Predlogi samoupravnih sporazumov o ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti v občini Ljubljana Moste-Polje GRADIVO ZA JAVNO RAZPRAVO DELOVNI LJUDJE IN OBČANI! Na podlagi ustavnega zakona zvezne in republiške ustave mo-ramo do 31. decembra 1974 ustanoviti na ravni občine, mesta, regije in republike samoupravne interesne skupnosti. Z usta-navljanjem le-teh želimo zlasti podružbiti nekatere funkcije države in jih prenesti v sistem socialističnega samoupravljanja in odločanja. Samoupravne interesne skupnosti ustanavljajo delovni Ijudje neposredno ali prek svojih samoupravnih organizacij in skup-nosti, da bi zadovoljevaJi svoje osebne in skupne potrebe in ingerese ter s temi potrebami in interesi usklajevali delo na posa-meznem področju, za katero ustanavljamo interesno skupnost. Delavci in drugi delovni ljudje, ki na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva po načelih vza-jemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje osegne in skupne po-trebe in interese, ter delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na teh področjih, ustanavljajo samo-upravne interesne skupnosti, v katerih uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skup-nitni interesi, določajo politiko razvoja in pospeševanja teh de-javnosti in uresničujejo druge skupne interese. (Prvi odstavek 52. člena ustave SFRJ). Ker se navedene samoupravne interesne skupnosti enako-pravno vključujejo v skupščinski sistem, se oblikujejo po dele-gatskih načelih od temeljne delegacije prek koaference d oskup-ščine samoupravne interesne skupnosti. Neposredne volitve de-legptov bodo v dneh od 2. do 8. decembra 1974. Samoupravne interesne skupnosti ustanavijamo na podlagi za-konov za posamezno interesno skupnost in na podlagi samo-uptavnih sporazumov. Iniciativni odbori za ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti v občini so pripravili PREDLOGE SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV, ki jih dajejo v javno razpravo v temeljne in druge organizacije združenega dela ter v krajevne in druge samo-upravne skupnosti. Javna razprava o predlogih samoupravnih sporazumov bo tekla na zborih delovnih ljudi in občanov hkrati s kandidacijskimi konferencami v TOZD in KS v dneh od 8. do 20. novembra 1974. Ob javni razpravi želimo opozoriti zlasti na pomembnost dogovarjanja o sporazumih in kandidiranju dele-gatov na kandidacijskih konferencah. Pripombe, priporočila in predloge bo moč uskladiti v času od 20. do 25. novembra, zato prosimo, da jih pošljete iniciativnim odborom za ustanovitev SIS pri občinski skupščini. Na že omenjenih zborih delovnih ljudi in občanov bo treba določiti tudi podpisnika samouptavnih sporazumov, ki naj bo eden za vse sporazume. Podpisovanje samoupravnih sporazumov bo v dneh od 25. do 27. novembra 1974. Na koncu pozivamo vse delovne ljudi in občane, da se nave-denih nalog logijo z vso mero resnosti in odgovornosti, kajti le tako bomo lahko uspešno opravili ustanovitev in konstituiranje samoupravnih interesnih skupnosti. OBClNSKA KONFERENCA SZDL LJUBLJANA MOSTE-POLJE V S E B I N A : Predlogi samouprovnih sporozumov o ustanovitvl sa-moupravnih interesnih skupnostl: STRAN - otroškega varstva 3 - vzgoje in izobraievanja 5 - socialnega skrbstva 8 - zdravstva n - kulture 16 - zaposlovanja 22 - Involidsko-pokojninskega zavarovan)a 30 Javne razprave v TOZD in krajevnih skupnostih bodo od 8. do 20. novembra 1974 Pripombe, priporočifa in predloge pošljite iniciativnim odborom za ustanovitev SIS pri občinski skupščini Moste-Polje Podpisovanje samoupravnih sporazumov bo v dneh od 25. do 27. novembra 1974 Neposredne volitve delegatov za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti bodo v dneh od 2. do 8. decembra 1974 PREOLOG SAM0UPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA Na podlagi drugega odstavka 8. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnosti otroškega varstva (Uradni list SRS št. 18/74) skJenejo delovni ljudje v združenem delu ter starši v krajevnih skupnostih na območju občine Ljubljana Moste-Polje SAMOUPRAVNISPORAZUM O DELOVNEM PODROČJU, ORGANIZACIJI IN NAClNU DELA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI OTRO-ŠKEGA VARSTVA LJUBLJANA MOSTE-POLJE I. SPLOŠNE DOLOCBE 1. člen Za uresničevanje ciljev družbenega varstva otrok se združu-jejo delovni ljudje po temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravrih organizacijah in skupnostih ter starši in drugi ljudje v krajevnih skupnostih, skupaj z delavci, ki delajo v temeljnih organizacijah združenega dela in društvih na področju otroškega varstva v občini Ljubljana Moste-Polje. V tej skupnosti svobodno menjavajo svoje delo, solidarno in vzajemno združujejo sredstva, določajo delovne in razvojne pro-grame družbenega varstva matere, otroka In družine ter obseg pravic in način njihovega uresničevanja. 2. člen Samoupravna interesna skupnost otroškega varstva uresničuje in izvaja naioge s področja družbenega varstva otrok po spreje-tem programu, družbenem dogovoru in samoupravnem spo-razumu. Na podlagi tega programa pa se z družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom usklajujejo in urejajo družbeno-ekonomski in drugi odnosi v okviru samoupravnih interesnih skupnosti otroškega varstva (v nadaljnjem besedilu skupnost otroškega varstva). 3. člen Program skupnosti otroškega varstva izhaja iz analiz, stanja, možnosti in potreb otrok, njihovih staršev in potreb družbenega pomena. Neposredni interes otroka ter interes delovnih ljudi in njihovih organizacij zastopajo pri oblikovanju programov delegati skup-nosti otroškega varstva. 4. člen Skupnost otroškega varstva omogoča delovnim Ijudem nepo-sreden vpliv na programiranje in združevanje sredstev, samo-upravno ddovanje, izvajanje nalog in javnost dela. Delovni ljudje in občani uresničujejo svoje pravice in dolž-nosti v skupnosti otroškega varstva preko svojih delegatov. 5.člen Zaradi usklajevanja politike na področju družbenega varstva otrok v SR Sloveniji ter izvajanja nalog, ki terjajo širšo solidar-nost vseh delovnih ljudi, se skupnost otroškega varstva združuje v zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije. 6. člen Za uresničevanje določenih skupnih interesov, enotne poli-tike in ukrepov za čimbolj skladen razvoj vzgojnovarstvene de-javnosti in pogojev za delo, za zagotavljanje solidarnosti, za opravljanje zadev skupnega pomena in usklajevanje drugih po-treb ustanovijo samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo s samoupravnim sporazumom Samoupravna interesna skupnost Ljubljana in Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije. 7. člen Samoupravna interesna skupnost za otroško varstvo Ljub-ljana Moste-Polje sodeluje v Samoupravni interesni skupnosti Ljubljana pri obravnavanju naslednjih skupnih zadev: - skrbi za združevanje sredstev na širši solidarnostni podlagi za uresničevanje nalog družbenega varstva otrok in za skladno rast materialne osnove družbenega varstva otrok na območju ljubljanskih občin; - usklajuje letne srednjeročne in dolgoročne programe raz-voja vzgojnovarstvenih dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti za otroško varstvo občin Ljubljane; - določa enotne osnove meril za financiranje vzgojnovar-stvene dejavnosti; - odloča o uporabi sredstev, ki jih za opravljanje skupnih zadev združuje v Zvezi skupnosti za otroško varstvo; - predlaga sprejem samoupravnih sporazumov ter družbenih dogovorov s področja njenega delovanja; - odloča o kriterijih in sredstvih za dopolnilno in strokovno izobraževanje delavcev na področju varstva in vzgoje otrok in o štipendijski politiki; - dogovarja se o programski politiki, usmeritvi in financi-ranju dejavnosti, ki so skupnega pomena za vsestransko in enako družbeno vzgojo in varstvo otrok; - odloča o uporabi sredstev z dogovorom združene amorti-zacije osnovnih sredstev; - odloča o razdelitvi sredstev za investicijsko vzdrževanje; - odloča o sofinanciranju programa gradnje osnovnih lol in WZ iz sredstev samoprispevka; - odloča o vseh ostalih skupnih zadevah, ki jih je sporazum-no preneslav Zvezo. II. DELOVNO PODROČJE 8. člen Skupnost otroškega varstva upošteva pri oblikovanju politike razvoja otroškega varstva in njenemu uresničevanju družbenih ciljev, ki so določeni z zakonom, družbenimi dogovori, s samo-upravnimi sporazumi in tekočo ekonomsko politiko. Združena sredstva je skupnost otroškega varstva dolžna smo-trno in rackmaino uporabljati. Za uresničevanje družbenih nalog združujejo delovni ljudje po načelu vzajemnosti in solidarnosti potrebna sredstva ter dolo-čajo način in namembnost njihove uporabe. 9. člen Skupnost otTOŠkega varstva: — spremlja razmere, v katerih živi družina z otroki in pri-pravlja v interesu otiok predloge in ukrepe za izboljšanje teh razmer (denarne dajatve, dnevno varstvo otrok, davčna politika, stanovanjska politika — stanovanjske razmere in subvencioni-ranje, socialno skrbstvo): Med poglavitne naloge samoupravne intercsne skupnosti otroškega varstva sodi tudi skrb za uresničevanje socialnih, vzgojnih smotrov na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok v vzgojno varstvenih zavodih. — spremlja program družbenega varstva tu v/gojc otro v so-delovanju s temeljnimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, občinami, organizadjami in sirokovnimi službami: — skrbi za uresničevanje socialisličnili vzgojnili smotrov na področju vzgoje in varstva preilšoiskih otrok v V/gojnovarstve-nih zavodih in v drugih oblikah organizirane družbene vzgojc in varstva; — skrbi za i/.ravnavanje možnosti za vzgojo in varstvo pred-šolskih in osnovnošolskih otrok; — na podlagi sprejetega programa razvoja družbencga varstva in vzgoje otrok sprejema letni načrt uresničevanja nalog in oblik družbenega varstva in vzgoje otrok tcr zagotavlja inaterialno osnovo za njihovo uresničevanje; — združuje sredstva po načelu in vzajemnosti in solidarnosti za uresničevanje sprejetega progrania in skrbi za racionaJno in smotvno gospodarjenje /. družbenimi sredstvi; — določa denarne dajatve otrokom v skladu z zakonom o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva in o združcvanju sredstev za njihovo uresničitev: — določa okvirne kriterije za sprejem otrok v vzgojno-varstvni zavod ter poslovni čas vzgojnovarstvenega zavoda; — določa kriterije za cene storitvam vzgojnovarstvenega za-voda in višine prispevka staršev; — razvija razne oblikc vzgojnovarstvene dejavnosti za do-jenčke in predšolske otroke ter kriterije za vključitev otrok v te oblike otroškega varstva (vzgojnovarstveni zavod, varstvo v dru-gih družinah): — razvija posebne oblike varstva in vzgoje za razvojno te-lesno aJi duševno motene otroke; — vzpodbuja združevanje občanov na področju krajevne skupnosti za pospeševanje razvoja otroškega varstva v skladu s spccifičnimi potrebami otroškega varstva na tem področju, za prilagoditev oblik družbenega varstva otrok potrebam zaposle-nih staršev in uveljavitev neposrednega odločanja občanov v krajevnih skupnostih; — zagotavlja racionalno porabo sredstev pri večanju vzgojno-varstvenih zmogljivosti; — skrbi za racionalno organizacijo vzgojnovarstvene dejav-nosti na območju skupnosti otroškega varstva; — sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skup-nostmi, zlasti s skupnostjo socialnega skcbstva, zdravstva, skupnostjo vzgoje in izobraževanja ter stanovanjskimi skup-nostmi pri urejanju zadev skupnega interesa pomembnih za otroke in se z njimi sporazumevajo o načrtovanju in izvajanju skupnih nalog ter o zagotavljanju potrebnih sredstev; — uresničujejo javnost dela. ni. NAČIN SAMOUPRAVLJANJA 10. člen =¦ Na zborih delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v kra-jevnih skupnostih ter temeljnih organizacijah združenega dela in društvih na področiu otroškega varstva delovni ljudje in občani: — odločajo o sklepanju samoupravnih sporazumov, — sprejemajo program otroškega varstva, - odločajo o združevanju sredstev za uresničitev programa in o višini stopnje prispevkov za otroško varstvo, - obravnavajo poročilo o izvajanju sprejetega programa ter o dclu skupnosti otroškega varstva ter daje soglasje, - delegirajo delegata v skupščino in predlagajo njihov od-poklic. ll.člen Skupnost otroškega varstva ima skupščino, ki je najvišji sa-moupravni organ. Izvršilne naloge poveri skupščina izvršnemu odboru in dru-gim organom skupščine ter tajniku. 12. člen Skupščina skupnosti otroškega varstva scstavljata dva zbora: - zbor uporabnikov, ki ga sestavljajo delegati delavcev zdru-ženi v tcmeljnih organizacijah združenega dela in drugih samo-upravnih organizacijah in skupnostih ter delegatov staršev in drugili delovnih ljudi organiziranih v krajevnih skupnostih: zbor ima dve tretjini delegatov; - zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delavcev,.ki delajo v temeljnih organizacijah združenega dela in društvih na po-dročju otroškcga varstva. Zbor šteje eno tretjino delegatov. B.člen Skupščina skupnosti otroškega varstva razpravlja in odloča na skupnem zasedanju obeh zborov. Odločitev skupščine je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delcgatov vsakega izmed zborov skupščine. Kadar je sklcp sprejet samo na enem izmed zborov skupščine ali kadar je sprejet v različnem besedilu, se prične usklajevalni postopek med /boroma. Četudi v usklajevalnem postopku med zboroma ni doseženo soglasje o vprašanjih, od katerih je bistveno odvisno delo skup-nosti otroškega varstva, ki so določene v njene statutu, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti na predlog svojcga iz-vršnega sveta s svojo odločitvijo začasno uredi tako vprašanje. Sporna vprašanja, o katerih se ne odloča v prejšnjem od-stavku, rešuje arbitraža v skkladu s postopkom, ki ga določa statut občine. 14. člen Skupščino samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva sestavljata dva zbora: - zbor uporabtiikov in - zbor izvajalcev. Zbor uporabnikov ima 42 delegatskih mest, v katerega dele-girajo delegate: - dclavci v TOZD in drugih OZD - 21 - delovni ljudje in občani v KS - 19 - delovni ljudje, ki z osebnim delom opravljajo kmetijsko dejavnost (kmetje) - 1 - delovni ljudje, ki z osebnimi sredstvi ža delo opravljajo obrtno in podobno dejavnost (obrtniki in pri njih zaposleni delavci) - 1. Zbor izvajalcev ima 28 delegatskih mest, v katerega delegirajo delegate: - TOZD in druge OZD. ki izvajajo naloge družbenega varstva otrok — 20 - društva, ki izvajajo program družbenega varstva — 5 - Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti s področja: a) vzgoje in izobraževanja — 1 b) socialnega skrbstva — 1 b) zdravstvenega varstva — 1 Mandat delegatov skupščine skupnosti otroškep varstva traja 4leta. Delegati skupščine so se dolžni posvetovati s svojimi organi-zacijami o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja in sklepa skup-ščine ter ji posredovati stališča svoje organizacije. 15. člen Skupščina skupnosti otioškega vaistva: - daje predlog programa družbenega varstva in vzgoje otrok v obravnavo delovnim Ijudem in občanom ter ugotovi, da je program družbenega varstva in vzgoje otrok sprejet, - skrbi za uresničevanje družbenega programa, — predJaga ukrepe za izboljšanje razmer, v katerih živi mati oziroma družina z otroki, — določa kriterije za sprejem otrok v vzgojnovarstveni zavod ter določa kriterije za cene storitvam vzgojnovarstvenega zavoda in višine prispevkov staršev, — sklepa o povečanju zmogljivosti vzgojnovarstvene dejav-nosti in o pospeševanju razvoja posebnih oblik otroškega varstva za razvojno, duševno ali telesno motene otroke, — skrbi za racionalno organizacijo vzgojnovarstvenih dejav-nosti in daje pobude ter predlaga sprejem predpisov, ki zadevajo interese otrok, — sprejema statut in druge splošne akte, — v skladu s samoupravnim sporazumom daje mnenje o po-gojih za pravico do otroškega dodatka in višini denarnih dajatev otrokom, — sprejema finančni načrt, — sprejema zaključni račun in poročilo o delu skupnosti, — voli in odpokliče člane organov skupščine, predsednika in podpredsednika skupščine, — delegira delegate za sodelovanje pri delu v skupščini občine, — delegira delegate za skupščinsko zvezo skupnosti otio-škega varstva SR Slovenije, — opravlja še druge naloge, določene z zakonom in sta-tutom. 16. člen Skupščina ima izvršni odbor, ki šteje 9 članov. Člani so pravi-loma izvoljeni izmed delegatov obehzborov. Izvršni odbor: — izvaja politiko in druge odločitve ter sklepe skupščine skupnosti otroškega varstva, — izvaja družbene dogovore in samoupravne sporazume, pro-grame in druge splošne akte skupščine skupnosti, — usmerja delo strokovne službe, — pripravlja predloge splošnih aktov in sklepov, — opravlja druge naloge iz pristojnosti skupnosti otroškega varstva za katere tako določa statut skupnosti. 17. člen Ker je družbeno varstvo otrok dejavnost posebnega družbe-nega pomena, so skupščine skupnosti otrooškega varstva in njeni izvršilni organi dolžni obveščati vse člane skupnosti, skup-ščino občine in družbenopolitične organizacije o uresničevanju programov in o porabi sredstev sklada skupnosti otroškega varstva. 18. člen Za kar najbolj nevosredno uiesničevanje samoupiavnih pravic in interesov se lahko občani v krajevni skupnosti in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki izvajajo naloge druž-benega varstva otrok v krajevni skupnosti organizirajo v enoto skupnosti otroškega varstva. Enota skupnosti otroškega varstva ureja oblike družbenega varstva otrok, ki neposredno zadevajo območje, za katero je ustanovljena, zlasti letovanje otrok, varstvo otrok v drugjh dru-žinah, varstvo rejenčkov ter razne oblike občasnega varstva in vzgoje otrok in predlaga skupnsoti otroškega varstva, da v pro-gram družbenega varstva otrok vnese ukrepe, ki so dejanski odraz potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, zlasti v krajevnih skupnostih, ki so oddaljeni od obstoječih vzgojnovarstvenih zavodov. IV. SAMOUPRAVNA KONTROLA 19. člen Odbor samoupravnega nadzora šteje 9 stalnih članov, ki jih izvolijo že konstituirane delegacije: - v TOZD in drugih OZD - 3 - v KS - 3 - zbora izvajalcev - 3 Delegati odbora samoupravnega nadzora ne smejo biti člani skupščine. Mandatna doba delegatov odbora samoupravnega nadzoraje 41eta. V. PREHODNEIN KONČNE DOLOCBE 20. člen Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga podpiše najmanj tričetrtina pooblaščenih podpisnikov članov skupnosti otro-škega varstva in začne veljati, ko ga potrdi skupščina občine osmi dan po objavi v uradnem glasilu občine. LiublianaMoste-Polie, 15. 