oktobra 1977 Gorenjska kmetijska zadruga Kranj TZE Cerklje razpisuje prosto delovno mesto zbiralke mleka za zbiralnico mleka Šenčur. Zaposlitev traja predvidoma 3 ure na dan. Prijave sprejema odbor za medsebojna razmerja pri TZE Cerklje do zasedbe delovnega mesta. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše dobre ljubljene žene, hčerke, mame, stare mame, sestre in tete Rozke Kristan roj. Hočevar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo številno pospremili na njeni zadnji poti, za izraze sožalja in za pretresljive besede ob slovesu ter za cvetje in vence, s katerimi ste prekrili njen prerani grob. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali in tolažili v njenih težkih dneh bolezni. Posebna zahvala g. dekanu za pogrebni obred in tolažilne besede ob odprtem grobu. Hvala tudi dr. Hriberniku za njegovo zdravljenje. , Ljubezen in dobrota, ki jo je sejala med nas, sta porok, da naše drage mame ne bomo nikoli pozabili. Žalujoči: mož Kristl, hčerka Marija in sin Marjan z družinama, oče, sestre in bratje ter ostalo sorodstvo. Kranj, Ljubljana, Mokronog, 14. oktobra 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta, starega očeta in pradeda Pavla Podobnik Mrovcovega očeta iz Stare O selice, ki nas je zapustil v 94. letu starosti, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja in darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo dr. Kralju iz Kliničnega centra in dr. Zrimšku za obiske na domu, duhovnikoma g. Hribšku in g. Kralju ter pevskemu zboru iz Stare Oselice za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi Delavski univerzi v Škofji Loki in vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hčerka Kati, Justina, Julijana z družinami, sinova Jože in Janez z družinama ter sin Pavle iz Kanade. Stara Oselica, Sv. Duh, Ziri, Kranj, Vrhnika, Burlington — Kanda, 3. oktobra 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, brata in strica Franca Pogačnika Jankovega a ta iz Knap se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom m znancem, ki so nam izrekli sožalje, ga spremljali na njegovi zadnji poti in darovali cvetje in vence. Iskrena hvala dr. Rešku in dr. Možganu iz Železnikov za lajšanje bolečin ob njegovi težki bolezni in g. župniku za pogrebni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinova, hčerke, vnuki, vnukinje, sestra in ostali sorodniki. Knape, Zg. Bitnje, Šk. Loka, Ljubljana, Jesenice, Bukovščica, 6. oktobra 1977 NESREČE PRIPELJAL PO LEVI Bohinj — V nedeljo, 9. oktobra, ob 22. uri se je na regionalni cesti v Srednji vasi pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Arh (roj. 1955) iz Srednje vasi je pripeljal v križišče po levi in zato oplazil Antona Cesarja (roj. 1926) iz Jereke, ki je stal na levi strani vozišča in se pomenkoval z znancem. Cesarja je vrglo po cesti, da se je huje ranil in so ga prepeljali na zdravljenje v jeseniško bolnišnico. PEŠEC NA CESTI Podtabor — Na magistralni cesti v Podtaboru se je v ponedeljek, 10. oktobra, nekaj pred 20. uro pripetila huda nesreča. Voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Nebojša Aleksič (roj. 1952) je v bližini odcepa za Ljubelj nenadoma pred seboj na cesti zagledal Viktorja Bertonclja (roj. 1905) z Jesenic. Trčenja ni mogel preprečiti, tako da je pešca zadel. Le-ta mu je padel na avto in nato na cesto. Za Aleksiče-vim avtomobilom je peljal voznik osebnega avtomobila Franc Černigoj (roj. 1923) iz Lesc, ki ni mogel videti, da se je pripetila prometna nesreča in je na tleh ležečega Bertonclja povozil s prvimi kolesi avtomobila. Poškodbe Viktorja Bertonclja so bile tako hude, da je na kraju nesreče nesreče umrl. IZSILIL PREDNOST KRANJ - Na škofjeloški cesti se je v ponedeljek, 10. oktobra, pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznica osebnega avtomobila Ida Puhar iz Kranja je peljala proti Stražišču. Z leve strani pa ji je s parkirnega prostora nenadoma zapeljal prednjo voznik osebnega avtomobila Anton Vegnuti iz Kranja. Zaradi tega je voznica Puharjeva trčila v zadnji del Vegnutijevega avtomobila; pri tem jo je odbilo v prometni znak in še v pešca Milorada Risiča iz Kranja, ki je hodil po bankini. Pešca je pritisnilo ob parkiran avtomobil, tako da so ga ranjenega po nogah prepeljali k zdravniku. AVTO S CESTE v Kranj — V ponedeljek, 10. oktobra, ob 8.30 se je na regionalni cesti Kranj-Mengeš pri odcepu ceste na Zg. Brnik pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Dušan Djordjevič (roj. 1950) iz Kranja je vozil prehitro glede na mokro in spolzko cestišče, zato ga je začelo zanašati; ko je zaviral, ga je odneslo s ceste, kjer se je nekajkrat prevrnil in nato obstal na travniku. Voznik je bU v nesreči lažje ranjen in se zdravi v kliničnem centru, škode na avtomobilu pa je za 20.000 din. TRČENJE V OVINKU Gozd Martuljk — V ponedeljek, 10. oktobra ob 15.30 se je na magistralni cesti v Gozd Martuljku pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Beno Ramuš (roj. 1939) z Jesenic je peljal proti Kranjski gori; v ovinku v Gozdu ga je na mokri in spolzki cesti zaneslo na levo stran ceste, po kateri je tedaj iz nasprotne smeri pripeljal pravilno po svoji desni voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Georg Schachner. Kljub umikanju avstrijskega avtomobila je do trčenja prišlo: avstrijski voznik in njegova žena sta bila v nesreči hudo ranjena, prav tako tudi sopotnik v Ramuševem avtomobilu Boštjan Ramuš, voznik Ramuš pa je bU lažje ranjen. Na avtomobilih je škode za 80.000 din. NEZGODA NA OZKI CESTI Zalilog — Na regionalni cesti izven naselja Zalilog se je v ponedeljek 10. oktobra, ob 14.40 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila . Ciril Leben (roj. 1910) iz Tolmina je peljal proti Podroštu. Ko se je na ozki cesti srečeval z delovnim strojem, je zaviral, vendar ga je pil tem zaneslo in je trčil v stroj. V nesreči je bila voznikova žena ranjena in so jo prepeljali v klinični center. Škode na vozilih je za 15.000 din. DVA MRTVA V ČELNEM TRČENJU Žirovnica — Na magistralni cesti med Žirovnico in Vrbo se je v ponedeljek, 10. oktobra, nekaj pred 7. uro zjutraj pripetila huda prometna nesreča zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije turški državljan Deniz Abdulkadin (roj. 1944) je peljal od Jesenic proti Radovljici. Ko je v levem nepreglednem ovinku prehiteval avtobus, mu je iz nasprotne smeri pripeljal pravilno po desni voznik osebnega avtomobila Marjan Svetina (roj. 1932) z Bleda. Oba voznika sta, da bi preprečila trčenje, zavirala, kljub temu pa je prišlo do silovitega čelnega trčenja; sopotnik v Denizovem avtomobilu je bil takoj mrtev, voznik Svetina pa je umrl med prevozom v jeseniško bolnišnico. V bolnišnico pa