10. 1974 INICIAITVNI ODBOR ZA USTANOVTTEV SIS OTROŠKEGA VARSTVA PREDLOG SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE 2. osnutek 25. 10. 1974 Na podlagi 55. člena Ustave SRS (Ur. list št. 6/74) in ... člena zakona o vzgojnoizobraževalnih skupnostih sklenejo de-lovni ljudje v združenem delu, občani združeni v krajevnih skupnostih ter delavci, združeni v organizacijah združenega dela na področju osnovnega šolstva in v drugih oblikah vzgoje in izobraževanja, ki so pomembne za vzgojo in izobraževanje SAMOUPRAVNISPORAZUM u ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana Moste-Polje. I. SPLOŠNA NACELA l.člen Delovni ljudje združeni v temeljnih organizacijah združenega dela in občani združeni v krajevnili skupnostih ter delavci zdru-ženih v organizacijah združenega dela na področiu osnovnega šolstva in v drugih organizacijah združenega dela, ki so po-membne za vzgojo in izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: vzgojnoizobraževalni zavodi) ustanovijo vzgojno-izobraževalno skupnost (v nadaljnjem besedilu: skupnost) z namenom, da bi prek nje zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in inte-rese na področju osnovnega šolstva in v drugih oblikah vzgoje in izobraževanja. V skupnosti delovni ljudje združeni v temeljnih organizacijah združenega dela in občani združeni v krajevnih skupnostih uresničujejo svobodno menjavo dela z delavci v vzgojnoizobraževalnih zavodih, enakopravno in sporazumno oblikujejo polittko razvoja osnovnega šolstva in diugjh oblik vzgoje in izobraževanja, sprejemajo programe, združujejo sred-stva ter opravljajo druge zadeve, ki izhajajo iz narave odnosov na področju vzgoje in izobiaževanja. Vzgojnoizobraževalna skupnost Ljubljana Moste-Polje: - skrbi v sodelovanju z drugiini dejavniki za uresničevanje socialističnih vzgojnoizobraževalnih smotrov na področju osnovnega šolstva in v drugih oblikah organizirane družbene vzgoje in izobraževanja; - skrbi za izravnavanje pogojev za vzgojo in izobraževanje otrok; - zagotavlja pogoje za pridobivanje osnovne splošne izobraz-be z izobraževanjem ob delu tistim mladim in odraslim, ki niso v času obveznega šolanja uspešno končali osnovne šole; - razvija in krepi družbenoekonomske odnose na področju vzgoje in izobraževanja na načelih samoupravljanja in delitve po rezuftatih dela; — sprejema programe razvoja osnovnega šolstva in drugih . oblik v/goje in izobraževanja ter zagotavlja materialno osnovo /.a njihovo uresničevanje; - oblikuje in uresničuje programe na področju za katerega je ustanovljena; — dogovarja se /. drugimi skupnostmi in oiganizacijami pri oblikovanju in uresničevanju programov na področju dejavnosti /a katero je ustanovljena; - skrbi za racionalno in smotrno gospodarjenje z vsemi sred-slvi, ki se /družujejo /.a urcsničevanje programov te dcjavnosti; uresničuje javnost dela. 3. člen Delovni Ijudje na podlagi svojih samoupravnih odločitev /družujejo po načelih vzajemnosti in solidarnosti potrebna sred-stva za uresničevanje družbeno dogovorjenih programov vzgoj-noizobraževalne skupnosti. 4. člen Delovni Ijudje v vzgojnoizobraževaJniJi zavodOi uresničujejo program in s ceno za delo, dogovorjeno v skupnosti, pridobivajo doliodek ter si s teni /agotavljajo enak družbeno-ekonomski polužaj /. delovnimi Ijudmi v drugih organizaeijah. združenega dela. 5. člen Vzgojnoi/.obraževalna skupnost Ljubljana Moste-Polje usta-novljena s tem samoupravnim sporazuniom, ima svoj statut, ki ga sprejme skupščina vzgojnoizobraževalne skupnosti. Statut prične veljati. ko da nanj soglasje skupščina občine Ljubljana Moste-Polje. 6. člen Vzgojnoizobraževalna skupnost Ljubljana Moste-Polje je pravna oseba. Skupnost predstavlja predsednik skupščine vzgoj-no-izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje. 7. člen Skupne potrebe delovnih Ijudi in organizacij idruženega dela na področju osnovnega šoJstva in v drugili oblikah vzgoje in izobraževanja. ki so širšega družbencga pomena, zadovoljujejo delovni ljudje preko vzgojnoizobraževalne skupnosti v soglasju z občinsko skupščino. II. DELOVNO PODROČJE 8. člen Izhodišča za oblikovanje politike in programov skupnosti so družbeno dogovorjeni cilji, zakonski predpisi, družbeni dogo-vori in samoupravni sporazumi. NaJoge vzgojnoizobraževalne skupnosti so predvsem: - zagotavlja pogoje za uresničevanje vzgojnoizobraževalnih smotrov samoupravne socialistično angažirane šole; - skrbi za organizacijo in razvoj vzgojnoizobraževalnih dejavnosti; - skrbi za zagotavljanje sredstev za dejavnost in krepitev materialne osnove vzgoje in izobraževanja; - upravlja s temi sredstvi in odloča o merilih za njihovo delitev; - v sodelovanju s temeljnimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, občinskimi in mestno skupščino, izo-braževalno skupnostjo Ljubljana, družbenimi organizacijami in strokovnimi ustanovami spremlja in načrtuje programe razvoja vzgoje in izobraževanja; - sodeluje z drugimi interesnimi skupnostmi, z organi druž-benopolitičnih skupnosti, pedagoško službo, družbenimi organi-zacijami in društvi pri reševanju zadev, ki so skupnega pomena za vzgojo in izobraževanje; - razvija in utrjuje samoupravljanje na področju vzgoje in izobraževanja, z namenom, da pri obfikovanju in uresničevanju vzgojnoizobraževalne dejavnosti zagotovi vpliv in interes peda-goških delavcev in uporabnikov njihovih storitev. III. SAMOUPRAVLJANJE V SKUPNOSTI 9. člen Upravljanje skupnosti temelji na načelih samoupravljanja. Organi upravljanja skupnosti so: - skupščina vzgojnoizobraževalne skupnosti - izvršni odbor skupščine vzgojnoizobraževalne skupnosti - samoupravno razsodišče - odbor za samoupravni delavski nadzor. 10. člen Skupnost ima skupščino, ki jo sestavljata dva zbora: - zbor uporabnikov; sestavljajo ga delegati delavcev združe-nih v temeljnih organizacijah združenega dela in delegati obča-nov združemh v krajevnih skupnostih; - zbor izvajalcev; sestavljajo ga delegati delavcev iz vzgojno-izobražc-valnih zavodov s področja delovanja skupnosti. 11. člen V skupščino skupnosti izvolijo delegate: - delovni ljudjc v združenem delu — 21 - občani v krajevni skupnosti — J9 - delovni Ijudje v organizacijah združenega dela, ki oprav-Ijajo naloge na področju vzgoje in izobraževanja - 28 - osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali negospo-darsko dejavnost — 2 Mandatno dobo, volitve, odpoklic in druga vprašanja ureja statut. 12. člen DeJegati skupščine so se dolžni o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja in sklepa skupščina, predhodno posvetovati z organi-zacijami. ki so jili delegirale. posredovati morajo stališča svoje organizacije skupščini, dolžni pa so tudi svojo organizacijo se-znanjati s sklepi in stališči skupščine. I3.člen Skupščina skupnosti sprejme statut skupnosti in poslovnik o svojem delu. ' ¦ 14. člen Skupščina skupnosti dela na sejah. Oba zbora skupščine odločata in sklepata enakopravno. V primeru različnih stališč zborov se izvede postopek za usklajevanje, doloCen s poslovnikom skupščine. 15. člen Skupščina skupnosti: - sprejema statut skupnosti in druge splošne akte skupnosti; - obravnava in odloča o vprašanjih v zvezi z organizacijo in razvojem vzgojnoizobraževalnih dejavnosti na območju skup-nosti; - obravhava pripombe, mnenja in priporočila ustanoviteljev, občinske skupščine, vzgojnoizobraževalne skupnosti Ljubljana, drugih samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij in društev ter jih obvešča o svojih ukrepih in stališčih; - odloča o kratkoročnih in dolgoročnih programih razvoja vzgoje in izobraževanja; - sprejema program za financiranje vzgojnih in izobraževal-nih dejavnosti; - odloča o uporabi in razdelitvi sredstev skupnosti; - sprejema merila za delitev sredstev skupnosti za dejavnost vzgojnoizobraževalnih zavodov v skladu z družbenimi dogovori, s samoupravnimi sporazumi, z zakonom in z drugimi predpisi; - odloča o združevanju svojih sredstev s sredstvi drugih vzgojnoizobražcvalnih skupnosti za solidamostno uresničevanje skupno dogovorjenih nalog; - daje občinski in mestni skupščini mnenja k razvojnim pro-gramom zavodov, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno dejavnost; - daje pobude za usklajeno in usmerjeno delo vseh dejavni-kov na področju vzgoje in izobraževanja; - v sodelovanju z občinskimi in mestno skupnostjo otro-škega varstva, z vzgojnoizobraževalnimi skupnostmi občin v Ljubljani in z vzgojnoizobraževalno skupnostjo Ljubljana, od-loča o gospodarjenju s sredstvi samoprispevka za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih zavodov (1972-1976); — ustanavlja posebna telesa za opravljanje določenih nalog; — voli delegacijo v vzgojnoizobraževalno skupnost Ljubljana in v izobraževalno skupnost SR Slovenije; — razpravlja in odloča o zadevah, ki jih opravlja vzgojno-izobraževalna skupnost Ljubljana; — voli izvršni odbor skupščine skupnosti, predsednika skup-ščine skupnosti in njegovega namestnika; — voli samoupravno razsodišče. 16. člen Seja skupščine je sklepčna, če je navzočih več kot polovica delegatov vsakega posameznega zbora. Skupščina odloča na seji praviloma z večino glasov navzočih delegatov v posameznem zboru. Statut, programi, splošni akti, finančni načrt in zaključni račun so sprejeti, če je zanje glasovala najmanj 2/3 večina dele-gatov v posameznem zboru. 17. člen Izvršni odbor skupščine skupnosti šteje 11 članov. Izvršni odbor skupščine je enodomen. Člani izvršnega odbora morajo biti verificirani od vseh usta-noviteljev skupnosti. Izvršni odbor skupščine skupnosti predstavlja predsednik izvršnega odbora, ki ga imenuje skupščina skupnosti. 18. člen IzvrSni odbor skupščine skupnosti: — izvaja politiko in vse sklepe skupščine; — izvaja samoupravne sporazume in družbene dogovore, pro-grame skupnosti ter druge splošne akte, ki jih je sprejela skup-ščina; — usklajuje delo posebnih teles; — pripravlja osnutke družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov in sklepov in jih prediaga v obravnavo in sprejem skupščini skupnosti; — za opravljanje posameznih naJog in za proučevanje stanja in razvoja na posameznih področjih ustanavlja komisije; — sklepa pogodbe z vzgojnoizobraževalnimi zavodi in z dru-gimi organizacijami, ki opravljajo naloge za potrebe skupnosti; — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina skup-nosti. 19. člen Seja izvršnega odbora skupščine skupnosti je sklepčna, če je navzoča več kot polovica njegovih članov. Odloča z večino glasov na seji navzočih članov. 20. člen Za sporazumno odpravo sporov med organi upravljanja skup-nosti in med ustanovitelji se ustanovi samoupravno razsodišče. Samoupravno razsodišče izvoli skupščina skupnosti za vsak primer posebej. Delo samoupravnega razsodišča se določi s poslovnikom, ki ga sprejme skupščina skupnosti. 21.člen Samoupravni delavski nadzor nad delom organov upravljanja in strokovnih služb uveljavljajo ustanovitelji skupnosti tudi preko svojega odbora za samoupravni delavski nadzor. Volijo p delegacije v krajevnih skupnostih, v organizacijah združenega dela in delegacije v vzgojnoizobraževalnih zavodih iz vrst članov, ki niso delegati v vzgojnoizobraževalni skupnosti. Odbor za samoupravni delavski nadzor šteje 9 delegatov, ki jih delegirajo; — delavci v temeljnih organizacijah združenega dela 3 dele-gate; — občani v krajevnih skupnostih 3 delegate; — delavci v vzgojnoizobraževalnih zavodih 3 delegate. 22. člen Mandatna doba članov odbora za samoupravni delavski nadzor traja 4 leta. Članu delavske kontrole preneha mandat pred potekom dobe v primeru, če ni več zaposlen v okviru volilne enote, ki ga je deJegirala oziroma, če se je odselil iz občine, v katerih je skupnost ustanovljena. Izredno hiter in dinamičen razvoj občine terja tudi pospešeno gradnjo novih sodobnih šol, kajti sedanja zmogljivost šolskega prostora v občini gre še komaj v štric s potrebami. Na posnetku vidimo notranjost nove šole v Zalogu zgrajene iz sredstev samo-prispevka Ljubijančanov. IV. FINANCIRANJE SKUPNOSTI 23. člen Za uresničevanje nalog s svojega področja združuje skupnost sredstva: - iz prispevkov od brutto OD zbranih na podlagi družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov, sklenjenih med delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, oočani v krajevnih skupnostih, občani, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in vzgojnoizobraževalno skupnostjo po doseženi uskladitvi v skupščini občine oziroma v vseh obči-nah na območju občin Ljubljane, - iz sredstev, ki jih občani prostovoljno dajejo skupnosti, - iz sredstev samoprispevka, - iz solidarnostno združenih sredstev vzgojnoizobraževalnih skupnosti, - iz drugih virov s pogodbami, samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori, z zakonom ali odlokom družbeno-poli-tične skupnosti. V. PRISTOJNOSTI VZGOJNOIZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI LJUBUANA 24. člen Za uresničevanje določenih. skupnih interesov, enotne politike in ukrepov za čtm bolj skladen razvoj vzgojnoizobra-ževalnih dejavnosti in pogojev za njihovo delo, za zagotavljanje solidamosti, za opravljanje zadev skupnega pomena in usklajeva-nje drugjh potfeb ustanovijo vzgojnoizobraževalne skupnosti občin Ljubljane s samoupravnim sporazumoin v vzgojno-izobraževalno skupnost Ljubljana. 25. člen Vzgojnoizobraževalna skupnost Ljubljana Moste-Polje oprav- lja preko svoje delegacije v vzgojnoizobraževalni skupnosti Ljub-ljana naslednje skupne zadeve: - usklajuje letne, srednjeročne in dolgoročne programe razvoja vzgojnoizobraževalnih dejavnosti vzgojnoizobraževalnih skupnosti občin Ljubljane; v - določa enotna merila in kriterije za financiranje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti; - odloča o uporabi sredstev, ki jih za opravljanje skupnih zadev združuje v vzgojnoizobraževalni skupnosti Ljubljana; - predlaga sprejem samoupravnih sporazumov tet družbenih. dogovorov s področja njenega delovanja; - odloča o kriterijih in sredstvih za dopolnilno in strokovno izobraževanje delavcev na področju vzgoje in izobraževanja in o štipendijski politiki za področje vzgoje in izobraževanja; - odloča o programski politiki, usmeritvi in financiranju zavodov, ki so skupnega pomena za vzgojnoizobraževalno delo na območju občin Ljubljane. Ti so: nižje glasbene Sole, osnovna šola za izobraževanje odraslih pri DU Boris Kidrič, Vzgojna posvetovalnica, Vzgojni zavod J. Levca, Dom Malči Belič, Pionirski dom - pedagoška skupina, DEC; - odloča o uporabi sredstev, z dogovorom združene amor-tiz.acije od osnovnih sredstev; - odloča o razdelitvi sredstev za investicijsko vzdrževanje, ki jih združujejo vzgojnoizobraževalne skupnosti občin Ljubljane, - odloča o vseh ostalih skupnih zadevah, ki jili je spora-zumno prenesla v vzgojnoizobraževahio skupnost Ljubljana. 26. člen V skupščino vzgojnoizobraževalne skupnosti Ljubljana izvo-lijo vzgojnoizobraževalne skupnosti občin Ljubljane 15 dele-gatov iz delegacij delavcev združenih v temeJjne organizacije združenega dcla, občanov združenih v krajevnih skupnostih in delovnih Ijudi v organizacijah združenega dela, ki opravljajo naloge na področju vzgoje in izobraževanja. VI. JAVNOST DELA 27. člen Delo skupnosti in njenih organov je javno. Skupnost in njeni organi so dolžni pravočasno obveščati javnost, tako o pripravi in spiejemu aktov kot tudi o izvrševanju nalog z njenega Jelov-nega področja. Poti in oblike obveščanja so: zbori delovnih ljudi in občanov, posebna poročila, interna glasila. občinska glasila in druga sred-stva javnega obveščanja. VII. STROKOVNA SLUŽBA 28. člen Z namenom. da se /.agotovi učinkovita in kvalitetna stro-kovna priprava gradiv, enotna metodologija pri reševanju skupnih zadev, kadrovska in finančna raciona\izacija ustanav-Ijajo vzgojnoizobraževalne skupnosti občin Ljubljane in vzgoj-no-izobraževalna skupnost Ljubljana skupno strokovno službo, ki sc samoupravno organizira v delovno skupnost. 29. člen Strokovna služba neposredno uresničuje zakone, družbene dogovore, samoupravne sporazume in druge akte, spremlja in proučuje stanje in razvoj materialnih odnosov, zbita in analizira podatke. pomembnc za delo skupnosti, pripravlja gradiva za seje skupščine in drugih organov skupnosti, strokovno opiavlja vse finančne zadeve, pripravlja osnutke in sklepe aktov, ki jih sprejemajo organi skupnosti (finančni načrt, zaključni račun, program skupnosti itd.), in vsa druga finančna in administra-tivna opravila. 30. člen Razmerje med skupnostmi in delovno skupnostjo strokovne službe se uredi s pogodbo. VIII. PREHODNE DOLOČBE 31.člen Vzgojnoizobraževalna skupnost občine Ljubljana . .. se mora konstituirati v skladu z ustavo SR Slovenije najpozneje do 31. decembra 1974. 32. člen Do konstituiranja skupnosti opravlja vse zadeve z njihovih področij temeljna izobraževaJna skupnost Ljubljana. K. KONCNE DOLOCBE 33. člen Ta samoupravni sporazum velja z dnem, ko ga podpiše naj-manj tričetrtine pooblaščenih predstavnikov ustanoviteljev, uporabljati pa se prične z oblikovanjem organov vzgojnoizobra-ževalne skupnosti. Ljubljana, dne 25. 10. 