so prepeljali na zdravljenje hudo ranjenega voznika Deniza. Škode na avtomobilih pa je za 110.000 din. L. M. Roparski napad V nedeljo, 9. oktobra, okoli 10.30 je Terezija Pogačnik s Smledniške ceste v Kranju v svojem stanovanju našla v spalnici pri omari neznanca. Ko ga je vprašala, kaj išče, ji je odvrnil, da ji bo že pokazal in jo pri tem tako udaril, da se je onesvestila in so jo kasneje prepeljali na zdravljenje v Klinični center. Pogačniko-va je bila v tistem času sama doma, njen mož je odšel nekaj pred 9. uro, ko pa se je vrnil, je našel ženo v nezavesti. Za predznim neznancem poizvedujejo. Odnesli orodje V noči od 5. na 6. oktober je bilo vlomljeno v priročno skladišče ETP Kranj na gradbišču na Planini. Zmanjkal je vrtalni stroj Iskra rdeče barve, dvoje snemalnih klešč, ene koničaste klešče, dvoje ščipalnih klešč, nož in dva izvijača. V noči od 7. na 8. oktober je neznanec iz nezaklenjene shrambe stanovanjske zgradbe delavcev GG Bled na Mrzlem studencu na Pokljuki ukradel motorno žago znamke Husqvarna in meter za merjenje hlodovine. Škode je za okoli 10.000 din. Naša kolesarja deveta Jugoslovanska kolesarja Ropret in Bulic sta preteklo nedeljo nastopila v vožnji na krono-meter dvojic na 70 km dolgi proti za Veliko nagrado Evrope v Bergamu. Med petnajstimi kolesarskimi pari iz Švice, Poljske, Belgije, Nizozemske, Italije, Danske in Jugoslavije je zmagal italijanski kolesarski par Bierings-Osterbosch v času 1:29,32 in s poprečno hitrostjo 46,909 km/h. Drugi je bil švicarski par Gu-singer-BUndi s časom 1:30,15 in s poprečno hitrostjo 46,530 km/h. Naša predstavnika sta zasedla s časom 1:33,20 in s poprečno hitrostjo 44,995 km/h deveto mesto. Pri tem je treba povedati, da sta imela naša kolesarja precej smole med tekmovanjem: najprej je Buliču na 5. kilometru počila guma na prednjem kolesu, nezgoda pa se je ponovila na 14. kilometru, ko je počilo zadnje kolo R opre tu. Ta zamuda pri menjavi koles — okoli ene minute — je naša predstavnika veljala boljše uvrstitve okoli šestega mesta. Vendar pa je že deveto mesto uspeh, saj sta se uvrstila pred poljsko dvojico Scurkovvski-Falten (Scurkowski velja za najboljšega amaterja zadnjih let), ki je zasedla šele 12. mesto, prehitela pa sta med drugim tudi Belgijce, Dance in Italijane. P. H vasti ZAHVALA Ob izgubi našega očeta, starega očeta, pradeda in strica Antona Žerovnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremljali na poti k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo vsem gasilcem, članom ZB in nosilcem praporov za številno spremstvo, iskrena hvala govornikom: njegovemu soborcu za severno mejo iz Ljubljane, nadalje predsedniku domačega gasilskega društva tov. Janezu Hočevarju ter članu ZB tov. Tinetu Hočevarju za ganljive besede ob odprtem grobu. Nadalje se zahvaljujemo našim sodelavcem v kolektivh Tekstilindus in Iskra za vso pozornost. Prav tako pa se zahvaljujemo tudi g. župniku iz Smlednika za opravljeni pogrebni obred in prav vsem, ki ste nam v teh dneh pomagali. Žalujoči: otroci Štefka, Ivan, Milan in Vinko z družinami ter drugo sorodstvo Zapoge, Svetje, Medvode, Kranj,. 10. oktobra 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tete Marije Juhant iz Prebačevega po domače Jurčkove mame se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in ostalim za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence. Naša zahvala je namenjena predvsem dr. Stenškovi za lajšanje bolečin, g. župnikoma iz Šenčurja in H rast j a, pevcem in sodelavcem tovarne Sava (skladišče gotovih izdelkov) Žalujoči: hčerka Pavla, sin Stane z družinama, Franca, Ana z možem ter Mara in Ančka z družinama. Prebačevo, 7. oktobra 1977 Rajko Kožar: Neupravičeni očitki KRANJ — V novo jesensko nogometno sezono, ki je nogometu v slovenskem Članskem ter mladinskem in kadetskem tekmovanju za republiške naslove prinesla velike spremembe, so startali tudi gorenjski nogometaši v vseh omenjenih tekmovanjih. Vsa moštva so se namreč morala selekcionirati in to je članski selekciji Gorenjske po nekaj letih ponovno prineslo, da lahko zaigra v tem slovenskem najvišjem nogometnem tekmovanju. So med dvanajstimi ekipami, ki se potegujejo za najvišji republiški nogometni naslov. Za selekcijo Gorenjske je ie šest kol tega tekmovanja in še vedno so na zadnjem mestu z eno samo osvojeno točko. Kje so vzroki ca tako slabo uvrstitev in zakaj so šele na tekmi s konjiškim Uni-orjem po 460 minutah dosegli prvi zadetek. Tu pa so osvojili tudi prvo prvenstveno točko. O vsem tem in pa govoricah, ki krotijo po Kranju, da se dela samovoljno, da selekcijo spreminjajo vsak teden in da jim nekateri igralci niso pri srcu, je tekla beseda s trenerjem pete članske selekcije Kranjčanom Rajkom Kožarjem. Rajko Kotar je prevzel šele dobrih štirinajst dni pred startom treninge moštva, ki naj bi začelo tekmovanje v ligi. Lani je opravil diplomo za višjega nogometnega trenerja, medtem pa je sedem let igral v članskem moštvu Triglava, tri leta je bil član Ljubljane, ki je takrat nastopala v drugi zvezni ligi, nato pa je prevzel treninge nogometašev Save in zanje tudi igral. »Res je, da sem treninge selekcije Članov Gorenjske prevzel v nenavadnih okoliščinah,« je dejal v uvodu Kožar. »Z Andrejašičem sva namreč na hitro morala sestaviti igralce sa vse štiri selekcije. Ker pa ni bilo trenerja sa Mane, sem pač prevsel. Tako sem nastavil pisca, po katerih sedal bijejo vsi tisti, ki niso bili sa selekcijo. Vendar sem prepričan, da smo ujeli sadnji vlak, da gorenjski nogometaši igrajo v slovenskem nogometnem prostoru. 2e na začetku mi je bilo jasno, ds s štirinajstimi dnevi priprave ne bomo mogli delati čudežev. V selekcijo so bili povabljeni vsi igralci is petih občin in upram si trditi, da so bili izbrani po njihovih kvalitetah ln njihovem nogometnem znanju.« »Za tako slabo uvrstitev so vsekakor krive priprave, saj so bili igralci skupsj le malo časa. Pa še nobenih delovnih navad na treningu niso imeli. 8o namreč igralci, ki so bili v klubih med najboljšimi in tu so delali, kar so hoteli. Bili so »zvezde«. Vsi so bili premalo fizično pripravljeni in ni bilo govora o organizaciji igre. Skratka, niso imeli pravega odnosa do igre. Da pa dosežeš gol - tega so dosegli šele v šestem kolu - moraš biti dobro telesno pripravljen, imeti osebnost in pravilen odnos do igre ter »izpiljeno« tehniko. Tega pa je tem nogometašem primanjkovalo. Ces noč se tega ne da odpraviti, čeprav so treningi - trenirajo petkrat tedensko - obiskovani »Is selekcije in od igranja nismo nikogar napodili. To naj bo jasno vsem. M okle, Humar, Mrak in Mlakar so sami izrazili željo, da se bodo raje ponovno priključili matičnim klubom. V moštvu bodo vsi tisti, ki bodo redno trenirali in se navadili na nase delo. To se pravi, da so vrata odprta vsem.« Prepričani smo, da je nedeljska točka, ki so jo osvojili na domačem terenu, dober začetek za nadaljnje uspešno igranje. Zelja nas vseh, kakor tudi članske selekcije, pa je da na koncu prvenstva ne bodo na repu prvenstvene razpredelnice. S pravilnim odnosom do igre in treninga pa jim bo to vsekakor tudi uspelo. D. Humer Jutri prva srečanja r Zmaga Pušnika Avto-moto društvo Slovenija avto je v soboto organiziralo drugi rally za slovensko prvenstvo, na 303 km dolgi progi s tremi gorsko-hitrostnimi preizkušnjami je med 32 nastopajočimi posadkami zmagal v razredu nad 1300cem in v skupni uvrstitvi član AMD Škofja Loka Aleš Pušnik pred Zonto (Slovenija avto). Pušnik se je tako maščeval Zonti za nedavni poraz na domačih tleh, zmagal pa je s prednostjo devetih sekund. Dobro se je odrezal tudi njegov klubski kolega Brišnik, ki je v razredu nad 1300 cem zasedel drugo mesto, v skupni uvrstitvi pa je bil tretji. Zaradi težav s svojim avtomobilom pa je razočaral Milavec, ki je bil šele peti v svojem razredu. Rezultati: nad 1300 cem: 1. Pušnik 1078, 2. Brišnik (Oba Škofja Loka) 1097; do 1300 cem: 1. Zonta (Slovenija avto) 1087; do 1160 cem: 1. Saksida (Slovenija avto) 1191, 4. Brezovar 1236, 5. Milavec (oba Škofja Loka) 2074; do 786 cem: 1. Črnivec (Zvezda) 1233, skupns uvrstitev: 1. Pušnik, 2. Zonta, 3. Bris- Športni vodnik PETEK ROKOMET — Občinska moška rokometna liga A - Ob 17. uri Tržič (veterani) : Zabnica in ob 10.30 na Golniku Storžič : Gorenjski sejem; občinska mladinska liga - Ob 17. uri v 8tražišcuSava: Zabnica; SOBOTA HOKEJ - Jesenice ob 18.30 v dvorani Podmezakljo I. ZHL Kranjska gora : Olim-Pija; NOGOMET - Slovenska kadetska liga -Stražišče ob 14. uri Kranj-Stražišče : Virtus (Kamnik), Kranj ob 14. uri na stadionu Stanka Mlakarja Kranj-Center: Mengeš; ODBOJKA - Radovljica - ob 16. uri v telovadnici OŠ in Partizana sindikalno tekmovanje; ROKOMET - Občinska 'moška rokometna liga A — Ob 17. uri Duplje : Križe in ob 10. uri v Cerkljah Krvavec: Sava; občinska mladinska liga — Golnik ob 14. uri Storžič : Radovljica, Škofja Loka ob 17. uri Jelovica : Preddvor, Škofja Loka ob 16.30 občinski ženski rokometni turnir, SMUČARSKI SKOKI - Gorenja Sava 50-m skakalnica ob 16. uri zaključna tekma članov in mladincev; NEDELJA VATERPOLO - Kranj ob 8. uri zadnje kolo občinske trim lige. Pari - Triglav III : Kamnik, Vodovodni stolp II : Ditis, Radovljica : Vodovodni stolp I; ROKOMET - Občinska moška liga - Ob 10. uri Besnica: Preddvor. Vebrova in Kačič KRANJ, MARIBOR - Na teh dveh kegljiščih je bilo letošnje republiško Srvenstvo posameznikov v kegljanju. V Iranju so se za naslove potegovale ženske, v Mariboru pa so nastopili moški. Ns kranjskem kegljišču je med 28 tekmovalkami imela največ uspeha članica mariborskega Branika, ki je zmagala, medtem ko lanski prvakinji Celjanki Urhovi ni uspelo, da bi obranila naslov. Rezultati: 1. Veber (Branik) 634, 2. Culič (Brest) 828, Bizjak (Hmezad) 818, Janša (Brest) 816,6. Urh (Celje) 814. v Član ljubljanskega Gradisa Kačič pa je republiški moški prvak, saj je bil najboljši posameznik med 40 nastopajočimi. Lep uspeh, drugo mesto, je zasedel Kranjčan Jereb, medtem ko je bil Tur k četrti. Rezultati: Kačič (Gradiš) 1848, 2. Jereb (Triglav) 1818, 3. Zdešar (Gradiš) 1806, 4. Turk (Triglav) 1802, 6. Smodiš (Radenska) 1786,6. Msrinšek (Triglav) 1770. -dh Jutri se bo začelo tekmovanje v H. zvezni ženski odbojkarski ligi — zahod, ki je bila ustanovljena letos. V ligi bo nastopala tudi mlada ekipa Jesenic. V prvem kolu bodo Jeseni-čanke gostovale v Pulju, v drugem pa bodo nastopile .pred domačim občinstvom proti novomeški Krki. Trener jeseniške ekipe Mitja Bogataj je pred tekmovanji dejal: »Naša ekipa je mlada in perspektivna, žal pa je ravno letos prenehalo tekmovati nekaj igralk prve postave. Pogrešali bomo tudi mladinsko reprezentantko Vero Rab-zelj, ki je odšla v Ljubljano. Redno vadi 19 igralk. Nerodno je, ker ne nejdemo prostega termina v novi dvorani ŽIC, kjer bomo tekmovali. Upam pa, da bodo dekleta z borbeno igro nadoknadile neizkušenost.« V II. zvezni ligi letos že tretjič startajo odbojkarji Bleda. »Letošnja drugoligaška druščina je močnejša od lanske,« pravi trener Srečo Vernig. »Ligo je okrepil lanski prvoligaš Rijeka. Največ možnosti za osvojitev najvišjega mesta imajo poleg Rijeke še Maribor, Fužinar, Karlovac in Metalac, na lepo uvrstitev pa računamo tudi mi.« Blejsko moštvo je bilo v lanski sezoni peto. Letos vstopa v tekmovanje z nekoliko spremenjeno postavo. V republiški moški ligi bo predstavljal Gorenjsko OK Zelezar. V moštvu so igralci Žirovnice, ki so Bi lani na kvalifikacijah priborili vstop v slovensko ligo, in Jeseničani, tretje-uvrščeni z lanskega republiškega tekmovanja. Trener OK Zelezar Zoran Mekina je povedal, da ekipo pestijo hude finančne težave. »Fantje s svojim denarjem kupujejo nujno športno opremo in plačujejo prevoze na tekme. To nik, 4. Kurnik, 5. Kajtna, 6. Zore; ekipno AMD: 1. Slovenija avto 162, 2. Zvezda 152, 3. Škofja Loka 131, 4. Laško 41, 5. Ravne 25; delovne organizacije: 1. Slovenija avto I. 60, 2. Alpetour 55, 3. Sava 50, 4. Slovenija avtoII. 47,5. TIM Laško 44. Vrstni red za prvenstvo Slovenije po dveh rallvjih: nad 1300 cem: 1. Pušnik 90, 2. Venišek 63, 3. Kern 60, 4. Kuzmič 50, 5. Brišnik 25; do 1300 cem: 1. Zonta 90, 2. Černigoj 68, 3. Biderman 63, 4. Furlan 38, 5. Kurnik 25; do 1160 cem: 1. Milavec 79, 2. Cepuder 75, 3. Saksida 74, 4. Kremžar 50. 5. Brezovar 20: do 786 cem: 1. Svatina 82, 2. Črnivec 80, 3. Vernik 61, 4. Jereb 56, 5. Cucek 25. GLOBOČNIK ČETRTI, KREČ PA TRETJI V Karlovcu je bila v nedeljo predzadnja dirka za državno prvenstvo v motokrosu v razredu do 250 cem v prvi in drugi ligi. Na dirki je nasopilo 47 tekmovalcev, ogledalo pa si jo je okoli 3000 gledalcev. V prvi ligi je zmagal domačin Leno Soštarič, ki si je tako že pred zadnjo dirko zagotovil naslov državnega prvaka. Na dobro četrto mesto se je uvrstil Tržičan Globočnik, medtem ko je bil njegov klubski kolega Ahačič sedmi. Rezultati: 1. Šoštarić (Karlovac), 2. Šinkovec (Orehova vas), 3. Zorič (Karlovac), 4. Globočnik (Tržič), 5. Šegula (Ptuj), 6. Vesenjak (Orehova vas), 7. Ahačič (Tržič), 8. Fras (Orehova vas). V drugi ligi je po pričakovanju zmagal Avbelj, na zelo dobro tretje mesto pa se je uvrstil Kranjčan Kreč. Rezultati: 1. Avbelj (Slovenija avto), 2. Fabijamič (Ptuj), 3. Kreč (Kranj), 4. Brine (Karlovac), 5. Godec (Šentvid), -fp Uspel Cooperjev test v Kranju Partizan Kranj je izvedel v nedeljo Cooperjev test — tek 12 minut — na lepo obiskanem in pripravljenem stadionu Stanka Mlakarja. Te vrste trimska prireditev je bila izvedena v