1974. OKVIRNI PROGRAM TEMELJNE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA Socialna problematika se pojavlja kot posledica neusklajenili ckonomskih, gospodarskih mchanizmov ter neskladnosti člove-kovih potreb in zmožnosti, pojavlja se v družiaah, stanovanjskih okolišili in v temeljnih organizacijah združenega dela. Značilno za te probleme je, da jih ne morejo rešiti niti posamezniki sami niti njihove družine, pa tudi širša skupnost se pri reševanju teh problemov večkrat znajde pred nerazrešljivimi nalogami. Ptav tako danes vse bolj zgublja težo mišljenje, da bi to problematiko laliko reševaJa sama strokovna služba. Edina teoretično in praktično utemeljena pot za reševanje socialne problematike je sodelovanje strokovne službe z družino, krajevno skupnostjo in tcineljniini organizacijami združenega dela, z družbenopolitič-nimi organi/acijami in društvi; predvsem seveda z nosilcem pro-blema samega. Naloge v zvezi z izvajanjem socialnih dejavnosti je že dosedaj in bo tudi v bodoče opravljal zavod za socialno delo Ljubljana Moste-Polje, ki je pričel s svojim delovanjem 1. januarja 1962. V skupnost socialnega skrbstva pa pristopajo z delom svojih dejav-nosti tudi organizacija RK, društvo prijateljev mladine, klubi zdravljenih alkoholikov in razna druga društva(društvo telesnih invalidov, društvo socialnili delavcev). I. POSREDNE OBLIKE DELOVANJA SKUPNOSTl SOCIALNEGA SKRBSTVA Interesna skupnost socialnega skrbstva bo morala koordini-rati in sodelovati: - 7. delovnimi organizacijami (načrtovanje ukrepov za var-stvo in ponioč socialno najbolj ogroženim kategorijam oseb), - s krajcvnimi skupnostmi (odkrivanju socialnih problemov, organizacija in dodeljevanje raznih oblik pomoči, načrtovanje preventivniU akcij), - z drugimi interesnimi skupnostmi (problematika otroškega varstva. usposabljanja duševno in telesno piizadetih otiok in invalidnih oseb, problematika ostarelih oseb, reševanje stano-vanjskili problemov itd.). Skupnost socialnega skrbstva bo morala nastopiti deloma kot organizator, predvscm pa kot pobudnik nekaterih družbeno nujnih dejavnosti v občini. - ustanavljanje in razvijanje delovanja klubov zdravljenih alkoholikov, - pomoč občanom, ki zaradi trenutne ali trajne onemoglosti ne morejo skrbeti zase, - delo z mladino v prostem času, - varstvo otrok in sociaino ogroženih družin. Analitično delo skupnosti socialnega skrbstva bo omejeno v glavnem na operativne analize na podlagi evidentiranja socialnih pojavov v občini. Poglobljeno analitično službo pa bo potrebno organizirati na ravni mesta Ljubljane. II. NEPOSREDNE OBLIKE IZVAJANJA SOCIALNE DEJAVNOSTI Izvajanje neposrednih oblik socialne dejav/iosti je vezano predvsem na rodbinsko in kazensko pravo ter druge predpise. Pri reševanju te problematike se pretežno uporabljajo metode socialnega dela. 1. Varstvo otrok in družine Družina v današnjem času obpjestranske zaposlitve ne zmore več opravljati vseh funkcij sama, posebno v primerih, ko se pojavljajo izjemne oblike vodenja - druge težave. Takrat ji mora priskočiti na pomoč družbena skupnost. Posebne obravnave in družbene pomoči so predvsem po-trebne: — nepopolne družine, — otroci v rejništvu in otroci, predvideni za posvojitev, — otroci z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, — mladoletniki pod skrbništvom, — vedenjsko in osebnostno moteni otroci ter — mladoletni prestopniki. 2. Varstvo odraslih Odrasle osebe so deležne družbenega varstva takrat, kadar iz kakršnihkoli razlogov zaidejo v takšne socialne težave, da potre-bujejo pomoč družbe. Skrbi so deležne predvsem: — ostarele, onemogle osebe, — osebe pod skrbništvom, — telesno in duševno prizadete osebe in — osebe z družbeno negativnim vedenjem. Za realizacijo programa skupnosti socialnega skrbstva bodo v letu 1975 potrebnanaslednja sredstva: 1. družbena denarna pomoč 1,019.200 2. plačilo oskrbnin v vzgojnih in socialnih zavodih ter rejniških družinah 3,408.600 3. sredstva za delovanje socialno humanitarnih organizacij in društev 592.280 4. dejavnost skupnosti socialnega skrbstva in njenih organov ter centra za socialno delo 1,603.000 5. dejavnost skupnosti socialnega skrbstva mesta Ljubljana 461.842 6. investicije 500.000 skupaj 7,584.922 Prioritetne naloge samoupravne interesne skupnosti social-nega skibstva občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1975 pa so: 1. usklajevanje dejavnosti in sodelovanje z delovnimi organi-zacijami, družbenopolitičnimi organizacijami in društvi, samo-upravnimi interesnimi skupnostmi in strokovnirni službami; 2. sodelovarvje pti sklenitvi druibenega dogovoia z diugjmi skupnostmi socialnega skrbstva v Ljubljani in stanovanjskim skladom za upokojence o gradnji domov za upokojence v Ljub-ljani; 3. sodelovanje pri sklenitvi družbenega dogovora o obiikova-nju enotnih meril in kriterijev za dodeljevanje družbene denarne pomoči na območju Ijubljanskih občin; 4. preventivno in koordinativno delo pii skrbi za mlade v občini (organizacija prostega časa, mladinski klubi itd.); 5. povečana skrb za invalidne osebe (ureditev varstva in pomoči, razširitev dejavnosti demonstracijskega eksperimenta]-nega centra za dnevno vaistvoin delovno usposabljanje duševno prizadete mladine z internatsko oskrbo). PREDLOG SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTl SOCIALNEGA SKRBSTVA OSNUTEK 11.10.1974 Na podlagi... člena zakona o socialnem skrbstvu sklenejo delovni ljudje v združenem delu in delovni ljudje iz krajevnih skupnosti skupaj z delavci iz organizacij socialnega skrbstva na območju občine Ljubljana Moste-Polje SAMOUPRAVNISPORAZUM o konstituiianju, o delovnem področju, qrganizaciji in načinu dela samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva I. SPLOŠNE DOLOČBE l.člen Za uresničevanje svojih osebnih in družbenih interesov za socialno skrbstvo se delovni ljudje iz organizacij združenega dela in drugih sanioupravnih organizacij ter družbenopolitičnih orga-nizacij in društev ter skupnosti in delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti povezujejo skupaj z delavci v organizacijah socialnega skrbstva v samoupravno interesno skupnost social-nega skrbstva občine Ljubljana Moste-Polje, da v njej svobodno menjavajo svoje delo, solidarno zdrožujejo sredstva, določijo delovne in razvojne programe socialnega skrbstva ter obseg pravic in način njihovega uresničevanja. 2. člen Samoupravna interesna skupnost za socialno skrbstvo uresni-čuje in izvaja naloge s področja socialnega sktbstva po spveje-tem programu. Za uresničilev programov socialnega skrbstva združujejo delovni ljudje potrebna sredstva po načelu vzajemnosti in soli-darnosti ter po načelu sorazmernostni prispevka z osebnim dohodkom delavcev oziroma ekonomsko močjp drugih zave-zancev ter določajo načine uporabe sredstev. 3. člen Delovni ljudje in občani uresničujejo svoje pravice in dolž-nosti iz socialnega skrbstva neposredno v svojih organizacijah in v samoupravnih interesnih skupnostih socialnega skrbstva (skupnosti socialnega skrbstva) v nadaljnjem besedilu. 4. člen Za usklajevanje politike na področju socialnega skrbstva v SR Sloveniji ter za izvajanje tistih nalog, ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi se skupnost socialnega skrbstva povezuje v samo-upravno interesno skupnost za socialno skrbstvo mesta Ljub-Ijane in v zvezo skupnosti za socialno skrbstvo SR Slovenije. S ciljem usklajevanja politike na področju socialnega skrbstva v Ljubljant bo skupnost sodelovala z drugimi skupnostmi social-nega skrbstva v ljubljanskih občinah in mestu Ljubljana ter se dogovarjala za izvedbo in financiranje skupno dogovorjenih nalog, kakor tudi obveznosti, ki izvirajo iz skupnih dogovorov. 5. člen V skupnostih socialnega skrbstva delovni ljudje uveljavljajo svoj interes pri programiranju, izvajanju nalog, samoupravnem načinu upravljanja, gospodarjenju z združenimi sredstvi, za javnost dela ter pri drugih medsebojnih razmerjih, pravicah, obveznostih in odgovornostih skupnostih socialnega skrbstva. II. NALOGE SKUPNOSTl SOCIALNEGA SKRBSTVA 6. člen Skupnost socialnega skrbstva upošteva pri oblikovanju poli-tike razvoja in financiranju socialnega skrbstva splošne družbene potrebe in družbene cilje, ki so določeni z zakonom, družbe-nimi dogovori in samoupravnimi sporazumi v občini, mestu ter republiki. Združena sredstva je skupnost socialnega skrbstva dolžna smotrno in racionalno uporabljati. 7. člen Delovni Ijudje uiesničujejo v skupnostih socialnega skibstva v imenu družbene skupnosti na osnovi sprejete politike in finanč-nih načrtov zlasti tele naloge: — skrbijo za razvoj socialnega skrbstva in ga usklajujejo s splošnimi diužbenimi potrebami na svojem območju in v ta namen sprejemajo letne načrte in programe razvoja socialnega skrbstva za svoje območje in v ta namen sprejemajo program razvoja socialnega skrbstva: — združujejo sredstva za uresničevanje naiog socialnega skrbstva po tem sporazumu, zakonu o socialnem skrbstvu in po drugih predpisih, ter za krepitev materialne osnove socialnega skrbstva; — organiziiajo in razvijajo dejavnost za preprečevanje ¦motenj, ki bi ogrožale razvpj posameznika, družin in skupin deloviiih. ljudi in občanov, ter izvajajo zato potrebne ukrepe; - ustanavljajo \n organi/irajo slrokovno socialno službo (center /a socialno delo in druge slrokovne službe) za oprav-Ijanje opravil skupnosti socialnega skrbstva, zagotavljajo razvoj te službe ter skrbijo /a strokovno i/.popolnjevanje delavcev na področju socialncga skrbstva: - sprejemajo program razvoja soeialnih zavodov, jih otgani-zirajo tcr skrbijo za njihov razvoj in dclovanje; - sprcmljajo in proucujejo socialne probleme ter pojave na svojem območju in sodclujejo z organizacijami združenega dela, s krajevniini skupnostmi in sanioupravnimi interesnimi skup-nostmi pri oblikovanju ter izvajanju ukrepov /. drugih podroCij socialne politike: - organizirajo v povezavi z dTUgimi samoupiavnimi interesni-mi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, organizacijami združe-nega dela, družbenopolitičnimi organi/acijami in društvi tcr prek sredstev javnega obveščanja, vzgojno-izobražcvalne aktiv-nosti za uresničcvanje ciJjev socialnega skrbstva in za ustanavlja-nje ustreznega družbenega razpoloženja /a reševanje socialnih problemov; - pospešujejo OTganiziranje proslovoljnega socialnega dela v krajevnih skupnostih in socialno-liumanitarnih organizacijah in društvih; - skupnost socialncga skrbstva sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume za uresničitev programov socialnega skrbstva ter daje pobudc in mnenja za sklepanje in uresničitev programov drugili samoupravnih interesnih skupnostih, ki so pomembni za socialno varstvo delovnih ljudi in občanov; - skupnost socialnega skrbstva opravlja javna pooblastila po predpisili o socialnem skrbstvu, družinskih razmerjih, usposab-Ijanje oUok in mladostnikov, z motnjami vedenja in osebnosti oziroma v telesnein in duševnem razvoju, izvrševanja vzgojnili ukrepov ter po drugili piedpisih. ki dajejo javna pooblastila organom socialnega skrbstva. 8. člen Delovni prograni in razvojni program skupnosti sociaJncga skrbstva izhaja iz anaiize potreb delovnih ljudi in občanov in možnosti družbe. Delegati skupnosti socialnega skrbstva zasto-pajo pri oblikovanju programov neposredni interes občanov, ddovnih Ijudi in njiliovih organizacij, da se zagotovi njihova socialna varnost, vzajemnost in solidarnost in upoštevajo splošne diužbene potrebe. III. SAMOUPRAVLJANJE 9. člen Za uresničitev ciljev in nalog skupnosti socialnega skrbstva čiani skupnosti odiočajo na zborih delovnih Ijudi v teme/jnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organi-zacijali, v krajevnih skupnostih, v temeljnih in drugih organi-/.acijah idiuženega dela in društvih na podiočju socialnega skrbstva ter prek delegatov v skupščini skupnosti sociainega skrbstva. 10. člen Na zborih delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v kra-jevnih skupnostih, v samoupravnih organizacijah in skupnostih socialnega skrbstva delovni ljudje odločajo o programu social-nega skrbstva, o združevanju sredstev za njegovo uresničitev, o višini stopenj prispevkov za socialno skrbstvo, sklepajo o tem samoupiavne spoiazume ter obravnavajo poročilo o izvajanju sprejetega programa ter o delu skupnosti socialnega skrbstva. ll.člen Skupnost socialnega skrbstva ima skupščino. Določene izvršilne naloge poveri skupščina izvršilnemu odboru, organu socialnega skrbstva za upravljanje javnih poobla-stU in drugim organom skupščine ter tajniku oziroma direktorju certtra i& socialno delo. 12.člen Skupščina skupnosti socialnega skrbstva (v nadaljnjem be-sedilu: Skupščina) ima dva zbora: — zbor upoiabnikov in — zbor izvajalcev. 13. člen Zbor uporabnikov itna 42 delegatskih mest, v katercga delegi-rajo dc/egale: — delavci v TOZD in drugih OZD - 21 — delovni Ijucije in občani vkrajevni skupnosti — 17 — dclovni ljudje, ki / osebniin delom opravljajo kmctijsko dejavnost (knietjc) — I — delovni ljudje, ki z osebnimi sredstvi za delo opravljajo obrtno in podobno dejavnosl — (obrtniki in pri njih zaposleni delavci) - 1 — organi/acija zveze borcev - 1 — organi/acija telesnih in vojnili invalidov - 1 Zbor izvajalccv ima 15 delegatskih mest, v katerega delegirajo dclegate: Ccnter /a socialno delo - 11 — Rdeči križ - 3 — Klub /dravljenib alkoholikov 1 Mandat delcgatov skupščine traja štiri leta. Izvolitev in odpoklic dclegatov se VTŠi na način in po po-stopku, ki ga sprejme občinska konferenca SZDL in občinski svet zveze sindikatov, upoštevati pa se morajo določbe zakona o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine (določenih) samoupravnih interesnih skupnosti in zakona o socialnem skrbstvu. Za ustavnost in zakonitost svojega dela so delegati odgovorni organizacijain, ki so jih volile v skupščino skupnosti. Delegati skupščine so se dolžni posvetovati s svojimi delegaci-jami o vseli vptašanji\\, o katerih razpravlja in sklepa skupščina, tcr ji posredovati stališča svoje dciegacije. 14. člen Vsak deJegat v skupščini ima. pravico dajati pobude za obrav-navo vprašanj s področja dela skupščine, piedlagati ustiezne rešitve, zastavJjati vprašanja skupščini, izvršnemu odboru in tajniku skupnosti oziroma direktorju centia za socialno delo in dobiti nanje odgovore. 15. člen Skupščina skupnosti razpravlja in odloča enakopravno na skupnem zascdanju obeli zborov: - sprejema statut in druge splošne akte, - ugotovi sprejem programa razvoja socialnega skrbstva in skrbi za njegovo izvršitev, - sprcjema programe in načrte dela, - sprejerna finančni načrt in zaključni račun, - sklepa družbene dogovore in samoupravnc sporazume, - sprejema poslovnik o svojem delu in delu njenih organov, - določa načela in merila za delitev in uporabo sredstev, s katerimi razpolaga, - odloča o združevanju sredstev skupnosti, - upravlja s sredstvi, ki pripadajo skupnosti, - obravnava problematiko socialnega skrbstva na svojem področju in območju, - daje pobudo za sodelovanje z drugimi skupnostmi social-nega skrbstva, organizacijami združenega dela, krajevnimi skup-nostmi in drugjmi organizacijami in organi o vprašanjih, ki so skupnega pomena, - obravnava pripombe, mnenja in priporočila skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij ter jih obvešča o svojih ukrepih in stalilčih, - daje pobude za. sprejem predpisov s področja sociainega skrbstva, - daje pobude in odJoča o ustanavJjanju centra za sociaJno delo tet socialnih zavodov, kakor tudi drugih organizacij, na področju sociainega skrbstva, - vodi in odpokliče člane organov skupščine ter predsedni-ka in namestnika predsednika skupščine, - imenuje in razrešuje tajnika skupnosti oziroma direktorja centra za socialno delo ter člane občasnih teles, - voli delegacijo za skupščino družbenopolitične skupnosti, - voli delegate za skupščino zveze skupnosti po načelu ena-kopravne zastopanosti obeh zborov ter - opravlja še druge naloge določene z zakonom in drugimi predpisi ter statutom skupnosti. 16. člen Skupščina skupnosti razpravlja in odloča na skupnem zaseda-nju obeh zborov. Odločitev skupščine je sprejeta, če je sprejeta v obeh zborih v enakem besedilu in če je zanjo glasovalo večina delegatov vsa-kega izmed obeh zborov skupščine. V primeru, če ni doseženo soglasje, oba zbora izvolita skupno komisijo petih članov, da predloži ustrezno soglasno rešitev. Če do soglasne rešitve tudi v tem primeru ne pride, odloča o tem vprašanju ustrezen zbor skupščine občine. Sklep skupščine občine velja do sprejema ustrezne rešitve v skupščini skupnosti. Skupščina občine začasno uredi tudi vprašanja, ki so bistvena za delo skupnosti socialnega skrbstva in če do rešitve ne pride v skupščini skupnosti. Taka vprašanja so: - program razvoja socialnega skrbstva, - finančni načrt, - določitev stopnje prispevkov za socialno skrbstvo, če do samoupravnega sporazuma ni prišlo, - določitev pogojev, kriterijev in meril za dodelitev družbe-nih denarnih pomoči in višino pomoči, če ne pride do sklenitve samoupravnega sporazuma. 17. člen Skupščina ima izvršni odbor, ki šteje devet članov in je pravi-loma izvoljen izmed delegatov obeh zborov. Člani izvršnega odbora se volijo za dobo 4 let. Izvršni odbor izvaja politiko in sprejema druge odločitve ter sklepe skupščine skupnosti: - izvaja družbene dogovore in samoupravne sporazume, programe in druge splošne akte skupnosti, - usmerja delo strokovne službe, - pripravlja predloge splošnih aktov in sklepov in - opravlja druge naloge iz pristojnosti skupnosti, ki so določene z njenim statutom. 18. člen Skupščina skupnosti ima za opravljanje javnih pooblastil dva sveta: - svet za vaistvo družine s komisijami - svet za varstvo odraslih s komisijami. Sveta opravljata javna pooblastila in imata vsak po pet čla-nov. Odločata po predpisih o socialnem skrbstvu, družinskih razmerjih, usposabljanju otrok in mladoletnikov z motnjami vedenja in osebnostmi oziroma v telesnem in duševnem razvoju, izvrševanju vzgojnih ukrepov ter po drugjh predpisih, ki dajejo javna pooblastila organom socialnega skrbstva. Predsednike in njihove namestnike, člane svetov in komisij voli skupščina izmed članov delegacij. Clan sveta ali komisije je tudi strokovni delavec, ki je odgovoren za določeno področje dela sveta ali komisije, ni pa nujno, da je član delegacije. Mandatna doba predsednikov in njihovih namestnikov ter članov svetov in njihovih komisij traja štiri leta. 19. člen Ker je socialno skrbstvo dejavnost posebnega družbenega pomena, so skupščina skupnosti in njeni izvršilni organi dolžni obveščati vse člane skupnosti, skupščino občine in družbenopo-litične organizacije o uresničevanju programov in o uporabi sredstev za socialno skrbstvo. 20. člen Skupnost je dolžna, da najmanj enkrat letno poroča skup-ščini občine o svojem delu, izvajanju politike, sklepov, pripo-ročil in smemic na področju socialnega skrbstva in o porabi sredstev za socialno politiko oziroma skrbstvo. Skupščina skupnosti in njeni organi obravnavajo priporočila in mnenja občinske skupščine ter obveščajo občinsko skup-ščino o sprejetih sklepih v tej zvezi. Skupščina skupnosti odloča enakopravno s ostalimi zbori skupščine občine o tistih vprašanjih socialnega skrbstva in socialne politike, ki jih določa statut skupščine občine. 21.člen Odbor samoupravnega nadzora šteje 9 stalnih članov, ki jih izvolijo že konstituirane delegacije v - TOZD in drugih OZD - 3 - KS - 3 - zbora izvajalcev — 3 Mandatna doba je 4 leta. Delegati odbora samoupravnega nadzora ne smejo biti člani skupščine. IV. PREHODNEIN KONČNE DOLOČBE 22. člen Prvo sejo skupščine skupnosti skliče iniciativni odbor, ki ga je imenovala skupščina občine. Iniciativni odbor vodi delo skupščine do njenega konsti-tuiranja. 23. člen Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma lahko predlagajo člani skupnosti socialnega skrbstva. 