Kranju drugič in glede na idealno vreme in dokaj dobro propagando, bi bilo pričakovati več udeležencev. Vendar je tudi število 190 testirancev, od tega 30 žensk, za naše mesto, kjer si trimske akcije zelo počasi utirajo pot, še kar zadovoljivo. Tokrat je imela mladina pod 14 let prvič svoj tek 8 minut, ki je za njihove fizične sposobnosti boli primeren. Udeležilo se ga je kar 50 nade-budnežev, ki so vsi prejeli značko trim tekača. Starostni sestav udeležencev je bil naslednji: do 30 let 84 udeležencev, od 30 - 40 let 32, od 40—60 let 18 in nad 50 let samo 4 udeleženci. Glede na posamezne starostne kategorije so pokazali najboljšo pripravljenost najmlajši do 30 let, kjer so štirje testiranci največ prekoračili normo za odlično oceno. Najboljši je bil Janez Reberšek s 3628 metri. V drugi kategoriji od 30-40 let je bil najboljši Peter Pajk s 3195 m, v tretji od 40-50 let pa se je najbolje izkazal Alojz Jošt iz Naklega s 3211 m, kar je tudi peti rezultat po dolžini prekoračenja norm. Med najstarejšimi udeleženci je bil najboljši Franc Jošt tudi iz Naklega s 2849 m; omeniti pa je treba tudi ostale, Milan Bernik 2687 m, Stanislav K lep 2512 m in Franc Erce 2303 m. Ženske so pokazale nekoliko slabšo pripravljenost razveseljivo pa je, da se je število od pomladi, ko je bil prvi test, podvojilo. Najboljša je bila v mlajši skupini Marjeta Pogačnik s 3045 metri. R. B. Zanimivo prvo kolo V prvem kolu v občinski TRIM ligi, v kateri nastopa osem ekip, so bili doseženi naslednji rezultati: Old Starš : Odred severne meje 63:18 (34:8); Odred Kriška gora : Klub študentov 34:26 (14:14); Union : Peko 53:39 ( 25:25) in Veterani: Vino-Pivo 39:38 (13:21,33:33). J. K. Zakaj le 9 odstotkov KRANJ - Uveljavljanje portoroških sklepov v kranjski občini v prakso poteka sorazmerno dobro. Opaziti pa je vseeno še dovolj odpora pri posameznikih, ki se ne morejo sprijazniti z novimi smernicami v telesni kulturi. V Kranju smo se odločili za določene športne panoge, v katerih pričakujemo v prihodnjih letih vrhunske dosežke. Dogovorili smo se tudi zs nosilca dejavnosti. Za atletiko, plavanje in smučanje so nosilci ustrezni klubi v okviru SD Triglav. Za košarko pa so poleg Triglava odgovorni še Sava, Krvavec in Šenčur. Prvo leto uveljavljanja prioritete v praksi pa je prineslo naslednje povečanje dotacij posameznim nosilcem v primer j svi z letom 1976, in sicer: košarkarski klub Triglav 44 odstotkov več sredstev, atletski klub Triglav 30,4 odstotka, plavalni klub Triglav 28,6 odstotka, smučarski pa 9 odstotkov. Vsi ti klubi so dobili sredstva le za vrhunski šport, medtem ko ni nihče prejel obljubljenih sredstev za množičnost in šolske sekcije. Iz tega je razvidno, da je smučarski šport prejel relativno manj sredstev kot v 1. 1976. Prsv zaradi povečanih stroškov in realizacije programa, kot ga je klub predložil TKS Kranj, bo moral v vseh treh sekcijah prav ob najintenzivnejšlh treningih sa novo sezono prekiniti z dejavnostjo. Prve posledice se že kažejo. Pred dnevi sta spet zapustila klub dva najboljša alpska tekmovalca, ker jima klub ne more nuditi možnosti nadaljnjega razvoja. Odšla sta v Skofjo Loko k Alpe-touru. O vsem tem je razpravljalo v petek, 7. oktobra, na izredni seji predsedstvo smučarskega kluba Triglav, nekaj dni pred tem pa že izvršni odbor športnega društva Triglav. Na obeh sejah so sklenili, da se bo S K Triglav najkasneje do 16. oktobra sestal s predstavniki TKS Kranj. Problem je kričeč in ga bo treba takoj rešiti. Smučarski šport TKS Kranj že nekaj časa mačehovsko obravnava. Iz vsegs tega lahko povsem upravičeno sklepamo, da še ni nihče analiziral stroškov tega športa in vsi ovrednoteni programi, sestavljeni po enakih kriterijih kot za ostale prednostne športe, ostanejo v predalih uslužbencev TKS Kranj. Sredstva pa se odmerjajo za smučarski šport po povsem drugih kriterijih. Stanje v smučarskem športu je izredno problematično in bo moral klub prekiniti z dejavnostjo, ce se ne bo v kratkem glede financiranja nekaj spremenilo. Kaj torej pomeni uveljavljanje portoroških sklepov v prakso v kranjski občini? Iz prejete dotacije smučarskemu športu pomeni nazadovanje v vrhunskem športu. Ali TKS Kranj želi, da ne bi bili tekači in skakalci več državni ekipni prvaki, kot so bili doelej pet let zaporedoma? J.Javornik Turnir za memorial Jožeta Dugarja Jesenice — Balinarski klub Jesenice je organiziral medklubski turnir za memorial Jožeta Dugarja, iniciatorja in organizatorja balinar-stva na Jesenicah. Na balinišču v Bazi se je zbralo devet ekip balinarjev iz Škofje Loke, Lesc, Javornika, Železarne Jesenice, društva upokojencev in balinarjev BK Jesenice. O Jožetu Dugarju je na otvoritvi spregovoril Robert Gorše, prehodni pokal pa je ob koncu turnirja najboljši ekipi predal predstavnik pokrovitelja turnirja SGP Gradbinec. Največ uspeha so imeli domači balinarji, ki so osvojili prvo in drugo mesto. Rezultati: 1. BK Jesenice I, 2. BK Jesenice II, 3. SGP Gradbinec Jesenice, 4. Železarna Jesenice, 5. Društvo upokojencev Jesenice. J.R. Plavalci že vadijo KRANJ - Ni se še dobro končala letna plavalna sezona, vendar plavalci in plavalke domačega Triglava ne počivajo na osvojenih prvih mestih. Že več kot mesec dni se v zimskem bazenu pripravljajo na to zimsko sezono. Da bi videli kako vsak teden napredujejo, so izvedli že dva klubska mitinga. Na prvem so vsi nastopili na 1500 m kravi, na drugem pa 400 m mešano. 2e na začetku nove sezone in načrtovanih treningih so pokazali dobro pripravljenost. Tako sta Oberstar in Šolar že popravila dva nova slovenska rekorda na 400 m mešano. Oberstarjev novi slovenski rekord za pionirje C je 7:37,8, Šolarjev 6:13,8 za pionirje B. - dh je kaj slabo spričevalo za TKS Jesenice, ki je dala pobudo za ustanovitev selekcije, nato ps pozabila nanjo. Vseeno pa pričakujemo, da se bomo uvrstili nekje pri vrhu prvenstvene lestvice. V slovenski odbojkarski ligi za ženske bo letos nastopala tudi selekcija pod imenom OK Partizan Gorje V njej igrajo mlade in neizkušene odbojkarice, ki pa bodo s prizadevnim delom lahko še mnogo dosegle. Tekmovalke vodi član blejske ekipe Stane Ferjan, ki se več kot obstanka v ligi ne more obetati, saj se igralke zaradi prezasedene telovadnice na Bledu niso mogle pripravljati tako kot so želele. B. Rauh Testiranje tekačev V soboto, 8. oktobra, so imeli člani državne reprezentance v smučarskih tekih testiranje na »rolkah«. Proga je bila speljana od Zg. Bele do Preddvora. Vrstni red - mladinke (6 km) : 1. Je-lovčan, 2. Munlh, 3. Krnlčar; ml. mladinci (5 km): 1. Bešter, 2. Klemenčič, 3. Gregorič; st. mladinci (10 km): 1. Mrak, 2. Džuritič, 3. Orešek; člani (15 km): 1. Džuričič, 2. Čarman, 3. Rak VB Jesenski kros Sv. Duh — V nedeljo, 9. oktobra, je športno društvo Polet iz Sv. Duha priredilo tekmovanje v jesenskem krosu. Pri mlajših pionirjih je zmagal Andi Ahčin, pri pionirjih Zoran Berčič, pri starejših mladincih pa je bil najboljši Ivo Čarman. Včeraj je bilo občinsko prvenstvo v krosu. Po končanem tekmovanju je bila izbrana reprezentanca, ki bo zastopala Škofjo Loko na republiškem tekmovanju. _ A. Potokar Dirka v Lescah Mladinci iz Lesc so v nedeljo, 9. oktobra, na cesti Lesce—Radovljica — Zapuže— Lesce uspešno izvedli kolesarsko tekmovanje. Udeležilo se ga je 20 tekmovalcev. Rezultati - osnovnošolci (1 krog): 1. Cotelj (Lesce) 16,00, 2. Dragan (Radovljica) 16,30, 3. Ankerst (Brezje) 17,05; tekmovalci nad 16 let (2 kroga): 1. Rauh 26,30, 2. Burazin (oba Lesce) 26,33, 3. Dragan (Radovljica) 26,35. B. R. Rokometni čet ver oboj v hali Tivoli LJUBLJANA - Za deveti mednarodni rokometni četveroboj je vse pripravljeno. Hala Tivoli drevi že čaka skrbno pripravljena udeležence zanimivega in kvalitetnega tekmovanja. Za lovoriko »Tivoli« se bodo tri dni borile rokometne rep-reprezentance Danske, ČS8R, ZRN in Jugoslavije. Na vseh dosedanjih osmih, trije so bili v Ljubljani so po štirikrat zmagale reprezentance ČSSR in Jugoslavije. Torej našo modro vrsto čaka v hali, da že petič osvoji naslov. Vse reprezentance, ki so pomlajene, so že v Ljubljani in ao vse dni pridno trenirale. Prišle pa so tudi z najboljšimi močmi. Najnevarnejši nasprotniki so prsv igralci ČSSR in Danske, saj jim rokometna igra ni tuja. Se nevarnejši pa bodo Zahodni Nemci — vodi in trenira jih bivši jugoslovanski zvezni kapetan Stencel —, ki bo skušača ponovno premagati našo izbrano vrsto in ji zagreniti pot k ponovni osvojitvi prvega mesta. Spomnimo se samo p red tekmovanja na olimpijskih igrah v Montrealu. Takrat je prav reprezentanca ZRN našim preprečila pot k osvojitvi ene od medalj. Zato so se morali zadovoljiti šele s petim mestom. Zvezni kapetan Ivan Snoj je že v ponedeljek v Ljubljano pripeljal representante, ki bodo nastopili! za državni dres. To so Horvat, Pavičevič, Radjenovič, Prodanič, Dizdar, Vidaković, Makarić, Delahmeto-vić, Jurina, Grabić, Koatič, Jovanovski, Antonić, Obran in Celjana Vlado in Miha Bojovic. Spored srečanj; danes ob 17. uri ZRN : ČSSR in ob 18,46 Jugoslavija : Dansks; Sobota ob 16,20 Jugoslavija : ČSSR in ob 17,46 Danska: ZRN Nedelja ob 16,20 Jugoslavija : ZRN in ob 17,46 ČSSR: Danska. V prodaji so tudi značke četveroboja, vstopnice pa so zs obe srečanji vsak dan po 30 in 40 dinarjev. Vsekakor bodo ljubitelji rokometa prišli na svoj račun, saj se vse tri dni obeta zagrizen spopad za »Tivolski pokal.« Naši ga bodo prav gotovo želeli osvojiti, posebno še sedaj, ko so dnevi postale svetovne pr- »Smučarska izkaznica« Kranj — V prizadevanju za čimboljšo organiziranost smučarskega športa in pridobivanju članstva je smučarska zveza Slovenije izdala za smučarsko sezono 1977/78 tri vrste izkaznic: za člane nad 15 let (150din), za pionirje do 15 let (60 din) in za podporne člane (ne glede na starost 50din). Novost letošnje akcije je, da bo izkaznica veljala 5 let. Prvi dve izkaznici morata biti s sliko (fotografijo lahko uporabite iz stare izkaznice). Člani SZS bodo imeli v letošnji sezoni precej večje ugodnosti kot v minuli, in sicer 1. 10-odstotni popust pri nabavi 15 športnih artiklov (smuči čevlji, rolke, 2 kompleta spodnjega perila, kapa, pulover, vezi »ne-vada«, elastične smučarske hlače, »ogrevalne« hlače, vetrovka, kombinezon, trenerka, tekaški dres, par smučarskih palic, komplet enorak); 2. 10-odBtotni popust na vseh slovenskih žičnicah; 3. 10-odstotni popust skozi celo leto ne glede na število dni v vrsti hotelov, kampov, Kopališč in športnih objektov. Člani so zavarovani tudi za primer invalidnosti in smrti. Podporni člani imajo popust le v hotelih, kampih in kopališčih. Člani SZS pa lahko postanejo tudi organizacije združenga dela. Za vplačano članarino, npr. v vrednosti 500 din, prejmejo 10 izkaznic. Na Gorenjskem in v Ljubljani lahko nabavite opremo v naslednjih trgovinah: Elan Begunje, Alpina Ziri, Almira Radovljica, Slovenija šport Ljubljana in Jesenice, Nama Ljubljana in Škofja Loka, Mercator Tržič in Ljubljana, Rašica Gamelje in Globus Kranj. Na Gorenjskem vpisujejo v posameznih krajih nove člane osnovne smučarske organizacije. V Kranju lahko nabavite smučarsko izkaznico vsak ponedeljek in sredo od 14. do 17. ure v slaščičarni Sink (izjemoma pa tudi izven tega časa). J. J. mladinke pred vakinje -dh Radovljiško prvenstvo v krosu V okviru akcije »Jesenski krosi« je bilo v Mošnjah prvenstvo radovljiške občine v jesenskem krosu za telesnokulturne organizacije. Kljub izredno hladnemu vremenu se ie tekmo vanja udeležilo 74 tekmovalcev iz sedmih teles-nokulturnih organizacij. Organizator krosa je k bilo Športno društvo Partizan Mošnje. Rezultati: mlajše mladinke (600 m): 1. Ve-likonja Andrejka (Kamna gorica), 2. Repe Zvonka (Gorje),3. Nagode Irma (Gorje); starejše mladinke (600 m): 1. Pene Damjana (Mošnje), 2. Lovrič Darja (Mošnje), 3. Novak Fanika (Kamna gorica); članice (600 m): 1. Olah Zlatka (Kamna gorica), 2. Novosel Biserka (Kamna gorica), 3. Juršinič Erna (Mošnje). mlajši mladinci (1200 m): 1. Podgornik Rajko (Gorje), 2. Kajmel Drago (VK Bled), 3. Frčej Daniel (VK Bled); starejši mladinci (1500 m): 1. Maies Marjan (Plamen Kropa), 2. Kopač Srečo (Mošnje), 3. Podlogar Dušan (Gorje); člani (2000m). 1. Kozinc Boris (Gorje), 2. Sitar Janez (Kamna gorica), 3. Reberšak Janez (Radovljica). Zveza telesnokulturnih organizacij podeli vsako leto tudi pokal za ekipnega zmagovalca v spomladanskem in jesenskem krosu. Letos je to TVD Partizan Kamna gorica s 65 točkami pred TVD Partizanom Gorje s 63 in ŠD Partizanom Mošnje s 56 točkami. Najboljši tekmovalci s tega krosa in najboljši s krosa osnovnih šol se bodo udeležili republiškega prvenstva, ki bo 28. oktobra v Žalcu. M. Faganel V soboto jesenski kros KRANJ - TKS Kranj organizira v soboto, 16. oktobra, ob 10. uri na športnem parku Stanka Mlakarja občinsko prvenstvo v jesenskem krosu '77 v spomin na Antona Lašiča, prvega predsednika AK Triglav. Organizator vabi vse občane na preizkus osnovne telesne vzdržljivosti. Tekmovslne kategorije: pionirke (800 m), pionirje (800 m), ml. mladinke (1200), ml. mladinci (1600), st. mladinke (1000), stat mladinci (2800), članice (1600), člani (4000), veterani A (3200), veterani B (2800), pripadniki JLA in milice (2800). Prijavite se lahko na dan tekmovanja do 9. ure na stadionu. Tekmovanje je tudi ekipno (S članov). J. J. NAŠ KOMENTAR Zakaj ne v Ameriko ? KRANJ - Naš najboljši plavalec, član PK Triglav, Borut Petri* noče na trening v Ameriko, Potrte noče pomoči ameriških trenerjev, so pogosti