24. člen Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga podpiše najmanj 3/4 pooblalčenih podpisnikov, članov skupnosti socialnega skrbstva. Samoupravni sporazum začne veljati 8 dan po objavi v uradnem glasilu občine oziroma v uradnem listu, potem ko ga je potrdila skupščina občine. PREDSEDNIK Iniciativnega odbora za ustanovitev skupnosti socialnega skrbstva prof. BERNARD STRITIH, 1. r. PREDLOG SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZDRAVSTVA Osnutek 25. 10. 1974 Na podlagi 58. člena ustave SR Slovenije in ... člena zakona o zdravstvenem varstvu (uradni list SRS, št.. ..) delovni ljudje skupaj z delavci organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, sklenemo SAMOUPRAVNl SPORAZUM o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti kot občinske zdravstvene skupnosti na območje občipe I. TEMELJNA NAČELA 1. člen Delavci in drugi delovni Ijudje neposredno in prek svojih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti ter drugih orga-nizacij in skupnosti kot uporabniki zdravstvenega varstva (v na-daljnjem besedilu: uporabniki) ter delavci v organizacijah zdru-ženega dela zdravstvene dejavnosti in v drugih z zakonom po-oblaščenih organizacijah združenega dela za opravljanje zdrav-stvenih dejavnosti kot izvajalci zdravstvenega varstva (v na-daljnjem besedilu: izvajalci) se združujemo v občinsko zdrav-stveno skupnost, da v uresničevanju svobodne menjave dela in z združevanjem sredstev po načelu vzajemnosti in solidarnosti za-dovoljujemo svoje osebne in skupne potrebe s področja zdrav-stvenega varstva. Skupnost je pravna oseba. Ime in sedež sta ... Skupnost ima svoj pečat: .. . 2. člen Z ustanovjtvijo občinske zdravstvene skupnosti se hkrati za-vezujemo na podlagi ustreznih samoupravnih sporazumov k združevanju naše občinske zdravstvene skupnosti z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v regionalno zdravstveno skupnost ter nato neposredno in prek regionalnih zdravstvenih skupnosti v zvezo zdravstvenih skupnosti SR Slovenije zaradi uresničevanja skupnih interesov in nalog vse večjega izenače-vanja v možnostih zdravstvenega varstva prebivalstva v občini, regiji in republiki ob rizični skupnosti za zagotavljanje enotnosti pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva. 3. člen Varianta za mestno območje: Občinska zdravstvena skupnost, ki jo ustanavljamo, oblikuje že na podlagi tega samoupravnega sporazuma z drugimi občin-skimi zdravstvenimi skupnostmi na območju mesta Ljubljane skupščino samoupravnih zdravstvenih skupnosti za to območje, ki jo sestavljajo delegati, kot jih delegirajo skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti. Varianta za druga območja: Občinska zdravstvena skupnost, ki jo ustanavljamo, se sklad-no s tem samoupravnim sporazumom povezuje z drugimi občin-skimi zdravstvenimi skupnostmi na širšem gravitacijskem ozi-roma gospodarsko zaokroženem območju zavoljo uiesničevanja in usklajevanja skupnih ali stičnih interesov ob oblikovanju ustreznih skupnih interesnih organov po pogojih in na način, kot zahtevajo oblike siceršnjega medobčinskega sodelovanja in se natančneje opredelijo v statutu ali drugem splošnem aktu občinskih zdravstvenih skupnosti, ki se tako povezujejo. 4. člen Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pra-vic in interesov imamo delavci in drugi delovni Ijudje ter naše organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacvje in skupnosti, ki sestavljajo to občinsko zdravstveno skupnost, pravico, da se organiziramo v enote za območje krajevnih skup-nosti ali za posamezne večje in še zlasti sestavljene organizacije združenega deJa. V taki enoti uresničujemo določene samo-upravne pravice in interese v okvirih po tem samoupravnem Tudi zdravstvena in zobozdravstvena služba delujeta v utesnje-nih prostorih. Zdravstveni dom Moste je bil namreč grajen za potrebe pred desetimi leti. sporazumu in statutu te občinske zdravstvene skupnosti ter sta-tutu krajevne skupnosti oziroma samoupravnem sporazumu o združevanju in statutu zadevne organizacije združenega dela skladno z nalogami in načinom dela, ki jih opredeli samo-upravni sporazum o ustanovitvi take enote. 5. člen Delavci in drugi delovni ljudje, združeni v tej občinski zdiav-stveni skupnosti: — določamo pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva, — združujemo sredstva za uresničevanje pravic iz zdrav-stvenega varstva, — skrbimo za neposredno uveljavljanje in uresničevanje pra-vic iz zdravstvenega varstva ter za to odgovarjamo delovnim ljudem in občinski zdravstveni skupnosti, — uresničujemo svobodno menjavo dela, — določamo politiko razvoja zdravstvenega varstva, — sprejemamo program zdravstvenega varstva, — obravnavamo programe in dejavnosti zdravstvenih orga-nizacij ter sprejemamo oziroma predlagamo potrebne ukrepe, — spremljaino in obravnavamo zlasti. problematiko osnov-nega zdravstvenega varstva v občini, — sklepamo samoupravne sporazume in družbene dogovore o piogiamiianju zdiavstvenega vaistva tet združevanju sredstev za zdravstveno varstvo in druge pravice iz zdravstvenega zava-rovanja, — v skladu s statutom občine soodločamo z občinsko skup-ščino v zadevah zdravstvenega varstva, — obiavnavamo pioblematiko iz pristojnosti regionalne zdravstvene skupnosti ter ji posredujemo svoja stališča in pred-loge, — se povezujemo z zdravstvenimi skupnostmi na mestnem in drugjh območjih zaradi obravnavanja zadev, enotnih za tako območje, — uresničujemo druge skupne interese na področju zdrav-stva. 6. člen VARIANTA ZA MESTNO OBMOCjE: Delavci in drugi delovni ljudje, združeni v občinskih zdrav-stvenih skupnostih na območju mesta Ljubljane, prek svojih de]egatov v skupščini samoupravnih zdravstvenih skupnosti za to območje: — sodelujemo pri oblikovanju enotne politike razvoja zdrav-stvenih dejavnosti v mestu; — zagotavljamo pogoje za zdiavstveno varstvo ter razvijamo tiste zdravstvene dejavnosti, ki so namenjene neposrednemu zdravstvenemu varstvu delovnih ljudi in občanov ter preskrbi prebivalstva z zdravili, kot tudi spremljamo zdiavstveno stanje in higienske razmere, v katerih žive in delajo delovni ljudje in občani, ter sprejemamo ustrezne ukrepe; — spodbujamo in pomagamo pii delu ter dajemo predloge za uspešnejše poslovanje organizacij združenega dela zdravstvenih dejavnosti; — izvajamo preventivno zdravstveno varstvo z gledišča pre-prečevanja in zatiranja bolezni, zdravstvenega nadzorstva nad živili in predmeti splošne rabe, obveznih zdravniškfli pregledov in higensko-epidemiološke službe; — izvajanio družbeno nadzorstvo nad poslovanjem orga-nizacij združenega deia na področju zdravstva. VARIANTA ZA DRVGA OBMOČJA: Delavci in drugi delovni ljudje, združeni v občinskih zdrav-stvenih skupnostih na širšem območju, ko se povežemo med seboj skladno z medobčinskim povezovanjem, sodelujemo v za-devnih okvirih in skupnih organih zlasti v obravnavanju in uskla-jevanju poiitike na področju zdravstvenega varstva in razvoja zdravstvenih dejavnosti, kot tudi spremljamo in spodbujamo delo organizacij združenega dda zdravstvene dejavnosti ter opre-deljujemo in bcenjujemo predloge za uspešnejše poslovanje. 7. člen Delavci in drugi delovni ljudje, združeni v enoti te občinske zdravstvene skupnosti, če jo ustanovimo: — sodelujemo pri oblikovanju občinskega programa zdrav-stvenega varstva. .— v okviru občinske zdravstvene skupnosti uveljavljamo po-sebne potrebe po zdravstvenem varstvu, — skrbimo za uresničevanje zdravstvenega varstva, zlasti pre-ventivnega zdravstvenega varstva z gledišča izvajanja ukrepov, da se odvračajo in preprečujejo nesreče pri delu in obolenjaza poklicno boleznijo, — obravnavamo delo in problematiko organizacij združenega dela zdravstvene dejavnosti, v katerih delovni ljudje in občani uveljavljajo svoje pravice iz zdravstvenega varstva in predlagamo ustrezne ukrepe občinski zdravstveni skupnosti, — sodelujemo pri preverjanju ter spremljamo delovne načrte organizacij združenega dela zdravstvene dejavnosti. Naloge, ki so opredljene v prvem odstavku tega člena, se ustrezno prilagodijo področju, za katerega je enota usta-novljena. 8. člen Pravice, obveznosti in odgovornosti v medsebojnih razmerjih znotraj te občinske zdravstvene skupnosti, kot tudi v oblikah njenega združevanja ali povezovanja, uiejamo s samoupiavnimi sporazumi, s statutom in drugjmi samoupravnimi akti. Nadaljnje samoupravne sporazume ter statut in druge samoupravne akte te občinske zdravstvene skupnosti bomo dosledno usklajevali s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi. 9. čJen Delavci \n dragi delovni ljudje v svojih temeljnih orga-nizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih oziroma drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih neposredi.o na način po zakonu o oblikovanju in volitvah deJegacij ter delegjranju delegatov v skupščine samo-upravnih interesnih skupnosti ter po načelih, ki jih natančneje opredeJi statut občinske zdravstvene skupnosti oziroma. na svo-jih zborih: — volimo in odpokličemo člane delegacij v sk.upščino občin-ske zdravstvene skupnosti; — odločamo o sklenitvi samoupravnih sporazumov glede obsega pravic do zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdrav-stvenega zavarovanja tei s tem tudi o združevanju sredstev in deležu sredstev za zdravstveno varstvo in druge pravice iz zdrav-stvenega zavarovanja v skupni porabi; — obravnavamo predloge za program zdravstvenega varstva v občini, regiji in republiki; — obravnavamo poročilo o izvajanju sprejetega programa zdravstvenega varstva in o deju občinske zdravstvene skupnosti. 10. člen Delavci in drugi delovni ljudje kot uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva uresničujemo svoje pravice do samo-upravnega odločanja v tej občinski zdravstveni skupnosti prek svojih delegacij in delegatov, ki jih volimo in odpokličemo ozi-roma delegiramo po načeiih delegatskega sistema in so nam odgovomi. Člani delegacij in delegati uporabnikov in izvajalcev so med seboj enakopravni. ll.člen Delegacije za delegiranje delegatov v skupščino te občinske zdravstvene skupnosti se oblikujejo na način po zakonu o obli-kovanju in volitvah deJegacij ter deJegiranju deJegatov v skup-ščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno sode-lujejo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skup-nosti. Sestava delegacije in število njenih članov se določita s statutom ali drugim splošnim aktom organizacije oziroma skup-nosti, ki obJikuje delegacijo in voli njene člane. Število delegatskih mest v skupščini te občinske zdravstvene skupnosti določamo uporabniki in izvajalci zdravstvenega vaistva s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi. V sta-tutu te občinske zdravstvene skupnosti pa opredelimo število delegatov, ki jih v njeno skupščino delegirajo posamezne delega-cije oziroma konference delegacij. 12. člen Delegacije, ki ne dobijo nobenega delegatskega mesta, se združujejo v konference delegacij zaradi delegiranja skupnih de-legatov v skupščino te občinske zdravstvene skupnosti. Če ustanovimo v tej pbčinski zdravstveni skupnosti enote za območje krajevnih skupnosti ali za podiočje organizacij združe- Skrb za zdravstveno preventivo dojenčkov je ena od poglavitnih nafog zdravstvene s/užbe in družbene skupnosti. nega dela, se delavci in drugi deJovni ijudje dogovorimo s samo-upiavnim sporazumom o ustanovitvi take enote o merilih za delegiranje delegatov v organe enote iz deiegacij za to občinsko zdravstveno skupnost, ali pa uredimo zadevna merila v statutu te občinske zdravstvene skupnosti. 13. člen Delegacije oziroma konference delegacij delegirajo na zaseda-nje skupščine te občinske zdravstvene skupnosti izmed sebe delegata oziroma določeno število delegatov glede na vprašanja, ki jih bo skupščina obravnavala. V medsebojnih razmerjih zno traj te občinske zdravstvene skupnosti se Steje za delegata član delegacije oziroma konference delegacij tisti delegat, ki je že bil delegiran, dokler delegacija ali konferenca delegacij ne pošlje drugega delegata. Deiegacija, katere član je izvoljen za stalno funkcijo v organu te občinske zdravstvene skupnosti, ima pravico pošiljati na zase-danja skuplčine oziroma zbora drugega deJegata. Vendar deie-gat, ki je izvoljen za stalno funkcijo, v tem primeru nima pravice glasovati v skupščini te skupnosti. 14. člen Delavci in drugi delovni ljudje, združeni v tej občinski zdrav- stveni skupnosti, uiedimo s statutom skupnosti v skladu s sa- moupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi ter o vrsti in obse- ,gu pravic do zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstve- nega zavarovanja zlasti: - pogoje in način oblikovanja, združevanja in razdruževanja ali povezovanja občinske zdiavstvene skupnosti in njenih enot; - načela volitev in odpoklica ter razrešitve deJegatov skup-ščine skupnosti; - organizacijo občinske zdravstvene skupnosti, njene organe ter njihove naloge, pristojnosti in odgovornost; - organizacijo, naloge in pristojnost samouptavne kontiole; - pogoje za pridobitev in prenehanje lastnosti zavarovanca, zavarovane osebe in siceišnjega upravičenca do zdravstvenega varstva; - pogoje, način in postopek za uveljavljanje pravic do zdrav-stvenega varstva in iz zdravstvenega zavarovaaja; - organizacijo in način obveščanja ustanoviteljev in članov te občinske zdravstvene skupnosti o njenem delu in delu njenih služb, kot tudi način zagotovitve javnosti dela skupnosti; - druge določbe o uveljavljanju pravic in obveznosti občin-ske zdravstvene skupnosti oziroma njenih ustanoviteljev in čla-nov; - način opravljanja strokovnih nalog skupnosti ter zadevne naloge in obveznosti stiokovne službe. II. ORGANI OBCINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 15.člen Občinsko zdravstvero skupnost upravlja skupščina. Skup-ščina ima dva zbora: - zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. V skupščini te občinske zdravstvene skupnosti je . . . delegat-skih mest, od tega ... delegatskih mest uporabnikov ter. . . de-legatskih mest izvajalcev. I. Zbor uporabnikov ima 40 delegatskih mest, v katerega de-legirajo delegate: - delavci v TOZD in drugih OZD - 21 - delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih - 19 - delovni ljudje, ki z osebnim delom opravljajo kmetijsko dejavnost (kmetje) - 1 - delovni ljudje, ki z osebnimi sredstvi za delo opravljajo obrtno in podobno dejavnost (obrtniki in pri njih zaposleni delavci) - 1 II. Zbor izvajacev ima 19 delegatskih mest, v katerega delegi-rajo delegate: - Zdravstveni dom Ljubljana — enota Moste — 10 - Psihiatrična bolnišnica Polje - 5 - Skupščina samoupravne interesne skupnosti za socialno skrbstvo - 1 - Skupščina samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo - 1 - Skupščina izobraževalne skupnosti - 1 - Lekarna - 1 16. člen Skupščina občinske zdravstvene skupnosti se na prvem zase-danju po ustanovitvi oziroma po izteku mandatne dobe dele-gacij konstituira in izvoli iz vrst delegatov predsednika skup-ščine. Predsednik se voli za 4 leta in ne more biti več kot dvakrat zapored izvoljen za to dolžnost. V istem času se konstituirata tudi zbora uporabnikov in zbor izvajalcev. Vsak zbor izvoli izmed sebe predsednika zbora in njegovega namestnika. Predsednik zbora in namestnik ne mo-reta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena za to dolžnost. Če je ptedsednik skupščine zadižan, ga nadomešča eden iz-med predsednikov zbora po vrstnem redu, ki ga določijo dele-gati na prvi skupni seji skupščine. Če vrstni red ni opredeljen, se nadomestovanje opiavi izmenoma. 17. člen Skupščina občinske zdravstvene skupnosti praviloma raz-pravlja in odloča na skupnem zasedanju obeh zborov. S statu-tom skupnosti oziroma s poslovnikom skupščine se v skladu s amoupravnim sporazumom o ustanovitvi te občinske zdrav-stvene skupnosti določi, o katerih zadevah odloča samostojno posameznizbor. Odločitev skupščine je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delegatov vsakega izmed zborov skupščine. Kadar je sVdep sptejet samo v enem izmed zboiov, se piične usklajevalni postopek med zboroma. Statut skupnosti oziroma poslovnik skupščine ureja postopek odločanja in usklajevanja odločitev. Če ta občinska zdravstvena skupnost ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno njeno delo, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti pod pogoji in po postopku na pod-lagi zakona začasno uredi tako vprašanje s svojo odločitvijo. 17. ačlen Skupščina skupnosti na skupnem zasedanju ob enakoprav-nem odločanju obeh zborov: 1. sprejema statut in druge samoupravne splošne akte skup-nosti, 2. odloča o programu zdravstvenega varstva v občini, 3. oblikuje nnančni načrt in sprejema zaključni račun skup-nosti ter obravnava letno poročilo, 4. odloča o samoupravnih sporazumih glede programiranja zdravstvenega varstva in združevanja sredstev teT drugih raz-merij. 5. opredeljuje elemente za vrednotenje zdravstvenih storitev v svobodni menjavi dela, 6. odloča o razmerjih s področja svobodne menjave dela v izvajanju zdravstvenega varstva, 7. sprejema splošne in posamične akte glede razširjene repro-dukcije v okvirih skupnosti, 8. voli organe občinske zdravstvene skupnosti in jih razrešuje ter imenuje in odpoklicuje ozirbma razrešuje delegate občinske zdravstvene skupnosti v zvezi z združevanjem ali povezovanjem te skupnosti, 9. odloča oziroma soodloča z drugimi skupnostmi, organi in organizacijami o stvareh, ki so skupnega pomena. 18. člen Zbor uporabnikov samostojno na podlagi in v okvirih sploš-nih aktov skupnosti ter skupnih odločitev skupščine skupnosti: - odloča o pravicah v izvajanju zdravstvenega zavarovanja, - odloča o upravljanju in uporabi združenih sredstev za uresničevanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja, - razpravlja in odloča o predlogih in pripombah enot in organov ter opravlja še druge posle, ki so mu s statutom te občinske zdravstvene skupnosti dani v pristojnost. 19. člen Zbor izvajalcev samostojno na podlagi in v okvirih splošnih aktov skupnosti ter skupnih odločitev skupščine skupnosti: — odloča o organizaciji nudenega zdravstvenega varstva, — obravnava razvoj teritorialne razporejenosti zdravstvenih organizacij oziroma zdravstvenih zmogljivosti, — razpravlja in odloča o predlogih in pripombah enot ia organov skupnosti s področja nudenega zdravstvenega varstva, — obravnava probleme vzgoje in izobraževanja zdravstvenih delavcev, — opravlja druge posle, ki so mu s statutom skupnosti dane v pristojnost. 