naslovi v naših športnih časnikih v zadnjih dneh. Vsi pisci ugotovaJjajo, da je ogrosnua škoda, da nosilec evropskega brona na 1600 m kravi noče In noče na pot čes lato, da je postal zvezdnik jugoslovanskega plavanja In da si sam kroji pravico nad treningi In izbiro trenerjev. Zato, da bi bolje Izkoriščal prosti čas, je tudi zapustil giacnazijo v škofji Loki in se raje vpisal na večerno gimnazijo v Ljubljano, kjer ni obveznih predavanj. Vse to In še marsikaj v teh dneh razburja jugoslovansko plavamo Javnost ln druge ljubitelje toga športa. Toda v teh vesteh nI niti trohice resnice. Drži le, da se je Borut zaradi treninga res prepisal na večerno gimnazijo. In to samo zaradi treninga, saj že od septembra dalje po dvakrat dnevno vadi v domačem zimskem bazenu. Vse dr domišljija piscev, ki bolj škodijo kot pa koristijo našemu plavalcu, zavajenost plavalne javnosti. Mar res samo zato, ker Je Kri dalje po dvakrat dnevno vadi v domačem zimskem bazenu. Vse drugo pa Je čista " smu plavalcu. In zakaj vsa ta Je Kranjčan in ker ns obeša svojih uspehov na veliki zvon. Nekaterim menda še vedno ns gre v glavo, da Je evropsko tretje mesto plod domačih trenerjev ln ne drugih. Morda tudi zato ne, kjer je Borut ostal tak kot je, skromen in zagnan v priprave za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Berlinu. Res se je veliko tudi pisalo, ds je mladi kranjski plavalni državni in balkanski prvak dobil ponudbe sa trening v Ameriki, kjer naj bi treniral skupni z znanimi svetovnimi rekorderji in dobitniki zlatih odlfčij. Ponudba je res prišla. Toda ne taka, da bi Petriču kaj koristila. Tsm, kjer bi Borut moral trenirati, trenira le Hacket. Zato se je Borut sam odločil, da raje ostane doma in se pripravlja v domačem okolju in pod vodstvom domačega trenerja. Zakaj bi hodu trenirat v Ameriko, ko pa ima tudi v Jugoslaviji dobre pogoje za nemoten potek priprav. Njegova odločitev je utemeljena posebno sedaj, ko so izredni pogoji zs vadbo tudi v Pragi ln Bolgariji. V ČSSR In v Bolgariji Imajo namreč tudi dobra dolgoprogaea, ki bi lahko skupaj nabirali kilometre. To sta znana plavalca Machek in Tumanov. Oba imata na 1600 m kravi čas šestnajstih minut. Razgovori predvidevajo, da bi vsi trije skupaj trenirali v zimskem bazenu v Pragi (60-metrski), v Bolgariji, kjer imajo 26-metrski bazen 2000 metrov visoko, in pa v Kranju. Kdaj bodo trenirali v enem in drugem kraju, je sedaj odločitev čeških in bolgarskih plavalnih sves. Do toga programa pa bo slej ko prej tudi prišlo. Prepričani smo, ds je Borutova pot in odločitev edino pravima. Zakaj se pehati po Ameriki in tam trenirati, ko pa so tu odlični pogoji. D. Humer Partizanski Gozd pod Križko goro je bil vsa leta narodnoosvobodilnega gibanja njegova velika postojanka. Tudi po usodnem 7. oktobru leta 1944, ko so Nemci in domobranci upepelili vasico in del prebivalcev, ki jim ni uspelo pobegniti s partizani, odgnali v ujetništvo, svobodoljubni duh Gozda ni ponehal. Gozd je ostal do konca vojne zatočišče partizanov in aktivistov. Po vojni se je tudi z družbeno pomočjo začela njegova obnova. Zrasle so nove domačije, vendar kljub temu napredek sodobnega časa Gozdu ni prizanesel. Mnogi Gojžani so odšli za kruhom v dolino. V vasi je ostala praznina, ki je brez dvoma prispevala k nazadovanju kraja. Družbena skupnost spoznava, da je treba vasico oživiti in jo obdržati. Zato so že več let stara prizadevanja, da bi Gozd povezali z dolino z boljšo cesto, pospeševali kmetijstvo in ljudi navdušili za kmečki turizem. O načrtih za razvoj Gozda smo se v nedeljo pogovarjali s predstavnikom krajanov, predsednikom sveta krajevne skupnosti Križe in predsednikom tržiške občinske skupščine. Peter Podakar iz Gozda, študent Visoke šole za organizacijo dela, član vaškega odbora Gozd: »Ključni problem razvoja Gozda, ki ga je po vojni zapustilo precej ljudi in so na domačijah ostali večinoma starejši, je cesta v dolino. Idejni projekt zanjo je že narejen, vendar bo za njegovo uresničitev potrebno združevanje sredstev krajanov in družbene skupnosti. Tudi sami smo pripravljeni pomagati, vendar naše sodelovanje pri tako veliki investiciji ni odločilno, saj nas je za prostovoljno delo malo (mladi do 27 let smo samo še štirje), pa tudi s samoprispevkom ne bi uspeli zbrati veliko denarja. Prihodnost naše vasi je treba iskati v pospeševanju kmetijstva, ki se tudi pri nas vztrajno modernizira, in v kmečkem turizmu. Razmišljati pa kaže tudi o ureditvi kanalizacije in vodovoda.« »Cesta do nedavna sploh ni bila prevozna. Tržiška občinska skupščina nam je s tremi starimi milijoni na hitro priskočila na pomoč, nekaj pa smo morali poiskati tudi sami, da je cesta do Gozda za zdaj sploh prevozna. m m ' i Franc Albreht, predsednik sveta krajevne ti w skupnosti Križe: Zgraditev nove modernejše ceste je edina rešitev. Tri inačice izvedbe so bile predlagane. Odločili smo se za tretjo, ki predvideva obnovo ceste po sedanji trasi. Pet največjih vzponov nameravamo ublažiti, cesto razširiti in urediti izogibališča. To naj bi veljalo od 7 do 8 milijonov dinarjev. Gradnja bi morala biti končana do leta 1980, sicer se utegne vrednost del podvojiti. Modernizacija ceste v Gozd bo terjala združevanje sil in denarja. Krajani Gozda in kriška krajevna skupnost sta voljni pomagati. Prav tako pa računamo na pomoč skupščine, vojakov, gozdarjev itd. Gozd je do take pomoči upravičen. Na modernejšo cesto bi kazalo vgraditi tudi asfalt, vendar bo to terjalo dodatna sredstva. To bi bila končna in trajna rešitev za gojžansko cesto in tudi za ravoj vasi.« Milan Ogris, predsednik občinske skupščine Tržič: »Gozd je bil doslej dosti zapostavljen, čeprav leži soraz-mernoo blizu mesta. Oboje je vplivalo na izseljevanje, ki ga je treba zajeziti.G lavni problem ostaja cesta. Zdajšnja cesta sicer poleti dopušča promet, pozimi pa je promet z motornimi vozili skoraj nemogoč. Izdelan je idejni projekt, ki bo terjal več sto milijonov starih dinarjev. Denar bo treba združevati in k sodelovanju pritegniti sam kraj in krajevno skupnost, občinsko skupščino in njen izvršni svet, zasebne lastnike gozdov, in gozdarje, Jugoslovansko ljudsko armado itd. Ko bo Gozd povezan z dolino z modernejšo cesto, se bo treba organizirano lotiti doseljevanja v Gozd in s tem vračati kraju življenje, kakršnega bi morala imeti vsaka naša vas. Znimiv utegne postati tudi kmečki turizem.. V Gozd bi prihajali ljudje, ki bi bih obenem tudi potrošniki dobrin, ki jih ponuja sicer skromna go-jažanska zemlja. Takšna usmeritev Gozda je zapisana tudi v srednjeročnem razvojnem programu občine. Seveda pa razvoja Gozda ne gre jemati izdvojeno od vsestranskega razvoja bližnje Križke gore.