20. člen Odbor samoupravnega nadzora šteje 9 stalnih članov, ki se izvolijo iz že konstituirane delegacije: — v TOZD in drugih OZD - 3 — v KS - 3 — zbora izvajalcev — 3 Mandatna doba odbora samoupravnega nadzora je 4 leta. Clani odbora samoupravnega nadzora ne smejo biti iz vrst skupščine. 21.člen Izvršni organ skupščine je izvršiTni odbor, ki ga skupščina praviloma izvoli izmed delegatov obeh zborov. Mandat članov izvršnega odbora traja 4 leta, nihče ne more biti izvoljen za člana izvršilnega odbora več kot dvakrat zapo-redoma. lzvršilni odbor ima predsednika in . . . članoy. Člani izvršil-nega odbora sami izvolijo izmed sebe namestnika predsednika. Izvršilni odbor opravlja zlasti tele naloge: — skrbi z odločitvami in ukrepi za pravočasno in pravilno izvajanje in izvrševanje sklepov skupščine skupnosti ter njenih zborov; — z odločitvami in ukrepi skrbi za pravilno uveljavljanje pra-vic iz zdravstvenega varstva in zavarovanja; — predlaga skupščini skupnosti program zdravstvenega varstva, finančni načrt in zaključni račun ter druge splošne in posamične akte skupnosti; — obravnava samoupiavne spoiazume o piogtamitanju in fi-nanciranju zdravstvenega varstva ter druge samoupravne spo-razume in jih predlaga skupščini v obravnavo in sprejem v okvi-iih njene pristojnosti; — daje pobude za sklicevanje skupščin in zborov z ozirom na njihovo pristojnost. PRIPOMBA: Za izvršilni odbor se predvideva 6 do 10 članov poleg predsednika, kar naj se oblikuje v razpravi glede na speci-fičnosti za posamezno občino. 22. člen Skupščina skupnosti izvoli iz vrst delegatov uporabnikov in izvajalcev odbor za reševanje ugovorov in pritožb iz zdravstve-nega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Dolžnost v odboru traja praviloma toliko časa, kolikor traja članstvo delegata v delegaciji, za katero je bil izvoljen. Sestava in delo odbora se uredita s statutom skupnosti. Za posamezna vprašanja s svojega področja lahko skupščina skupnosti izvoli stalne ali občasne komisije oziroma ustrezna strokovna delovna telesa. Stalne komisije so vselej sestavljene iz vrst delegatov uporabnikov in izvajalcev, medtem ko sodelo-vanje v občasni komisiji ali v strokovnem delovnem telesu ni vezano na funkcijo delegata in prav tako ne na obojestransko sestavo. Skupščina po potrebi imenuje delegate v skupne komisije v okviru regionalne zdravstvene skupnosti, kakor ustreza širšim nalogam oziroma združevanju sredstev, zlasti s področja razši-ritve zmogljivosti v zdravstvu oziroma razširjene reprodukcije. 23. člen Skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti se samoupravno sporazumejo o ustanovitvi skupne strokovne službe. Konkretne naloge te službe se določijo s statutom skupnosti. in. MEDSEBOJNA RAZMERJA UPORABNIKOVINIZVAJALCEV 24. člen Svobodna menjava dela med uporabniki in izvajalci v okvirih te občinske zdravstvene skupnosti se manifestira zlasti kot: - enakopravno odločanje pri oblikovanju in sprejemanju programa zdiavstvenega vaistva in zdravstvene dejavnosti, pri določanju politike razvoja in pospeševanja zdravstvenih dejav-nosti ter usmerjanju in namenski porabi združenih sredstev za izvajanje programa zdravstvenega varstva, - skupno zbiranje potrebnih sredstev za razširjeno repro-dukcijo v zdravstveni dejavnosti ter odločanje o združevanju in skupnih vlaganjih na območju občine, regije in republike. - samoupravno sporazumevanje pri reševanju še drugih vpra-šanj, ki so v skupnem interesu in pomembna za uresničevanje skupnih programskih nalog na območju občine, regije in repub-like. 25. člen Na podlagi izhodišč iz prejšnjega člena zagotavlja občinska zdravstvena skupnost neposredno in združena z drugimi občin-skimi zdravstvenimi skupnostmi v regionalni zdravstveni skup-nosti tei povezana v zvezi zdravstvenih skupnosti SR Slovenije delavcem in drugim delovnim ljudem v mejah svojih pravic in dolžnosti ter v skladu z zakonom enakopraven položaj pri uveljavljanju zdravstvenega varstva in drugih pravic \z zdravstve-nega zavarovanja, skladen razvoj teritorialne razporejenosti zdravstvenih organizacij, ugodne možnosti za organiziranje in uspešno funkcioniranje zdravstvene dejavnosti na svojem ob-močju ter nadzorstvo glede zakonitosti in strokovnosti dela organizacij združenega dela zdravstvene dejavnosti in zdravstve-nih delavcev. Skupnost zagotavlja uporabnikom zdravstvenega varstva sa-mostojno odločanje o zbiranju in višini sredstev, potrebnih za uresničevanje programa zdravstvenega varstva oziroma za uve-Ijavljanje zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Izvajalcem zdravstvenega varstva pa zagotavlja enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci v drugih orga-nizacijah združenega dela. 26. člen Delavci in drugi delovni ljudje v tej občinski zdravstveni skupnosti uresničujemo načela svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci s samoupravnimi sporazumi. Natančnejše pogoje in način uresničevanja pa urejamo še s statutom in z drugjmr splošnimi akti skupnosti. IV. ZDRU2EVANJE SREDSTEV 27. člen Sredstva za zdravstveno varstvo in druge pravice iz zdravstve-nega zavarovanja bomo kot uporabniki v okvirih te občinske zdravstvene skupnosti sporazumno združevali po načelih vza-jemnosti in solidarnosti. Sredstva za zdravstveno varstvo in druge pravice iz zdravstve-nega zavarovanja bomo usklajevali uporabniki in izvajalci na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s programi zdravstvenega varstva in obsegom pravic do zdravstve-nega varstva in iz zdravstvenega zavarovanja. 28. člen Združena sredstva bomo uporabniki in izvajalci s samo-upramimi sporazumi in družbenimi dogovori ob upoštevanju načela vzajemnosti in solidarnosti z gledišča vse večjega izena-čevanja v možnostih zdtavstvenega varstva prebivalstva v občini, regiji in republiki uporabljali za: — pokrivanje stroikov zdravstvenega varstva po programu, — financiranje drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja, — razširjeno reprodukcijo zdravstvene dejavnosti, — strokovno izobraževanje in usposabljanje kadrov, — znanstveno raziskovalno delo, — kritje drugjh obveznosti, ki jih prevzamemo oziroma so nasledek samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogo-varjanja. 29. člen V svobodni menjavi dela in njenem vrednotenju bomo upo-rabniki in izvajalci oblikovali vrednost zdravstvenih storitev po enotnih merilih in nomenklaturi zlasti z upoštevanjem nasled-njih elementov: — opredelitve zdravstvene storitve po njenih sestavinah in specifičnostih, — kadrovskih normativov, — delovnih normativov, — časovnih normativov, — materialnih normativov in cen materiala, — amortizacije, — osennih dohbdkov in skladov po samoupravnih sporazu-mih glede razporeditve dohodka in delitve osebnih dohodkov, — pogodbenih ter zakonsko in samoupravno dogovoijenih obveznosti. O sredstvih za razširitev zdravstvene dejavnosti se uporabniki in izvajalci posebej dogovorimo skladno s programom zdravstve-nega varstva. 30. člen Sredstva za zagotovitev zdravstvenega varstva in pravic iz zdravstvenega zavarovanja združujemo v okvirih te občinske zdravstvene skupnosti s prispevki iz osebnega dohodka zavaro-vancev, prispevki iz dohodka organizacij združenega dela, pri-spevki zavezancev s področja gospodarske ali negospodarske de-javnosti in kmetijstva, prispevki skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja tei skupnosti za zaposlovanje in druž-benopolitičnih skupnosti, povračili po mednarodnih sporazu-mih, prispevki k stroškom zdravstvenega varstva s strani uporab-nikov in z drugimi dohodki. Občinska zdravstvena skupnost zagotavlja vselej najmanj tiste pravice, ki so določene z uveljavljenimi mednarodnimi spora-zumi, zakoni, družbenimi dogovoii in samoupravnimi spo-razumi. V. JAVNOST DELA 31.člen Delo te občinske zdravstvene skupnosti in njenih organov je javno. Skupščina skupnosti in njeni izvršilni organi so dolžni obveščati ustanovitelje oziroma člane skupnosti, skupščino občine in družbenopolitične dejavnike na območju občine o uresničevanju programa zdravstvenega varstva in o uporabi združenih sredstev. Poti in oblike obveščanja so: zbori delovnih ljudi in občanov, posebna poročila, objave v občinskih glasilih in druga sredstva javnega obveščanja. Splošni samoupravni akti skupnosti se objavljajo v občinskem glasUu. Če pa se tičejo tudi drugih zdravstvenih skupnosti, je potrebna objava v Uradnem listu SR Slovenije. VI. PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE 32. člen Statut te občinske zdravstvene skupnosti in drugi splošni akti, ki so bistvenega pomena za njeno poslovanje, morajo biti sprejeti v šestih mesecih po uveljavitvi tega samoupravnega spo-razuma. Do sprejema statuta in drugih splošnih aktov se začasno upo-labljajo statutarne določbe in splošni akti začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana v skladu z določ-bami tega samoupiavnega sporazuma tei s statutamimi in diu-gimi začasnimi- sklepi, ki so potrebni za izvedbo ustanovitve in konstituiranje te občinske zdravstvene skupnosti. 33. člen Ta samoupravni sporazum velja z dnem, ko ga podpišejo naj-manj tri četrtine pooblaščenih predstavnikov ustanoviteljev skupnosti, in začne veljati, ko ga potrdi občinska skupščina. Sklenitev samoupravnega sporazuma objavi iniciativni odbor za območje ofrčine, za katerega je ta občinska zdravstvena skupnost ustanovljena. PREDLOG SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI KULTURNE SKUPNOSTI Inciativni odbor za formiranje samoupravne temeljne kul-turne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje je pripravil pro-jekt samoupravnega sporazuma, po katerem se ustanovi kul-turna skupnost občine Moste-Polje kot samoupravna interesna skupnost posebnega družbenega pomena za uresničevanje per-spektiv in ciljev socialistične kulture, za uveljavljanje kulture kot vsebine človeka, za uresničevanje svobodne menjave dela, za uveljavljanje socialističnega humanizma in uresničevanje drugjh skupnih interesov delovnih ljudi. V Ljubljani bo ustanovljenih pet temeljnih kulturhih skup-nosti, le-te pa bodo prek svojih 12-članskih delegacij formirale skupščino kulturne skupnosti Ljubljana. V naši občini bomo ustanovili temeljno kulturno skupnost, ki bo imela dvodomno skupščino. V zboru delegatov upoiabnikov bodo delegati temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, v zboru izvajalcev pa bodo delegati poklicnih kultumih zavodov, društev, ZKPO in svobodnih umetnikov. Pred novo temeljno kulturno skupnost so postavljene velike in odgovorne naloge, saj mora poleg uvedbe novega sistema v kulturi pokazati tudi precejšnjo mero kreativnosti in eksplicit-nega reševanja problemov. Osnovna tendenca mora biti čimširša krogu občanov, nuditi kulturne dobrine ter čimveč občanov tudi aktivno vključiti v kulturno življenje. Med drugim mora kulturna skupnost opravljati predvsem tele naloge: - načrtovati razvoj kulture po načelih socialističnega samo-upravljanja in humanizma v sklopu enotne politike za ves slo-venski kulturni prostor in temu prilagoditi svoje programe; - skrbeti za zadovoljevanje kulturnih potreb delovnih ljudi; - načrtno in organizirano skrbeti za kulturno estetsko vzgojo na šolah; - prevzeti organizacijo postopka pri dogovarjanju o progra-mih in financiianju kultuinih dejavnosti; - zagotoviti mora sredstva za izvajanje programov in za inve-stic^e; - zagotoviti mora družbeni in strokovni nadzor nad izpol-njevanjem programov; - uveljaviti mora načelo, da so rezultati dela nosilcev progra-mov osnova njihovega družbenega in ekonomskega položaja; — ustanavljati mora nova žarišča kulturnega ustvarjanja in kulturnega življenja v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih; - skrbeti mora za štipendiranje in usposabljanje delavcev za področje kulture. Poleg navedenega mora kulturna skupnost posvetiti vso po-zornost perspektivnemu načrtovanju za gradnjo novih kulturnih objektov v občini in ga skušati po možnosti čimprej realizirafi. Nujno je potrebno nov kulturni center s kino dvorano, ki bi občasno lahko sJužila za kvalitetne kulturne prireditve ter za večje prireditve in proslave. V isti stavbi bi morala dobiti pro-store tudi knjižnica, ki sedaj deluje v domala nemogočih pogojih, ter kaltuine organizacije. Nič manj ni važno vzdrže-vanje kulturnih objektov, pa tudi investicij, tako da bi začeli z načrtno in organizirano sanacijsko politiko. TemeJjna kulturna skupnost bo svojo politiko in programe izvajala prek ZKPO občine Moste-Polje, ki prerašča v družbeno organizacijo in bo skušala svoje dejavnosti prenesti v vse kra-jevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela. S tem v zvezi bo tudi v bodoče poleg rednih dejavnosti izvajala tako imenovano kulturno akcijo, vendar še načrtneje, tako da bodo v vseh krajih naše občine, kjer je možno organizirati kulturne prireditve, po nekaj le-teh v sezoni tudi realiziranih. V ta namen bodo poleg domačih amaterskih društev nastopale druge kvali-tetne dramatske skupine, pevski zbori, lutkovno gledališče Jože Pengov, operna skupina z Don Pasqualom, razni profesionalni umetniki in drugi. Omeniti moramo, da deluje v občini vrsta kvalitetnih amater-skih skupin (8 dramskih, vevški pihalni orkester, dva pevska zboia, amaterska in akademska likovha skupina, dva harmoni-karska orkestra), v katerih naši delovni Ijudje delujejo in v katere se še vedno lahko vključijo ter tako zadostijo afiniteti po kulturnem delovanju in izražanju. Na pravkar omenjena društva moramo biti tudi v bodoče pozorni in jim omogočiti ugodne pogoje za normalno in kon-tinuirano delovanje. Stremeti moramo za tem, da bo čim več naših občanov aktivno sodelovalo v kulturnih društvih, saj kul-tura človeka notranje bogati in plemeniti, kar v končjii kon-sekvenci prispeva k splošnemu humanizmu in boljšim odnosom med ljudmi. Po drugi strani bi bilo želeti, da bi čimveč občanov obiskovalo prireditve mših osrednjih reprezentančnfli kulturnih hiš, tako dramo, opero, mestno gledališče, mladinsko gledališče, lutkovno gledališče, filharmonijo, galerije, muzeje itd. V ta namen bi bilo morda prav pripraviti organizirane obiske nekate-rih prireditev. Temeljna kulturna skupnost občine Moste-Polje bo težila, da bodo v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in kra-jevnih skupnostih ustanovili odbore za kulturo, prek katerih bodo delavci in občani lahko tudi sami kreativno sodelovali pri realizaciji kulturnih programov. Ne nazadnje je tu še problem kulturne estetske vzgoje na šolah. Tudi na tem področju bo potrebno delovati načrtneje in bolj organizirano, tako da bodo šolska kulturna društva polno zaživela, kjer bo mladina dobivala še več možnosti za vključe-vanje v različne, po afiniteti izbrane umetniške zvrsti. Tako bomo že mladega človeka navdušili in zainteresirali za lepoto umetnosti, kar bo vsekakor pozitivno vplivalo pri formaciji nje-gove notranje, duhovne podobe. Temeljna kulturna skupnost bo morala pri kreiranju kulturne politike vsekakor upoštevati tudi socialistično-marksistična idejno-estetska merila in kritiko naše samoupravne družbe. Inciativni odbor za ustanovitev temeljne kulturne skupnosti občine Moste-Polje posreduje načrt samoupravnega sporazuma, katerega bodo delovni Ijudje v delovnih organizacijah in kra-jevnih skupnostih preučili ter po potrebi vanj vnesli svoje pri-pombe in popiavke, nakai bomo dokončno redigiranega pred-ložili v sprejem skupščini temeljne kulturne skupnosti. Predlog 28/10-1974 Izhajajoč iz svojih potreb in interesov ter zavedajoč se svojih v ustavi SRS zagotovljenih pravic, so delovni ljudje v združenem delu, v krajevnih skupnostih in delavci v kuituri sklenili, da v občini Ljubljana .. . ustanove kultumo skupnost. Hotenje, da bi kulturna dejavnost uveljavila svoj posebni družbeni pomen in da bi delovni ljudje in občani dejavno in ustvarjalno zadovolje- vali svpje kulturne potrebe in rpzvijali ustvarjalne sposobnosti ter s tem ciljem odločali v svobodni menjavi dela v kulturnih dejavnostih, njihovi rasti in skladnem kulturnem razvoju je osnovno vodilo iz tega SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti v občini Ljubljana I. SPLOŠNE DOLOCBE 1. člen Samoupravni spoTazum o ustanovitvi samoupravne interesne kulturne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: skupnost) v občini Ljubljana .. . določa: - delovno področje skupnosti, - organizacijo skupnosti, - sestav skupnosti, - način odločanja vskupnosti, - pooblastila in odgovornosti skupščine in drugih organov upravljanja skupnosti, - pravice, obveznoštiin odgovomosti delegatov, - način nadzora ustanoviteljev skupnosti nad delom organov upravljanja in delom strokovne službe skupnosti, - volilna telesa v organe skupnosti, - razmerje med kultuino skupnostjo občine in skupščine občine, - razmerje med kulturno skupnostjo občine in ljubljansko (mestno) kulturno skupnostjo, - iazmeije med kultumo skupnostjo občine in kultumo skupnostjoSRS, - sredstva kulturne skupnosti, - sodelovanje z drugimi kulturnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. 2. člen Kulturna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje je pravna oseba s sedežem v občini Ljubljana Moste-Polje. n. DELOVNOPODROČJE KULTURNE SKUPNOSTI 3. člen Samoupravna interesna kulturna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje se ustanovi kot samoupravna interesna skupnost po-sebnega družbenega pomena za uresničevanje pomenov in dljev socialistične kulture, za uveljavljanje kulture kot vsebine življe-nja človeka, za uresničevanje svobodne menjave dela, za uveljav-ljanje socialističnega humanizma in uresničevanja drugih skup-nih interesov delovnih ljudi na območju občine Ljubljana Nbste-Polje. Zato samoupravna interesna kulturna skupnost (v nadaljnjem besedJu: kulturna skupnost) opravlja predvsem tele naloge: 1. načrtuje razvoj kulture po načelih socialističnega samo-upravljanja in humanizma v okviru enotnega slovenskega kultur-nega prostora; Y 1. skrbi za zadovoljevanje kulturnih potreb delovnih ljudi; 3. spodbuja kulturno vzgojo v sodelovanju z družbenopoli-tičnimi vzgojnimi in znanstvenimi dejavniki; 4. organizira postopek dogovarjanja o programu in financiranju kulturnih dejavnosti; 5. skrbi za zagotavljanje sredstev za izvajanje programov temeljne dejavnosti, investicij in investicijsko vzdrževalnih del, upra\dja ta sredstva in določa pogoje za njihovo uporabo; 6. opravlja družbeni in strokovni nadzor nad izpolnjevanjem svojega programa ter v primeru neopravljenega ali slabo oprav-ljenega dela izvaja sankcije; 7. uveljavlja načelo, da so rezultati dela nosilcev programa osnova za njihov družbeni in ekonomski položaj; 8. spodbuja ustanavljanje žarišč kulturnega ustvarjanja in kulturnega življenja ter komisij za kulturo v temeljnih organi-zacijah združenega dela in krajevnih skupnostih; 9. skrbi za štipendiranje in uposabljanje kadrov na področju kulture; 10. ustanavlja in ukinja kultume institucije (v sodelovanju z občinsko skupščino); 11. spodbuja kulturno ustvarjalnost in daje priznanja za kva-litetno umetniške in kulturnoznanstvene dosežke; 12. skrbi za varstvo kultume dediščine; 13. načrtuje izvajanje razširjene reprodukcije na področju kulturnih dejavnosti; 14. podpira znanstveno delo na območju občine Ljubljana Moste-Polje, ki je povezanos kulturnim delom; 15. začenja in organizira postopek dogovarjanja z drugimi kulturnimi in ostalimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi (o svojem programu) in enakopravno sodeluje pri tem dogovar-janju. ter pri ustanavljanju možnih skupin (koordinacijskih organov); 16. skrbi za ustrezno obveščanje; 17. sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume; 18. sodeluje z drugimi kulturnimi skupnostmi pri načrto-vanju razvoja kulture in skupnih kulturnih akcij na širšem ljub-ljanskem območju in Sloveniji; 19. razvija stike s Slovenci zunaj Slovenije in Jugoslavije; 20. razvija stike s kulturnimi skupnostmi pobratenih občin; 21. razvija povezovanje slovenske kulture s kulturami na-rodov in narodnosti Jugoslavije in drugih narodov ter skrbi za uveljavljanje slovenske kulture v svetu (lahko tudi samostojna točka); skrbi za razširjanje in seznanjanje s kulturnimi dosežki drugih bratskih narodov in narodnosti Jugoslavije; 22. skrbi za pospeševanje kulturne dejavnosti italijanske in madžarske narodnostae skupnosti (velja za občino Ljubljana Center): 4. člen Temdjno izhodišče kulturne politike skupnosti občine Ljub-ljana .. . so spoznani interesi in potrebe delovnega človeka v združenem delu kot subjekta kulturne politike, ustvarjalca in soustvarjalca kulture. 5. člen Kulturna skupnost opravlja svoje naloge na podlagi večletnih in letnih programov kulturne dejavnosti, usklajenih s plani go-spodarskega in družbenega r^zvoja občine in republike. Raz-vojni program kulturne skupnosti zagotavlja širši družbeni in-teres ter dolgoročnost in stabilnost v zagotavljanju osebnih in skupnih kultumih potreb, ki jih ugotavljajo in usklajujejo ne-posiedno in organizirano delavci s področja kulturnih dejav-nosti in delavci z drugih področij združenega dela ob sodelo-vanju družbenopolitičnih organizacij. Tako sestavljeni in sprejeti dolgoročni programi kulturne skupnosti predstavljajo sestavni del tega samoupravnega spo- razuma. 6. člen Za kulturno dejavnost štejejo vse oblike ustvarjanja in posre-dovanja kulturnih vrednot ter varstva kulturne dediščine. To so dejavnosti, ki jih poklicno ali ljubiteljsko opravljajo posamezni ustvarjalci, poustvarjalci, organizacije združenega dela, kultume organizacije, zveze združenja in druge delovne skupine na področju kulturnih dejavnosti; književnost, knjižničarstvo in založništvo; glasbena in plesno-baletna dejavnost, likovna in galerijska dejavnost, oblikovanje, urbanizem in arhitektura, filmska dejavnost in kinematografija ter kinofikacija, gledališke dejavnosti, muzejske dejavnosti, varstvo arhivskega gradiva, spomeniško varstvo, radio in televizija. 7. člen Dejavnosti, ki jih poklicno ali ljubiteljsko opravljajo posa-mezne organizacije združenega dela, združenja in društva na področju kulturnih dejavnosti, povezuje v občini Ljubljana Moste-Polje občinska zveza kulturnoprosvetnih organizacij, družbene organizacije na področju kulture. 8. člen Kulturna skupnost občine uresničuje svoje naloge z letnitni načrti in razvojnimi programi vzajemno in solidamo ter zavodi z ostalimi kulturnimi skupnostmi Ijubljanskih občin, da bi tako zagotovila enoten kulturni razvoj mesta Ljubljane. V Jelovškovi galeriji so letos razstavljali številni likovni umetniki med njimi tudi Ijubljanski samorastniki. 9. člen Kulturna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje združuje sredstva za skupni program kulturnih dejavnosti v Ljubljani v okviru Ijubljanske samoupravne kulturne interesne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: kulturna skupnost Ljubljana). 10. člen Zadeve skupnega pomena za katere bo kulturna skupnost Ljubljana Mste-Polje združevala sredstva v okviru ljubljanske kulturne skupnosti: Gledališka dejavnost v naslednjih kulturnih zavodih in dru-štvih: Drama in Opera SNG, Mestno gledališče ljubljansko, Mla-dinsko gledališče, Lutkovno gledališče Ljubljana in Lutkovno gledališče Jože Pengov fer Šentjakobsko gledališče in v nasled-njih kulturnoumetniških skupinah oziroma društvih: Eksperi-mentalno gledališče Glej in Gledališče Pekarna. Glasbena in plesna dejavnost v kulturnem zavodu Slovenska filharmonija in naslednjih kulturnoumetniškihskupinahin dru-štvih: Koncertni atelje DSS, Slovensko jazzovsko društvo, Slo-venski oktet, APZ Tone Tomšič, UPZ Emil Adamič. PPZ, oktet Gallus, Koroški oktet, AFS in Rožanc, Studio svobodnega ple-sa, Godba milice in Orkester doma JNA. Likovna in muzealska dejavnost v naslednjih kulturnih za-vodih: Moderna galerija, Narodna galerija, Nfcstna galerija, Na-rodni muzej, Mizej ljudske revolucije Slovenije, Slovenski etno-grafski muzej, Prirodoslovni muzej, Tehniški muzej, Mestni muzej, Arhitekturni muzej in Slovenski gledališki muzej, nasled-nje stalne in kulturne akcije s tega področja: Mednarodni gra-fični bienale, Bienale industrijskega oblikovanja, Filmski muzej in akcije Društva likovnih samorastnikov, Društva slovenskih likovnih umetnikov, Društva likovnih oblikovakev Slovenije. DSM ter revije Sinteza. Knjižničarska dejavnost v naslednjih kulturnih zavodih: Slo-vanska knjižnica, Delavska knjižnica z bibliobusom, Mestna ljudska knjižnica, Knjižnica Jožeta Mazovca, Ljudska knjižnica Bežigrad, Ljudska knjižnica Šiška, Knjižnica Prežihovega Vo-ranca, Pionirska knjižnica. Filmska dejavnost v Kinoteki kot stalni kulturni akciji in kultilrne akcije Vibe filma, Kinematografskega podjetja Ljub-ljana in Društvo filmskih delavoev. Na področju kulturno vzgojne in kulturno posredovalne de-javnosti: PP Festival, Slovenijakoncert, ZKPO mesta in njena kulturna akcija, stalni akciji Glasbene mladine Slovenije -Osnovna skupnost Ljubljana in vaša matineja. Investicije v naštete kulturne dejavnost v skladu s srednje-ročnim in dolgoročnim programom razvoja kulturnih dejavnost v Ljubljani in investicijsko vzdrževanje kulturnih zavodov v Ljubljani. Delovne štipendije za umetniško ustvarjanje in p^ustvarjanje. Informiranje delovnih ljudi in občanov Ljubljane o pro-gramih kulturnih dejavnosti v Ljubljani. Kulturno sodelovanje Ljubljane s pobratenimi mesti. Organizacija skupnih strokovnih služb. Zavodi, stalne akcije in akcije skupnega pomena, ki se bodo ustanovili ali organizirali v bodoče, se vnesejo v določila o skup-nih nalogah s soglasjem vseh kulturnih skupnosti ljubljanskih občin. ll.člen Temeljna merila, po katerih mora v kulturni skupnosti ob-čine Ljubljana Moste-Polje in LKS potekati vrednotenje kultur-no-umetniškega delovanja v kulturnih zavodih in kulturnoumet-niških skupinah in društvih, so: — idejna usmerjenost kulturno-umetniškega programa na podlagi načel in ciljev socialističnega humanizma in ocena nje-govega uresničevanja v skladu s kriteriji marksistične estetike; - prizadevanje, da je konkretni kultumo-umetniški program oblikovan tako, da se bo vključeval in uveljavil v sodobnih druž-benih procesih in da s kulturno umetniškimi sredstvi izrazi in sooblikuje družbene razmere in procese v okviru socialistične samoupravne preobrazbe; - upoštevanje kulturno vzgojnega pomena kultumo umet-niškega delovanja in ovrednotenje neposrednih prizadevanj za idejnost kulturne vzgoje mladine in delavcev ter prizadevanje za idejnokulturne vzgpje v svojem delovanju; - umetniška kvaliteta izvedenega programa (ocena na pod-Iagj splošnih estetskih kriterijev, na podlagi sinteze strokovne kritike, na podlagi obiska in po možnosti mnenja publike, na podlagi družbenih in strokovnih priznanj, nagrad itd.); — podpora težnjam po eksperimentiranju, po iskanju novih, izvirnih in kvalitetnih izraznih prijemov, zlasti izhajajočih iz našega družbenega življenja; — usmerjenost k spodbujanju slovenske ustvarjalnost in od-prtost do ustvarjalnosti narodov in narodnosti v Jugoslaviji; v tem okviru posebna podpora uprizarjanja slovenskih izvirnih del in oblikam izmenjalnega sodelovanja; - splošna programska usmerjenost kulturnega zavoda oziro-ma skupine, ki je razvidna iz kratkoročnega in dolgoročnega programa razvoja in torej ciljev, ki jih želi doseči v perspektivi; — prizadevanja nosilcev programov, da svojo kulturno de-javnost prek najrazličnejših oblik čimbolj priblizajo delovnemu človeku, posebna pozornost kulturno-umetniškim programom, katerih rilj je vključitev čimvečjega števila delavcev iz drugih republik, ki delajo v Ljubljani. III. ORGANIZACIJA SKUPNOSTT 12. člen Stalni organi skupnosti so: skupščina, izvršilni odbor, odbor samoupravnega nadzora ter odbori za kultume dejavnosti in komisije. Skupnost lahko ustanovi občasne organe za izvajanje posa-meznih nalog. 13. člen SkupSčina je najvišji organ upravljanja skupnosti. Skupščino sestavljajo delegati delegacij, ki jih delavci v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih kot člani kulturne skupnosti volijo in odpokličejo. Delegati v skupščini so članom kultume skupnosti, ki so jih izvolili, odgovorni za svoje delo. 14. člen Skupščino samoupravne interesne kulturne skupnosti sestav-ljata dva zbora: I. Zbor delegatov delovnih ljudi in občanov krajevnih skup-nosti (delavcev temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti), delavcev in drugih delovnih ljudi, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov (zbor uporabnikov) ima 42 delegatskih mest, v katerega dele-girajo delegate: - delavci v TOZD in drugih OZD - 21 - delovni ljudje, ki z osebnim delom opravljajo kmetijsko dejavnost (kmetje) — l - delovni ljudje, ki z osebnimi sredstvi za delo opravljajo obrtno in podobno dejavnost (obrtniki in pri njih zaposleni delavci)— 1 - delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih - 19 II. Zbor delegatov delavcev v temeljnih in drugjh organiza-cijah združenega dela in skupnosti ter društev in drugih samo-upravnih organizacij, ki opravijajo kulturne dejavnost ter delov-nih ljudi, ki z osebnim delom samostojno opravljajo k\ilturne dejavnosti (zbor izvajalcev) ima 15 delegatskih mest, v katerega delegirajo delegate: - Ljudska knjižnica Jožeta Mazovca - 3 - Kno podjetje Triglav - 1 - Skupščina SIS za vzgojo in izobraževanje — 1 - Skupščina SIS za otroško varstvo — 1 - društva: a) pihalni orkester Vevče - 1 b) dramske skupine: 1. Svoboda Zadvor — l 2. Svoboda Zalog - 1 3. Kiilturno umetniška društva: - KUDDolsko-1 - KUD Anton \fehle iz Senožeti - 1 - KUD Prežganje - 1 - KUD F. Prešeren Javor - 1 - KUDSlape-1 - Atelje Kodeli - 1 15. člen Izvršni odbor praviloma izvoli skupščina izmed delegatov obeh zborov. 16. člen Odbore za kultume dejavnosti sestavljajo poleg delegatov v skupščini tudi delovni Ijudje, ki so zainteresirani za razvoj in bogatenje določenega umetniškega področja. 17.člen Odbor samoupravnega nadzora sestavljajo predstavniki čla-nov kulturne skupnosti. Odbor samoupravnega nadzora šteje 7 članov. Clane izvolijo: že konstituirane delegacije: 3 v temeljnih organizacijah združenega dela in skupnosti, ki opravljajo kulturno dejavnost; 3 iz temeljnih organizacij združenega dela, drugih samouprav-nih organizacij, skupnosti in delovni Tjudje svobodnih poklicev, kmetov, obrtnikov in njim podobnih dejavnosti; 1 skupščina občine Ljubljana .. . izmed delegatov v zbora združenega dela. Ta član hkrati opravlja funkcijo predsednikazbora. Delegati odbora samoupravne skupnosti ne smejo biti člani skupščine. N&ndatna doba je 4 leta. 13. člen Strokovne naloge za potrebe kulturne skupnosti občine Ljub-ljana Moste-Polje se opiavljajo v skupni strokovni službi pri ljub-Ijanski kulturni skupnosti, s strokovnimi službami koordinacij-skih odborov samoupravnih interesnih skupnosti občine Ljub-ljana Moste-Polje in po potrebi v lastni strokovni službi. 19. čten Skupščina kulturne skupnosti kot najvilji organ upravljanja skupnosti razpravlja in odloča na skupnem zasedanju obeh zbo-rov. Oba zbora skupnosti sta enakopravna. Odločitev skupščine je sprejeta, če je zanje glasovala večina delegatov vsakega izmed zborov v enakem besedilu. Če sklep ni sprejet v obeh zborih v enakem besedilu, se prične usklaievalni po&topek med zboioma, ki je predviden vstatutu in poslovniku. 20. člen Delo organov skupnosti je javno. Pred odločanjem o dolgoročnih in kratkoročnih programih razvoja kulturne dejavnosti, statutu, finančnem načrtu in drugih pomembnih dokumentih skupnosti je skupščina skup-nosti dolžna dati le te vrazprave ustanoviteljem skupnosti. Po odločitvi mora skupščina obvestiti ustanovitelje skupnosti' o svojih odločitvah. V. POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI SKUPSČINE IN DRUGIH ORGANOV UPRAVLJANJA SKUPNOSTI 21.člen V pristojnost skupščine sodi: - dogovarjanje z občinsko skupščino, drugimi samouprav-nimi interesnimi skupnostmi in TOZD o programiranju nalog in oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo; - samoupravno sporazumevanje s TOZD in krajevnimi skup-nostmi o združevanju sredstev za uresničevanje nalog skupnosti; - sprejemanje statuta, poslovnika o delu organov skupnosti in drugih splošnih aktov; - sprejemanje večletnih in letnih programov, finančnega na-črta in zaključnega računa skupnosti; - odločanje načel in meril za notranjo delitev sredstev skup-nosti in odločanje o razdelitvi sredstev skupnosti; - sklepanje samoupravnih sporazumov o uresničevanju in financiranju programa skupnosti; - soodločanje z občinsko skupščino o ustanavljanju in uki-nitvi kulturnih institucij in dejavnosti; - odločanje o kadrovski in investicijski politiki; - obravnavanje in sprejemanje poročil o delu organov skup-nosti; - odločanje o združevanju sredstev skupnosti s sredstvi drugih skupnosti in organizacij za financiranje nalog, ki so skup-nega pomena; - odločanje o najemanju in dajanju posojU ter določanju pogojevza to; - izvolitev predsednika in podpredsednikov skupščine ter predsednika in članov izvršilnega odbora ter predsednikov in članov odbora za kulturne dejavnosti; - izvolitev delegacije v skupščino ljubljanske kulturne skup-nosti; - obravnava delo svojih delegacij v ljubljanskih kulturnih skupnosti in kulturni skupnosti Slovenije; - izvajanje vseh drugih nalog, določenih z zakoni in s statu-tom skupnosti. 22. člen Izvršilni odbor je izvrSilni organ skupščine skupnosti in je odgovoren za izvajanje njenih sklepov. Izvršilni odbor opravlja zlasti tele naloge: - oblikuje predloge statuta, družbenih dogovorov in drugih splošnih aktov, programa dela, finančnega načrta in zaključnega računa ter poročila o delu oiganov in služb skupnosti in jih predlaga skupščini v razpravo in odločanje; Letošnje srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov iz občine Moste-Polje je bio v Festivalni dvorani. Nastopilo je kar 750 mladih pevcev. - spremlja in nadzoruje izvrševanje programa skupnosti in finančnega načrta; - razpolaga s sredstvi skupnosti v mejaft finančnega načrta; - sklepa pogodbe z, uporabniki sredstev skupnosti v skladu z merili in programsko usmeritvijo skupščine; - navezuje in vzdržuje stike z drugjmi organi in organizaci-jami ter drugimi kulturnimi skupnostmi; - ustanavija koniisije in občasne organe skupnosti ter ime-nuje njihovo sestavo; - imenuje tajnika ikupnosti; - usklaja delo odborov, komisij in občasnih organov skup-nosti in obravnava njihova poročila; -' nadzoruje in usmerja delo strokovnih služb, ki opravljajo naloge za kulturno skupnost občine Ljubljana; - predlaga skupščini skupnosti najemanje posojil iz drugih virov in dajanje posojil iz sredstev skupnosti; - imenuje člane ali del članov uredniških odborov publikacij in glasil, katerih založnik in izdajatelj je skupnost sama ali skupaj l drugimi skupnosimi oziroma organizacijami; - opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina. Mandat članov izvršilnega odbora traja 4 leta. 23. člen Odbor samoupravnega nadzora je organ nadzora skupnosti. Odbor samoupravnega poslovanja organov skupnosti; - preverja skladnost porabe sredstev skupnosti z merili in programom skupnosti; - sodeluje z organi notranjega nadzora kuitumih institucij in ZKPO; - uporablja podatke strokovnih služb skupnosti in SDK; - daje skupščini v obravnavo ugotovitve in dokumentacijo; - sodeluje z družbenim pravobranilstvom samoupravljanja in javnim tožilstvom. VI. PRAVICE, CBVEZNC6TI IN ODGOVORNOSTI DELEGATOV 24. člen Delegati v skupščini: - sodelujejo pri odločanju na podlagi interesov in smernic temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so jih iz-voltte, upcštevajoč pri tem intetese diugih samoupiavnih oiga-nizacij in skupnosti ter splošne družbene interese in potrebe; - redno poročajo delovnim ljudem m občanom v svojih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih o delovanju skupnosti, stališčih in sklepih njenih organov ter o svojem delu; - imajo pravico dajati predloge samoupravnih aktov in spro-žati vprašanja z delovnega področja skupnosti, predlagati skup-ščini, naj obravnava vpiašanja, ki se nanašajo na delo izvišilnega odbora, odborov, strokovnih centrov in komisij ter na delo stro-kovne službe; - imajo pravico zahtevati od organov skupnosti m njene strokovne službe ter od temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, v katerih so bili delegirani, podatke, ki so jim potreb-ni za njihovo delo v skupnosti; — so dolžni spremljati aktualne probleme kultumih nostiinsodelovatipri delu organov, v katere so izvoljeni. Mandat deiegatov v organih skupnosti traja 4 leta. dejav- GledaliSka Ijubiteljska dejavnost je v občini Moste-Polje kljub porabniški miselnosti, ki nas ogroža zelo razvejana. KUD Francr Prešeren iz Javora je z uspehom uprizorilo Borove Raztrgance. 