« J. Košnjek Jubilej jeseniških hokejistov Še boljše sodelovanje Za kulturno delovanje Slovencev na Koroškem ostane bore malo — Pomanjkanje režiserjev in pevovodij Seminarja za gledališko in glasbeno dejavnost na Ljubelju, organizirala ga je Zveza kulturnih organizacij Kranj, so se med drugimi udeležili tudi predstavniki Slovenske prosvetne zveze na Koroškem in kulturnih skupin ter društev iz našega narodnostnega ozemlja za Karavankami; med njmi tudi Anita in Jože Hudi, avtorja satiričnega kabareta »1 + 1=1«, ki smo ga videli tudi na Borštnikovem srečanju in številnih slovenskih krajih, in pobudnika kulturnega življenja, koroški pesnik Andrej Kokot in drugi. »Naše kulturno izživljanje je narodnoobrambnega značaja,« pravi Jože Hudi, predsednik Slovenskega prosvetnega društva Edinost v Pliberku in podpredsednik Slovenske prosvetne zveze. »Tarejo nas predvsem denarni problemi. Država sicer daje denar za kulturo, toda za kulturno delovanje slovenskih društev in skupin ostane bore malo. Primanjkuje pa nam tudi strokovnega kadra; pri tem mislim predvsem na režiserja, pevovodje in glasbene učitelje. Prav v zadnjem času pa smo deležni tudi pomoči sloven-fik \ kulturnih delavcev. Sodelo-v je s Preddvorom in učiteljem P kom Udirjem, ki vodi folklor- no skupino na tamkajšnji osnovni Soli, je porodilo pri nas tri take skupine. Sicer pa imamo stalne stike s kulturno-umetniš-kimi društvi iz Mežice, Prevalj, Dravograda in tudi z Gorenjske.« Kulturna dejavnost na Koroškem mnogo prispeva k ohranitvi enotnega slovenskega kulturnega prostora. V krajih, kjer poleg Slovencev živijo tudi Nemci, društva in skupine po svoji dejavnosti prekašajo nemška. Problem pa je tudi v tem, da Slovenci izredno težko ali pa sploh ne dobijo zaposlitve in so prisiljeni oditi na delo celo v Nemčijo — s tem pa ostanejo odrezani od izvirov slovenske kulturne skupnosti na Koroškem. »Poleg tekočega dela: slovenske knjižnice in predvajanja slovenskih filmov pripravljamo za letošnje leto tretji kabaret. Skušali pa bomo ustanoviti tudi glasbeno šolo za slovenske otroke. Njeni prvi zametki se kažejo v Pliberku in Bilčovsu, pri tem pa nam je zopet potrebna pomoč vaših glasbenih učiteljev. Predvsem pa moramo gledališko in glasbeno dejavnost iz kulturnih središč — Železne Kaple, Pli-berka in Bilčovsa — razširiti tudi na obrobje,« pravi Jože Hudi. C. Zaplotnik JESENICE - V letu ko praznujemo velike partijske in Titove jubileje, hokejski klub Jesenice v sezono 1977 — 78 vstopa v trideseti jubilej odkar se je v železarskem mestu Podmežaklo začel igrati hokej. Od takrat do danes Jesenice žive za igro na ledeni ploskvi. Zametki te moške igre ne segajo samo v leto 1947, temveč so na Jesenicah to zvrst zimskega sporta začeli igrati že v letih 1940-41. Takrat so že igrali Kozjek, Ber-toncelj, Noč, Sumi, Ručigaj, Medja, Zwi-schenberger, Markovič, Dornik, Bojan Ce-bulj, Rinaldo, Berti Brun, Mendižovec, Cižman, Zorman, Zvone Turnšek in Vergles. Odigrali so prvo prijateljsko tekmo s hokejisti iz Zagreba. Ce pogledamo že nazaj, so se prvi drsalci na Jesenicah pojavili že leta 1930. Vse te fante, ki so prvič prekrižali hokejske palice z igralci Zagreba, je za to igro navdušil pionir tega sporta Karli Vergles. Po drugi svetovni vojni je Sla pot jesenižkega hokeja strmo navzgor. Na nogometnem igrišču Jožeta Gregorčiča so zgradili ledeno ploskev in tu so bili treningi in tekme. Vendar so bili odvisni od muhastih zim. Ko je hokej prišel igralcem v kri, so začeli razmišljati o lastnem prostoru. To se jim je uresničilo leta 1950 so z udarniškem delom usposobili ledeno ploskev tam, kjer je sedanja pokrita športna dvorana. V tem letu 1947 so se hokejisti udeležili tudi turnirja v Celju. Tu so na veliko presenečenje pred ekipami Maribora, Brežic in Celja osvojili prvo mesto. Ta uspeh je Jeseničanom dal nov polet. Se z večjo zagrizenostjo so trenirali in igrali z močnejšimi nasprotniki. Tudi poraz z beograjskim Partizanom jim ni vzel volje. Uspehi in igranje pa so dajali tudi upanje, da bi končno tudi na Jesenicah dobili umetno ploskev. Ta misel se je porodila v glavi Draga Cerarja. Le-ta si je v Nemčiji namreč ogledal hokejsko tekmo med vojaki Anglije in ZDA. In ti so igrali na umetni ledeni ploskvi. Ko se je Cerar vrnil na Jesenice, je zainteresiral se ostale odbornike. Zavihali so rokave in leta, 1954 so Jeseničani prvi v Jugoslaviji dobili umetno drsališče. Vendar to ni zraslo brez težav. Veliko truda so morali vsi vložiti, da je v tem letu — teden dni preje kot na beograjskem Tašmajdanu — zadonel doma TE DNI PO SVETU VESOLJCA SPET NA TLEH Sovjetska vesoljca Vladimir Kovaljo-nok in Valerij Rjumin, ki so ju v nedeljo ob petih izstrelili z Bajkonurja na »So-juzu— 25«, sta zvečer ob sedmih zaman poskušala združitev z laboratorijem »Saljut—6«, izstreljenim pred enajstimi dnevi, da bi vanj ponesla novo sovjetsko ustavo ter govor B režnje va na nedavnem zasedanju vrhovnega sovjeta SZ. Tako sta morala svojo 8,6 ton težko vesoljsko ladjo obrniti proti zemlji. ŠTEVILNE ŽRTVE NESREČE V ponedeljek zvečer se je v Neniju, blizu Alahabada v državi Utar Pradeš na severu Indije zgodila huda železniška nesreča. Potniški vlak, ki je vozil od Hovraha blizu Kalkute proti New Delhiju, se je zaletel v tovorni vlak, ki je stal na postaji. Življenje je izgubilo 40 ljudi, 150 pa je bilo ranjenih. MLADI JAPONSKI SAMOMORILCI Po samomorih učencev in dijakov, starih 10 do 14 let, je Japonska v svetovnem merilu na prvem mestu. Lani je bilo 83 takih primerov, kar je dvakrat več kot v ZDA ali Franciji in skoraj šestkrat več kot v Veliki Britaniji. Tragedija je še posebno huda zato, ker število mladih samomorilcev narašča iz leta v leto. V pismih, ki jih puščajo ti otroci, so neuspehi v šoli ali v družini kot vzroki za samomor na prvem mestu. NOBELOVA NAGRADA ZA MIR Norveški komite za dodelitev Nobelove nagrade je letošnjo Nobelovo nagrado za mir podelil organizaciji »Amnestv International«. Sedež te mednarodne organizacije je v Londonu. Hkrati so podelili tudi nagrado za lansko leto. Pripadla je ustanoviteljicam severnoirakega »Gibanja žensk za mir« Betty Williams in Mairead Corrigan. PREMOG BO SE POTREBEN V letih od 1980 do 1900 bo proizvodnja premoga v vzhodnoevropskih državah, všteta je tudi SZ, rasla za 2 odstotka na leto. Tako napoveduje poročilo ekonomske komisije OZN za Evropo, ki navaja, da je konec sedemdesetih let proizvodnja premoga na tem območju rasla za 2,7 odstotka na leto. Predvidevajo, da bodo v vzhodnoevropskih državah v prihodnjem desetletju nakopali skupno vel kot 1,2 milijarde ton na leto. POSLEDICE VOJNE V državljanski vojni v Libanonu, ki je trajala 19 mesecev, je izgubilo življenje okoli 25.000 ljudi. Veliko delavcev in strokovnjakov je odšlo iz države, raven šolstva