25. člen Delegarija v skupščini ljubljanske kulturne skupncsti je za svoje delo odgovorna skupščjni kultuine skupnosti občine Ljub-ijanaNkste-Polje. VII. VOLILNA TELESA V ORGANE SKUPNOSIT 26. člen Delegiranje delegatov v skupščino kulturne skupnosti se opra-vi z določili zakona o oblikovanju in volitvah delegadj ter dele-gjranju deJegatov v skupjičine določenih samoupravnih interes-nihskupnosti. Podrobnejša določila o delegiranju vsebuje statut skupnosti. VIII. naCin nadzora ustanoviteljev skupnosti nad delom organov upravljanja in delom strokovne službe SKUPNOSTl 27. člen Delegati v skupščini kulturne skupnosti, člani izvršilnega od-bora in delavci strokovnih služb kulturne skupnosti so osebno odgovomi za vestno opravljanje samoupravljavskih funkcij v kulturni skupnosti. Skupščina kulturne skupnosti opravljadružbeno nadzotostvo glede izvajanja kulturne politike, zakonov, predpisov in drugih aktov, glede razpolaganja z združenimi ssredstvi in delitvijo teh, kakor tudi glede uresničevanja pravic in dolžnosti podpisnikov tega samoupravnega sporazuma. Pri opravljanju te naloge so-deluje z organi samoupravljanja in oigani delavske kontiole v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organi-zacijah in skupnostih, pri tem si posebej prizadeva uveljavljati pri svojem delu in medsebojnih odnosih socialistične moralne nonne. 28. člen Družbeni nadzor opravljata skupščina kulturne skupnosti in odbor samoupravne kontrole. IX. RAZMERJE MED KULT13RNOSK13PN06TJO OBCINE LJUBLJANA MOSTE-PCtJE IN SKUPŠCINO OBČINE LJUBUANA MOSTE-POLJE 29. člen V skladu z določilom . . . člena statuta občine Ljubljana Mbste-Polje, skupščina kulturne skupnosti odloča enakopravno, s pristojnimi zbori občinske skupščine o vprašanjih s teh pod-ročij, ki so v pristpjnosti teh zborov. Pristojni zbori občinske skupščine samostojno sprejemajo od-ločitve, s katerimi se začasno uredijo vprašanja, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih ne odloči, ter samostojno sprejemajo z zakonom določene začasne, ukrepe nasproti samoupravnim interesnim skupnostih v primerih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov nasproti organi-zacijam združenega dela. X RAZMERJE MED KULTURNO SKUPNC3STJO OBGNE LJUBLJANA MCSTE-POLJE CM LJUBLJANSKO KULTURNO SKUPNOSTJO 30. člen Kulturna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje je skupaj z ostalimi štirimi kulturnimi skupnostmi ljubljanskih občin so-ustanovitelj ljubljanske kulturne skupnosti. Ustanoviteljske pravice, dolžnosti in odgovorncsti določa samoupravni sporazum o ustanovitvi ljubljanske kulturne skup-nosti. Prizadevanja temeljne samoupravne kulturne skupnosti morajo biti naravnane tudi na vključevanje čimširšega kroga občanov v kulturno življenje. Ena od obiik tega vključevanja je tudi gieda-liška Ijubiteljska dejavnost. Posnetek je iz uprizoritve Goldoni-jeve komedije Lažnivec v izvedbi ljubiteljske skupine iz Za-dvora. XI. RAZMERJE MED KULTURNO SKUPNOSTJOOBČINE RAZMERJE MED KULTURNOSKUPNOSTJOSRS 31.člen Kulturna skupnost občine Ljubljana je soustanovitelj Jcu]tur-ne skupnostiSRS. Ustanoviteljske pravice, dolžnosti in odgovornosti določa samoupravni sporazum o ustanovitvi kultume skupnosti SRS. 32. člen Naloge in obveznosti delegatov kulturne skupnosti v organih kulturne skupnosti SRS, kakor tudi naloge organov kulturne skupnosti v razmerju do kulturne skupnosti SRS so opredeljene s statutom skupnosti in poslovnikom skupščine skupnosti. XII. SREDSTVA KULTURNE SKUFNOSTl 33. člen Za uresničevanje nalog s svojega področja združuje skupnost sredstva: - iz prispevkov od bruto OD zbranihnapodlagi družbenega dpgovora in samoupravnih sporazumov, skJenjenih med delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, občani v krajevnih skupnostih, občani, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in kulturno skupnostjo po doseženi usidaditvi v skupščini občine oziroma v vseh občinah na ob-močju občin Ljubljane; - iz drugih virov s pogodbami, samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori, z zakonom ali odlokom družbenopolitič-neskupnosti; — iz sredstev, ki jih občani prostovoljno dajejo skupnosti; — iz sredstev samoprispevka; - iz solidarnostno združenih sredstev kulturnih skupnosti; — iz sredstev KS SRS, zbianih za skupno dogovoijene kul-turne programe. 34. člen Sredstva za uresničevanje progiama kulturne skupnosti SRS združuje kultuma skupnost občine Ljubljana po merilih, ki jih sprejme skupščina KS SRS. 35. člen Kultuma skupnost lahko namenja siedstva za izvedbo progia-ma uporabnikom samo na podlagi pogodb, ki jih potrdi izvršilni odbor. Pogodbe določajo program, sredstva, rok za izvedbo, arbitražo in sankcije. XIII. SODELOVANJE Z DRUGIMI KULTURNIMISKUPN0S7MIN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMl INTERESNIMI SKUPNOSTMI 36. člen Kulturna skupnost.občine Ljubljana .. . )e soustanovitelj sve-ta kulturnih skupnosti ljubljanske regije. Naloge in pristojnosti sveta opredeljujejo samoupravni spo-razumi o ustanovitvi sveta. Sporažum velja, ko ga podpišejo vse samoupravne kulturne skupnosti, ki so pristopUe k sporazumu. 37. člen Kulturna skupncist občine Ljubljana ... sodeluje s samo-upravnimi interesnimi skupnostmi občine Ljubljana . .. na pod-ročju vzgoje in izobraževanja, zdravstva in socialnega vaistva, pokojninskega zavarovanja, telesne kulture, otroškega varstva. V ta namen je lahko soustanovitelj posebnega občinskega koordi-nacijskega organa in njegovih služb. XIV. PREHODNE DOLOCBE 38. člen Kultutna skuptiost občine Ijubljana ... se mora konstituiiati v skladu z ustavo SRS in ustavnim zakonom za izvedbo ustave SRS (Ur. 1. SRS, št.) najkasneje do 31. 12. 1974. 39. člen Do konstituiranja kulturne skupnosti občine Ljubljana ... opravlja vse zadeve z njenegapodročja dosedanja kulturna skup-nost Ljubljane. Harmonikarski orkestei glasbene šole Moste pod umetniškim vodstvom Srečka Piškurja se je lepo uveljavil s samostojnimi koncerti na številnih prireditvah in tekmovanjih ~N 40. člen Samoupravni sporazum o ustanovitvi kulturne skupnosti ob-čine Ljubljana . .. zavezuje udeležence, ki so ga sklenili in so odgovorni za njegovo izvajanje. 41.člen Na podlagi tega sporazuma sprejme kulturna skupnost občine Ljubljana ... statut. XV. KDNČNE DOLOČBE 42. člen Samoupravni sporazum o ustanovitvi kulturne skupnosti v občini Ljubljana . .. začne veljati z dnem, ko ga podpiše naj-manj 3/4 pooblaščenih predstavnikov ustanoviteljev in potrdi skupščina občine Ljubljana ... ^3. člen Samoupravni sporazum o ustanovitvi kulturne skupnosti v občini Ljubljana ... se objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana,. .1. Podpisniki: PREOLOG SAMOUPRAVNEGA SP0RAZUMA O USTANOVITVI SAM0UPRAVNE INTERESNE SKUPN0STI SKUPNOSTl ZA ZAPOSLOVANJE Skupščina Komunalne skupnosti za zaposlovanje Ljuhljana je v začetku avgusta posredovala osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana v javno razpravo družbenopolitdčnim organizacijam in skupnostim. Prvotni rok za pripombe je bil 10. september 1974. Naknadno je bil rok podaljšan do 25. septembra. V začetku oktobra je skupščina obravnavala vse pri-pombe in predloge ter sprejela predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne skupnosti za za-posiovanje Ljubijaina. O predlogu bodo javno razpravljali vsi podpdsniki sporazuma, in sicer predvidoma do 10. novembra. Osnovni nosilci javne razprave bodo inioiativni od-bora za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti, ki so formirani v vsaki občini. Pri javni razpravi pa bodo sodelovale tudi družbenopolitične organizacije, čland skupščine Komunalne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana ter strokovni sodelavci Komunalnega zavo-da za zaposlovanje Ljubljana. Na sestanku predsednikov iniciativnih odborov je bilo dogovorjeno, da distribucijo predlogov sporazuma organizdrajo iniciativni odbori v poveiavi z družbeno-politačjiimi organizacijami in skupnostmi. Iniciativna odbori bodo izdelali v času javne razprave shemo de-legiranja v skupščino enote v skladu s predlogom spo-razuma. Vse pripombe, dopolnitve in stališča bodo prav tako zbirali indciativni odbori v vsaki bbčini posebej ter jih nato posredovali skupšoini komunalne skupno- sti za laposlovanje Ljubljana, ki bo potrdila končno besedilo. Hkratt proslmo, da vsaka organlzacija sprejme sklep o potrdltvi predloga satnoupravnega sporazuma ter pooblasti delegata za podpis tega sporazuma. For-mular sklepa je prlložen. Po končani javni razpravd bo organiziran pastopfek za ustanovatev Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana. Skupnost bo ustanovljena s sprejetjem sa-moupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, in sicer, ko le-tega sprejme nad 50% organizarij združenega dela z nad 50 % delavcev z območja in ko ga potrdijo skup-ščine občin, za območja katerih se skupnost ustanav-lja. SKVPŠČINA KOMVNALNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE LJUBLJANA, PARMOVA 32 Tel. 321-041 Stevilka: 1-580/11-74 Datum: 3. oktobra 1974 PREDSEDNIK SKUPŠČINE KOMUNALNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE LJUBLJANA Janez Zeleznik, 1. r. Izhajajoč iz določil 53. člena ustave SR Slovenije in 13. člena zakona o zaposJovanju in o zavarovanju za prkner brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 18/74) s klenej o delovni ljudje prek svojih organizacdj združenega dela, temeljnih organizacij združenega dela, drugih samo-upravnih organizacij in skupnosti (v nadaljnjem be-sedilu: organizacija združemega dela), delavci v delov-nem razmerju z zasebnimi deJodajalci pa prek svojih sindikalnih organizacij na območju občin Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočev-je, Litija, Logatec, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Cen-ter, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubljana-Siška, Ljubljana-Vič-Rudndk, Trbovlje, Vrhnika, Zagorje ob Šavi, na-slednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE UUBUANA I. SPLOŠNE DOLOCBE 1. člen Da bd delovni ljudje zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese na področju družbene de-javnosti zaposlovanja in usklajevali delo na tem pod-ročju, ustanavljajo samoupravno skupnost za zaposlo-vanje Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Skupnost), ki deluje na območju občin Cerinica, Domžale, Grosup-lje, Hrastnik, Idrija, Kamndk, KoČevje, Utija, Logatec, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste--Polje, Ljubljana-Sdška, Ljubljana-Vdč-Rudnik, Trbovlje, Vrhnika, Zagorje ob Savi. Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznost-mi in odgovornostmi, ki jih ima na temelju ustave, zakona tega sporazuma in statuta. 2. član Skupnost opravlja svojo dejavnost na podlagi za-kona, tega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov Skupnosti. Skupnost uresničuje in izvaja naloge s področja zaposlovanja po svojem programu, ki je prilagojen enotnemu programu dela vseh skupnosti za zaposlova-nje v SR Sloveniji in ki ga vse skupnosti sprejemajo vako leto. 3. 61en Za uresničevanje programiranih nalog Skupnosti združujejo delovni ljudje po načelih vzajemnostd in solidarnosti ter na podlagi minulega dela v Skupnosti v te namene potrebna sredstva ter določajo način nji-hove uporabe. 4. člen Delovni Ijudje uresničujejo svoje pravice in dolž-nosti v Skupnosti prek svojih delegatov. 5. člen Delovni Ijudje vplivajo prek skupnosti in njenih organov na programiranje, izvajanje nalog, samo-upravni način upravljanja, gospodarjanje z združenimi sredstvi, javnost dela ter na druga medsebojna raz: merja, pravice, obveznosti in odgovornosti skupnosti.. II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCEV IN ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V SKUPNOSTI 6. člen Skupnost ustanavljajo delovni ljudje, da si v njej zagotavljajo stalno strokovno pomoč pri uresničevanju pravdce do dela in pri varovanju zaposlitve ter za za-gotavljanje pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Skupnost zgotavlja strokovno pomoč tudi organi-zacijam združenega dela pri zaposlovanju. 7. olen Delovnim ljudem v združenem delu zagotavlja Skupnost stalno strokovno pomoč pri: — poklicnem usmerjanju zaradi pravočasne pre-usmeritve v njihovi strokovni oziroma poklicna izo-brazbi ali dopolnilnem uspasabljanju, ki ga zahteva razvoj organizacij združenega dela; — prekvalifikacijah in zaposlitvah v primerdh modermizacije prodzvodnega procesa, preusmeritve po-slovanja ali drugih izboljšav v organizacijah združene-ga dela oziroma v primerih, če njihovo delo v organi-zacijah združenega dela ni več potrebno ali če organi-zaoija v njeni sestavi neha delati; — razvijanju in uporabljanju strokovnih znanj in izkušenj ter iskanju ustreznejše zaposlitve. 8. člen Začasno brezposeLndm delavcem (ki brez svoje krivde nimajo dela, a so sposobni in voljiri delati ali če so v delovnem sporu) zagotavlja Skupnost pod po goji, ki jih določa zakon in splošni akti Skupnosti pravico do: — zaposlitve po svojih sposobnostih in nagnje-njih; — denarnega nadomestila in denarnega dodatka za člane ožje družine; — denarne pomoči za socialno ogrožene; — zdravstvenega varstva; — priprave na zaposlitev. Priprava na zaposlitev obsega pravice do: ¦povrači-la za prevozne in selitvene stroške; strokovnega uspo-sabljanja in v času tega usposabljanja gmotno pomoč za sebe rin družinske člane, kritje stroškov za zdravni-ški, psihološki pregled, zavarovanje za nesrečo pri delu, povračilo za delovno obleko, hrano, nastanitev in dmevni prevoz v kraj usposabljanja ter druge da-jatve. 9. član Osebe, ki še niso bile zaposlene, pa se prijavijo Skupnosti zaradi zaposlitve, si pridobijo pravico do priprave na zaposlitve pod pogoji, ki jdh določa zakon. 10. člen Skuipnost zagotavlja organizacijam združenega de-la stalno strokovno pomoč s caljem, da se povečajo delovne sposobnosti, izkoriščenost pridobljenega zna-nja, izboljšanje strokovne in poklicne sestave zaposle-nih delavcev ter s tem povečanje produktivnosti dela, racianalnost organizacije dela in poslovni uspeh orga-nizacij združenega dela. Skupnost izvaja te naloge predvsem: — s kadrovskkn programiranjem in pripravo ka-drov; — z dopolnilnim ¦izobraževanjem in usposablja-njem delavcev; — s poklicnim usmerjanjem zaradi ustrezne azbire poklica ali delovnega mesta pri razporejanju v orga-nizacijah združenega dela; — z izdelavo in izbiro delovnih metod in postop-kov pra programiranju in izvajanju kadrovske politike in oblikavanju kadrovske funkcije. 11. čien Delovni Ijudje in organizacije združenega dela bo-do Skupnosti zagotavljale sredstva s plačevanjem pri-spevkov iz svojih dohodkov in iz dohodka TOZD, s katerimi se ustvarjajo možnosti za realizacijo pravdc delovnih ljudi iz 7. do 10. člena tega sporazuma. 12. člen Organizacije združenega dela morajo sodelovati s Skupnostjo in ji prijavljati sprotne potrebe po delav-cih, vsako prenehanje lastnosti delavca v združenem delu, letne potrebe po kadrih dn dnige ukrepe v zvezi z zaposlovanjem, da se Skupnosti omogoča izvajanje in uresničevanje politike zaposlova>nia. Srednje, višje in visoke šole pa morajo skupnost sproti obveščati o diplomantih, ki se želijo po konča-nem šolanju zapo&liti. III. NALOGE SKUPNOSTI 13. člen Skupnost opravlja v okvriru svoje dejavnosti nalo-ge, s katerimi se zagotavlja uresničevanje pravic in obveznosti delavcev in organizacij združenega dela združenih v Skupnosti. 14. člen Skupnost opravlja naslednje naloge: a) Na področju proučevanja potreb po kadrlh: — proučuje vire delovne sile, aoializira demograf-ska gibanja in ugotavlja razvoj skupnega, delovno spo-sobnega, aktiivnega in vzdrževalnega prebivalstva; — analizira razvoj in stopnjo angažiranosti delov-no sposobnega in aktivnega kmečkega prebivalstva; — ugotavlja obseg in strukturo 'rezerv delovne si-)C in rezerv ter presežkov zaposlenih delavcev z vidika možnosti bolj produktivne zaposhtve; — ugotavlja in aoalizira izobrazbeno in puklicno scstavo zaposlenih in spremembe v teh strukturah s stališča njihove ustreznosti zahtevam delovnih mest, v procesu spreminjajija materialne baze in organizacij-kih pogojev gospodarjenja; — spremlja nastanek in razvoj pokliccv, predlaga spremembe in dopolnitve nomenklature poklicev ter sodeluje pni prilagajanju vrste in usmeritve izobraže-valnih zmogljivosti družbenim potrebam ipo posamez-nih pokJičih; — ugotavlja in spremlja potrobc po kadrih in pri-liv novih delavcev z namenom, da se usklajujejo po-trebe in možnosti za zaposlitev; — proučuje in analizrira plane gospodarskcga raz-voja z vidika potreb in možnostiza zaposlovanje de-lovno sposobnega preBivalstva; — analizire posamezne sistemske rešitve in ukrepe ekonomske politike, ustreznost davone in kreditne po-litike, urbaniističnih planov, stimuliranja gospudarjenja na podlagi osebnega deta in ugotavljanja njihovega vpliva na gibanje zaposlenosti v posamcznih sektorjih, dejavnostih in vcjah gospodarstva; — ugotavlja tendence v rasti zaposlenosti pod po-goji uresničevanja s planom prcdvidenih gibanj m raz-like mcd dcjanskimi potrebami za zaposlovanje in možnostmi, ki jih dajejo planske orientacije in pred-postavke; — analizira pojave in znaailnosli znotraj procesa zaposlovanja (fluktuacija in mobilnost dclovnc sile, migracijski tokovi, struktura in obseg brezposelnosti, delovne sposobnosti), ugotavlja intenziteto tch pojavov in njihovega vpliva na zaposlovanje ter obseg in struk-turo zaposlenosti; — pripravJja in izdeluje elaborate, analize, infor-macije tn drug-* dokumcnte o gibanju in strukturi za-poslovanja in zaposlenosti ter prcdlaga ugotovitve o stanju in ukrepe. b) Na področju posredovanja dela iskalcem zapo-slitve: — načrtuje ukrepe in postopke za doseganje te-kočih in perspektivnih ciljev politike zaposlovanja; — proučuje pretekla gibanja na področju zaposlo-vanja in predlaga ukrcpe za ustreznej.še rcševanje in usklaiovanje razmerij med ponudbo delovne sile in povpra.