pa se je v primerjavi s prejšnjo nevarno znižala. Zato grozi Libanonu ekonomska in socialna zaostalost, je rečeno v študiju libanonske gospodarske zbornice o posledicah dolgotrajne državljanske vojne. ITALIJANSKI REKORD Letos je Italija dosegla rekordni turistični dohodek. Po poročilih italijanske državne turistične agencije znaša letošnji dohodek od turizma 1129 milijard lir, kar je v primerjavi z lanskimi 373 milijardami lir ogromen skok. Največ turistov je letos prišlo v Italijo iz Avstrije, ZDA in ZRN. OBLETNICA SMRTI CHE GUEVARE Po vsej Kubi se spominjajo desete obletnice tragične smrti revolucionarja Che Guevare. Na osrednji slovesnosti v Havani je o liku velikega revolucionarja govoril član politbiroja CK KP Kube Ramiro Valdes. Prireditvi je prisostvoval tudi podpredsednik državnega sveta in drugi sekretar C K K P Kube Raul C astro ter člani politbiroja. MIREN SEPTEMBER Predstavnik britanske vlade je izjavil, da je bil september prvi mesec v zadnjih šestih letih, ko v nemirih v Severni Irski ni bil ubit niti en civilist. V spopadu protestantov in katoličanov je v zadnjih 12 mesecih izgubil življenje po en prebivalec na teden. V tem letu so obtožili zaradi »terorističnih akcij« skupaj 1064 ljudi. Na slavnostni seji ob 30-letnici HK Jesenice so podelili tudi priznanja najzaslužnejšim hokejskim delavcem, delovnim organizacijam in hokejistom. Novi predsednik H K Jesenice Ludvik Slamnik izroča priznanje hokejistu Cenu Valentarju. — Foto: F. Perdan narejeni kompresor. V izgradnjo tega drsališča je bilo vloženih veliko prostovoljnih ur in udarniškega dela. Z zgraditvijo tega objekta se je strmo dvigala tudi pot jeseniških hokejistov. Ko je v sezoni 1956—57 na Jesenice prišel češki trener Zdenek Blaha, so pod njegovim vodstvom domači »ledeni oklopniki« v Beogradu prvič postali državni prvaki. To je bila senzacija, ki je ni nihče pričakoval, saj so državni naslov osvojili v Beogradu in v odločilni tekmi premagali Partizan kar s 6:2. Sprejem na Jesenicah je bil nepopisen. Ta uspeh pa ni vrgel iz tira hokejistov. Trenirali so tako, kot so bili vajeni, in uspehi ho se vrstili naprej. Kar sedemnajskrat so Jeseničani osvojili najvišji jugoslovanski hokejski vrh in bili uspešni tudi v jugoslovanskem pokalu ter v mednarodnih hokejskih arenah. K uspehu državne reprezentance so tudi veliko pripomogli Jeseničani, saj si ne moremo zamisliti, da v dresu z dražvnim grbom ne bi bilo hokejistov iz Podme-žakle. Ko gledamo na njihovo uspešno hokejsko pot, lahko na prste preštejemo športne kolektive, ki bi se ponašali s tako bogato zakladnico domačih in mednarodnih uspehov. Njihovo načrtno delo se je obrestovalo. Tudi v tej sezoni jim želimo uspehov in čestitamo za njihov tridesetletni jubilej. -S svečanim zasedanjem v festivalni dvorani se je včeraj, 13. oktobra, začel jubilejni 25. gostinsko-turistični zbor Slovenije. Tudi v okviru letošnjega zbora bo na programu vrsta različnih prireditev. Tako bo danes na Bledu več strokovnih razstav, spretnostnih in športnih tekmovanj, včeraj pa je bil tudi letni sestanek turističnih novinarjev Slovenije in koncert vokalno-instrumentalnega ansambla bratovAvsenik - A. Ž. - Foto: F.Perdan Gorenjsko gospodarstvo načrtuje svoje kadre Več kadrovskih štipendij kot lani Čeprav povsem točnih podatkov še ni, že za zdaj zbrani dovolj zgovorno povedo, da se na Gorenjskem že kažejo premiki k večjemu podeljevanju kadrovskih štipendij. Potem ko je začel veljati družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji, s katerim so se delovne organizacije zavezale za združevanje sredstev za štipendije po stopnji 0,5 odstotka, je namreč, tako kot povsod, tudi na Gorenjskem število kadrovskih štipendij močno upadlo — celo za polovico. Seveda se je takšna kadrovska politika kaj kmalu izkazala za ne preveč uspešno, saj se je ob pičlih kadrovskih štipendijah močno povečal pritisk šolajoče se mladine na združena sredstva, ki jih je — kot vemo — začelo primanjkovati. To je bil tudi eden od razlogov za zahtevo po spremembah v družbenem dogovoru o štipendiranju, ki je prav zdaj v javni razpravi. Z osnutkom sprememb dogovora naj bi začrtali takšno štipendijsko politiko, ki bi sedanje razmerje v korist štipendij iz združenih sredstev prevesila v korist kadrovskih štipendij, kar je nedvomno »krajša« pot od potreb gospodarstva do potrebnih kadrov. Kot že rečeno, se na Gorenjskem rahli premiki te bodoče štipendijske politike že kažejo: delovne organizacije so letos razpisale več kot 500 kadrovskih štipendij, kar je za 100 več kot lani. Največ kadrovskih štipendij imajo sicer delovne organizacije in izobraževalna skupnost v kranjski občini — 215, vendar pa je največji skok od lanskega leta — dvakraten — v škofjeloški občini: ta občina je tudi edina med gorenjskimi občinami imela skupen razpis kadrovskih štipendij, kar seveda srednješolcem, višješolcem in visokošolcem — kandidatom za štipendije omogoča izredno preglednost. Zanimivo je, da je večina kadrovskih štipendij, ki so jih delovne organizacije ali interesne skupnosti razpisale za to šolsko leto, že podeljenih, kar priča tudi o zanimanju mladih za kadrovske štipendije. Tega za preteklo obdobje namreč ne bi mogli trditi. Vzrokov je seveda več. Kadrovske štipendije so višje od štipendij iz združenih sredstev, redno se nakazujejo, konec koncev pa je zaposlitev ob koncu študija zagotovljena. Za kadrovske štipendije je kandidiralo tudi 194 štipendistov iz združenih sredstev. Medtem ko so nekaterim delovnim organizacijam še v preteklem letu razpisane kadrovske štipendije ostale brez odziva v dokaj velikem številu, letos tega skoraj ni. Izjema je morda le tržiška BPT, ki ima še 16 neoddanih štipendij. Brez dvoma pa se bo tako zaželjeno povečevanje števila kadrovskih štipendij namenjenih mladim sposobnim bodočim kadrom, ki brez takšne pomoči ne bi mogli študirati, po svoje odrazilo tudi na štipendijah iz solidarnostnih sredstev namenjenih prav tako socialno šibki, a sposobni mladini: ena prvih nalog bo prav gotovo »dohitevanje« kadrovskih štipendij, ki so zdaj občutno višje od štipendij iz združenih sredstev. Denarja je zdaj namreč dovolj na združenih sredstvih za uskladitev z naraščajočimi življenjskimi stroški. O tem, ali se bodo ostajajoča sredstva vračala nazaj gospodarstvu, ali se bodo uporabila za potrebno povišanje štipendij, bodo seveda morali odločiti izvršni odbori skupnih komisij podpisnic, ki pa se bodo morali ob tem zavedati neenakega položaja štipendistov v drugih regijah. Sedanje ugodno finančno stanje združenih sredstev namreč ni značilno za vso Slovenijo. Nekaterim regijam kljub solidarnostnemu prelivanju sredstev za redno izplačevanje štipendij še vedno denarja zmanjkuje. L. M.