ševanjem po njej; — načrtuje naloge in predlaga ukrope in postup-ke, ki na področju zaposlovanja terjajo uskJajeno de-lo s temeljinirmi organizacijami združenega dela in sa-moupravnimi skupnostmi ter proučuje njiliovo umest-nost in udinkuvitost; — načrtuje in usklajujc cnotnc akcijo skupnosti in drugih dejavnikov za tekočc usklajevanjc ponudbe in powpraševanja na področju dela in zaposlovanja; — proučuje in načrtuje ukrepe za uslajevanje za-poslovanja v tujinii s potrebami po dclavcih v organi-zacijah združcncga dela; — predlaga normativne ureditve in uveljavlja po-stopke in delovne metode ter organizacijskc ukrepe, ki zagotavljajo prednost potrebam po delavcih domačim delovnim organizacijam združenega dela; — organizirano zbira, objavlja in posreduje anfor-macije o možnostih in pogojih za za,poslhev in o pro-stih delovnih mestih ter o osebah, ki iščejo de!o; — izdeluje ter uvaja postopke in metode dela, ki pnispevajo k usklajevanju ponudbe dela in povpraše-vanju po zaposlitvi, s ciJjem, da delovni Ijudje lahko na družbeno organiziran načdn uresničujejo pravico do dela in da &i organizacije združenega dela zagotav-ljajo potrebne delavce ter da se razrešujejo negativni vplivi na potek zaposlovanja (zmanjšuje defioitarnost posameznih poklicev in poklicnih skupin, sezonske za-poslitve, fluktuacija delavcev in pospešuje mobilnaet delavcev in njihove delovne ter poklicne sposobnosti). c) Na področju poklicnega usmerjanja: — daje mladini strokovno pomoč pri izbiri šola-nja in poklica, upoštevajoč sposobnosti in nagnjenja posameznikov in potrebe družbcno-ekonomskega raz-voja; — ugotavlja tekoče in .perspektivno ipomanjkanje kadrov po pokHcih in stopnjah strokovne usposoblje-ncjsti ter temu ustrezno prilagaja dejavmost poklicnega usmerjanja; — proučujc usklajenast šolskih progiamov, vrstc in kapacitete "Šol in drugih ob\ik izobraževanja zaradi skJadnosli dejavnosti poklicnega usmerjanja z mož-nostmi šolanja in potrebami po kadrih; — ugotavlja možnosti, zahteve in pogoje šolanja in poklicnega izobraževanja ter kriterije vipisa dn uspc.šnosti šolanja z vidika zahtev in metod dela pri poklionem usmcrjanju in prosvetljevanju; — ugotavlja in proučuje strukturo pok\icnih inle-resov in odlooitev pri mladini, ki zaključuje šolanje; — informira in svetuje mladini in odraslim nadalj-njo pokHcno ali šolsko usmeritev v skladu z načeli in metodami strokovnega dela na tem področju; — inrormira in svetuje odraslim pri izbiri dopoi-nilnega usposabljanja in iskanja ustrezne zaposlitve; — sodeluje s šolami in drugimi izobraževalnimi instituoijamd pri sprejemanju učencev ter njihovem poklicnem usposabljanju glede na družbene potrebe po posameznih poklicih; — sodeluje z organizaoijami združenega dela pri uporabljanju strokovnih metod dela v kadrovskih služ-bah pri preusmeritvi delavcev v druge, poklice oziro-ma njiihovi poklicni ali strokovni preorientaciji; — razvija akMvne metode, tehnike in načine indi-vidualnega ali skupinskega poklicnega svetovanja, pro-svetljevanja in informiranja za učence vseh vrst šol, učence z duševnimi ali telesnimi motnjami, starše in ostale odrasle osebe; — pripravlja in razvija metodologijo in pripomoč-ke za poklicno svetovanje ter organizira njihovo apli-kacijo; — organizra zbiranje podatkov o štipendijah in štipenditorjih, pomaga kandidatom' pri dodeljevanju štipendij ter daje podatke šolam in organizacijam združenega dela o kandidatih za štipendije; — izdeluje študije in analize o problematiki po- . klicne vzgoje, ¦informiranja in svetovanja ter daje pred-loge za napredek te dejavnosti in ustrezno povezova-nje in koordinacijo vseh dejavnikov na področju po-kltcnega usmerjanja. d) Na področju priprave delovnih ljudl na zapo-slitev: — organiziira usposabljanje ob delu oz>iroma pri-učevanju delavcev brez strokovne izobrazbe za delovna mesta v organizaoijah združenega dela glede na izka-zane potrebe po delavcih; — prtipravlja in organizira usposabljanje skupin delavcev brez strokovne izobrazbe, da se jim omogoči ustrezna zaposlitev; — uravnava in sodeluje pri usposabljanju i.n spe-cdalizaciji delavcev s strokovno izobrazbo, da se pokri-jejo potrebe po delavcih in omogoči njihova ustreznej-ša zaposlitev; — sodeluje in napotuje iskalce zaposlitve na po-klicno izobraževanje za nove in deficitarne poklice; — organizira prekvalifikacujo delavcev, kadar gre za suficitarne poklice ali za preusmerjanje proizvodnje; — določa kriterije in daje materialna sredstva za šolanje, usposabljanje in druge izdatke strokovnega izobraževanja delavcev v okviru zakonskih dolooil, sa-moupravnih sporazumov in družbenih dogovorov; — sodeluje z organizacijami združenega dela pri programirainju izobraževanja in izbiri metod in učnih pnipomočkov; — pripravlja in prilagaja metode za proučevanje potreb po izobraževalnih dejavnostih, ki jih organizira skupnost (usposabljanje, prekvalifikacija, došolanje, rehabilitacija in drugo); — izdeluje kriterije rin merila za finančno udelež-bo skupnosti pri razvijanju in izvajamju izobraževalne dejavnosti; — izdeluje predloge za izobraževanje novih pokli-cev in profilov, ka nastajajo z razvojem tehnike dn tehnologije ter orgaruizacije in delitve dela na podlagi spremljanja, razvoja in analize poklicev; — izdeluje študije in analize o problematiki izo-braževaJnega dela v obsegu, kot jo opravlja skupnost ter predlaga ukrepe za napredek tega dela. e) Na področju zagotavJjanja pravic deJavcev za primer brezposelnosti: — izvaja opravila v zvezi z uveljavijanjem in za-gotavljanjem pravic do denarnega nadomestila, denar-ne pomoči, zdravstvenega varstva in priprave za zapo-slitev osebam, ki so začasno brezposelne ali iščejo za-poslitev; — izvaja določila zakonov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki se nanašajo na gmot-no in drugo pomoč začasno brezposelnim delavcem in drugim osebam, kii iščejo zaposlitev ter sklepa in spre-jema ukrepe za izboJjšanje njihovega položaja v okviru zakanskih pooblastil; — proučuje položaj in življenjske >pogoje iskalcev zaposlitve ter predlaga 'spremembe normativne uredit-ve ali sklepanje družbenih dogovorov; — predlaga izračun potrebnih sredstev za zago-tavljanje ustreznega varstva in zaposlitve začasno brez-poselmim delavccm in drugim iskalcem zaposlitve. Skupnost opravlja tudi druge naloge, za katere se z delovnimi Ijudmi sporazume z vsakoletnimi programi ali z drugimi aporazumi. IV. UPRAVLJANJE IN ORGANIZACIJA SKUPNOSTI 15. člen Skupnost ima skupščino, ki šteje 51 delegatov. Skupščino Skupnosti sestavljajo delegati vseb enot na območju Skupnosti. Delovni Ijudje v temeljnih or-ganizacdjah združenega dela, v drugib orgairizacijah in skupnostih, v delovnem razmerju z zasebnimi deloda-jalci ter v krajevnih skupnostih oblikujejo delegaaije po podobnih načelih kot za zbor združenega dela ter zbor krajevnih skupnostii občinske skupščine. Deiega-cije pošiljajo delegate v skupščine posamezmih enot skupnosti, te pa na paritetni osnovi v skupščrino skup-nosti ini Zvezo skupnosti v skladu z določbami statuta. Vsaka enota ima v skupščini Skupnosti 3 delegat-ska mesta. Delegate določa za posamezno sejo skup-ščdna enote. 16. člen Način volitev delegaoij in delegiranje delegatov v skupšoino Skupnosti ter pravice in dolžnosti dclegatov se ureja v statutu Skupnosti ali v posebnem poslov-niku. 17. člen Mandat delegatov za skupščine traja 4 ]eta. Delegat ne more biti izvoljen več k.ot dvakrat za-poredoma. 18. člen Skupščina opravlja zlasti tele zadeve: — obravnava in sodeluje s pristojnimi organi pri določanju politike zaposlovanja in zaposlenostjo ter daje priporočila in predloge za njihovo re.ševanje; — sodeluje in odloča pri družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju o vprašanjh s po dročja zaposlovanja kakor tudi o drugih vprašanjih, če je Skupnost p'artner tega dogovarjanja in sporazu-mevanja; — sprejema statut in druge splošne akte Skup-nosti; — sprejcma program dela Skupnosti; — sklepa samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izvajanje programiranih naiog Skupnosti; — sprejema Finainčni plan in zaključni račun Skupnostii; — sklepa samoupi-avni sporazum oziroma pogod-bo z deJovno skupnostjo Skupnosti in drugimi stro-kovruimi službami Skupnosti; — voli izvršilne organe Skupnosti; — imenuje svoje stalne in začasne komisije; — sklepa o združevanju v Zvezo skupnostrt za za-poslovanje; — opravlja druge zadeve po zakonu, tem spora-zumu Ln statutu Skupnosti. 19. člen Člane Skupnosti zastopa v skupščini delegat, ki se izkaže s pooblastili skupšaine enote. Podrobnejša določila o dalu skupščine se urejajo v statutu. 20. člen Sprotne zadeve med dvema zasedanjema skupšči-ne opravlja izvršilni odbor. Izvršilni odbor šteje 11 članov. Predsednika, namestnika predsednika in 6 članov izvoli skupščina dzmed članov skupščine, 3 člane pa izmed delavcev delovne skupnosti Skupnostii. Mandat olanov izvršilnega odbora traja 4 leta. Nihče ne more biti več kakor dvakrat zaporedo-ma izvoljen v izvršilni odbor. 21. člen Med stprotne zadeve, kri jih opravlja azvršilni odbor skupščine, spada zlastd: — odločanje o pravnih razmerjih glede uresniče-vanja pravic in sprejemanja obveznosti za Skupnost na podlagi posebnega in splošnega pooblastila skup-ščine; — uresničevanje sklepov skupščine; — odločanje o posameznih primerih, ki so sploš-nega pomena za Skupnost; — priprava in obravnava gradiva za sejo skupšči-ne ter sprejemanje stališč o vseh vprašanjih, ki jih obravnava skupščina; — skrb za dzvrševanje programa in finančnega načrta Skupnosti; — opravljanje drugih nalog, ki mu jih poveri skupščina oziroma, ki spadajo v njegovo pristojnost po splošnih aktih Skupnosti. 22. člen Izvršilni odbor je za opravljanje svojih nalog od-govoren skupščimi Skupnosti. Izvršilni odbor mora poročafci skupšoini o svojem dclu med dvema zascdanjcma skupščine. Čc se skupščina ne strinja z delom izvršilnega odbora, razpravlja in odloča o njegovi zaupnici ozi-roma odpokVicu po postopku in na naoin, kot ga ureja statut Sku.pno.sti. V statutu sc tudi določajo ostala dolooila o izvršilnem odboru. 23. člen Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skup-ščine, ki ga izvoli skupščina Skupnosti. Mandat predsednika iraja 4 Jcta. Po preteku man-data jc lahko oscba ponovno izvoljena za predsednika. Delokrog, pooblastila, odgovornost, način imeno-\'anja prcdsednika skupščine in ciruga dolooila v tej 7\cm se urcja \- statutu Skupnosti. 24. čien Za proučitev posameznih vprašanj, pripravljanje prcdlogov in za opravljanjc drugih zadev i/. svoje pri-stojnosti lahko skupščina ustanovi posebnc stalne ali občasne komisije. Sestav, mandat, delokrog in druga določila o ko-misijah se ureja v statutu Skupnosti. V. ENOTE SKUPNOSTI 25. člen Za neposredno an popolno uresničevanje določenih samoupravnih pravic in interesov na področju zapo-slovanja se drfavci, delovni ljudje ter njihove organi-zacije združenega dela in krajevne skupnosti, ki so člani Skupnosti, orgamizirajo v tej Skupnosti v enotc skupnosti. 26. člen Enote skuipnosti se organizirajo za območje vsake občine v Skupnosti. 27. člen Enota skupnosti obravnava oziroma rešuje naloge in zadeve Skupnosti, ki neposredno zadevajo območne interese, za katere je enota ustanovljena, zlasti pa: — kadrovsko programiiranje in načrtno pripravo kadrov za potrebe organizacij združenega dela; — načrtno strokovno usposabljanje delavcev gle-de na novc zahteve delovnih mest, ,ki jih terja tehno-loški razvoj organizacij združenega dela in njihovih dejavnosti; — dntenziivno in takšno kvalitativno zaposlovanje, da lahko delavci pri dclu učinkovito izkoriščajo pri-dobljeno znanje, sposobnasti in delovnc izkušnje; — zaposlovanje teže zaposlivih in invalidnih oseb; — zaposlovanje delavcev v tujino v prLmerih več-je brezposelnosti ter njihovo vračanje v domovino; — usklajevanje dela pokMcnega usmcrjanja mla-dine in odraslih v organizacijah združenega dela in Skupnostjo ne doscže so-glasje, ^e prične z usklajevalnim postopkom. Uskla-jevalni pastopek se predpiše po statutu. 31. člen V statutu cnotc sc določi način delegiranja dele-gatov v skupščino, sestav (razmerje med delcgati te-meljnih organi/acij združcnega dela in krajevnih skup-nosli), mandatna doba, pnistojnosti in odločanje skup-ščine ter vsa druga vprašanja, ki zadevajo upravljanje in poslovanje cnole. VI. ZDRUŽEVANJE V ZVEZO SKUPNOSTI 32. člen Zaradi zagolavljanja enotnega področja dela, rea-liizacije politike zaposlovanja, ki je skupnega interesa za vse delovne Ijudi se Skupnost združuje v Zvezo skupnosti za zaposlovanje za SR Slovenijo, kateri se poverja opravljanjc splošnih in skupnih zadev s pod-ročja zaposlovanja, pomembnah in smotrnih za enot-no izvrševanje nalog na območju republike, za med-republiško sodelovanje, za zaposlovanje delavcev v tujini, njihovo varstvo v tujini in vračanje v domo-vino, za sodeJovanje pri skiepanju samoupravnih spo-razumov in družboniih dogovorov s področja zapo slovanja in kadrovske politike, ki zajemajo območje rapublikc ali področje posamenih gospodarskih, druž-benih in drugih dejavnosti, za študijske in razisko-valne naloge posebno na področju spremljanja in pro-učevanje potreb po kadnih, za analitično, informativno-pubJicistično in ostalo poverjeno dejavnost. 33. člen Skupnost se združuje v zvezo skupnosti na podlagi saimoupravnega sporazuma o združitvi v zvezo skup-nosti za zaposlovanje, ki ga sklenejo samoupravne skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. S tem sporazumom se tudi dogovori o skupnem programiranju, o združevanju sredstev, potrebnih za uresničevanje načela vzajemnosti un solidarnosti na področju zaposlovanja in o združevanju sredstev, po-trebnih zvezi za opravljanje poverjenih nalog. V okviru skupnega programiranja in izvajanja e/iotnega programa dela zvcza skupnosti z analitično raziskovalnim deiom ustvarja izvirne strokovne re-šitve, jih določa in izboljšuje ter s tem dosega, da se za izvajanje programiranih natog na področju vseh skupnostd uporabljajo enotne strokovne metode, siiste-mi im postopki dela. VII. DELOVNA SKUPNOST SKUPNOSTI 34. člen Skupščina Skupnosti ustanovi za opravljanje stro-kovnih, administrativnih, finančnih in drugih opravil v zvezi z izvajanjem svoje dejavnosti in opravljanjem nalog delovno skupnost. Delovna skupnost opravlja naloge za Skupnost in na območju Skupnosti, kot enotna strokovna sJužba. 35. elen Delovno skupnost predstavlja in vodd ddrektor. Direktorja delovne skupnosti imenuje skupščdna Skupnosti na podlagi javnega razpisa in po postopku, ki ga določa statut Skupnosti. 36. člen V statutu Skupnosti in medsebojnem s.porazumu z delovno skupnostjo se podrobneje urejajo naloge, pravice in odgovornosti, samoupravni kolektivoi in individualni organd, upravljanje, poslovanje, samo-upravne kontrole ter druga razmerja delovne skup-nosti. VIII. OBVESCANJE DELOVNIH LJUDI V SKUPNOSTI 37. člen Delo organov Skupnosti je javno. Skupnost ob-vešča svoje člane o svojem delu, stanju in problemih praviloma prek njihovih delegatov v skupščini. Vsak član Skupnasti ima pravico biti seznanjen prek svojega delegata z vsemi temeljnimi problemi, stanjem ,in delom Skupnosti. Delegati Skupnosti so dolžni poročati o svojem delu in delu v skupščini volilnemu telesu, ki jih je izvolilo. Najmanj enkrat letno morajo podatd pismeno poročilo delegacijd, ki jiih je izvolila. 38. člen Zaradi posebtnega družbenega pomena, kii ga ima družbena dejavnost zaposlovanja, je Skupnost dolžna obveščati vse ustainovitelje skupnosti, skupščine občin nosti (občinskih) se postavlja vprašanje, ali ne bi bilo možno tudi na področju zaposlovanja preiti na temeljne skupnosti za zaposlovanje oziroma, da bi bile enote temeljne skup-nosti. Ta rešitev je vsekakor možna, bistvena ovdra temu pa je organiziranost strokovnih služb na tem področju. Doslej je na celotnem teritoriju skupnosti delovalo 75 delavcev. V primeru, da bi bila v vsaki občinri temeljna skupnost (v svojstvu pravrie osebe) pa število stnokovnih delavcev ne bi zadoščalo. Po-večan pnispevek za zaposlovanje na račun razširjene sistemizacije ob današnjih naporih za razbremenitev go&podarstva po vsej verjetnosti ne bi prišel v poš'tev, še z/lasti zato ne, ker se bo od 1. novembra 1975 povečal zaradi pričetka izvajanja zakonskih določil o sooiaJni varnosti začasno nezaposlenih. Pri dokončnih odločitvah je treba torej upošte-vati vse navedene momente. 4. Organ skupščine Skupnosti, ki bo skrbel za iz-vajanje sklepov in pripravo materialov, bo Izvišilni odbor. V osnutku samoupravnega sporazuma sta biLi predvidend dve varianti za sestavo izvršiJnega odbora. Prva je predvidevala, da sestavljajo izvršiilni odbor dzključno delegati Skupnostri, medtem ko je druga vključevala tudi delavce iz strokovne službe Skupno-sti. V predlogu je vsebovana druga varianta, ki pred-videva, da izvršilni odbor imenuje skupščina Skup-nostd, in sicer predsednika, namestnika ter šest članov dzmed delegatov Skupnosti in tri dzmed deJavcev strokovne sdužbe skupnosti. Izvršilni odbor bi torej štel skupaj enajst članov, ki bi bild glede na naravo in kontinuiteto dela stalni. V dosedanjih razpravah je bdl dzražen pomislek, da je tak odbor za tako veliko območje in zaradd raznoldkosti nalog premajhen. Javna razprava mora razrešiti vprašanja tako glede sestava kot glede veli-kosti dzvršilnega odbora bodoče skupščine. 5. Zakon o zaposlovanju in o zavarovanju za prd-mer brezposelnosti določa, da se skupnost za zapo-slovanje ustanovd za območje ene ali več sosednjih občin, ki zajemajo najmanj 85.000 prebivalcev, od tega najmanj 25.000 zaposlenih. Dosedanja Komunalna skupnost za zaposlovanje Ljubljana zajema območja 17 občin z nad 500.000 pre-bivalcev ter nad 230.000 zaposlenimi. Torej so na tem območju objektivne možnosti za formiranje več skup-nosti. Nove orgaiiizacijske povezave pa bd brez dvoma • zahtevale večje število strokovnih kadrov, ki oprav-ljajo delo za skupnost. Menimo, da prav zaradi tega ne bi bilo smotrno cepdti dosedanjega območja skup-nosti na več inanjših skupnosti. V teku javne razprave je torej potrebno izobli-kovati jasno stališče tudi o teritorialnem obsegu nove skuipnosti. 6. Kot je bilo že omehjeno, prinaša zakon o za-poslovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti bisivene novosti na področju socialne varnosti za-časno brezposelndh osob. Ker je bi'l zakon sprejet v aprillu, torej tedaj, ko so bile razprave v temeljnih organzaoijah združenega dela o financdranju splošne in sklipne porabe že zaključene, je bila izvedba tistih določil zakona, kd so se nanašale na razšdritev pravic med začasno nezaposlenostjo, preložena na leto 1975. Že sedaj je treba opozoriti, da prispevna stopnja 0,2 od bruto osebnih dohodkov (kar je samo osnova za izračun, prispevek pa se odvaja dz dohodka temelj-nih organizacij združenega dela), za razširitev pravic ne bo zadoščala. Pri tem lahko omenimo, da je v Sloveniji praspevna stopnja za zaposlovanje najnižja izmed delegatov Skupnosti in tri izmed delavcev strokovne silužbe skupnosti. Izvršilni odbor bi torej štel skupaj enajst članov, ki bi bili glede na naravo in kontinuiteto dela stalni. V dosedanjih razpravah je bal dzražen pomislek, da je tak odbor za tako veliko območje in zaradd raznolikostd nalog premajhen. Javna razprava mora dvoma sestavni del procesa zaposlovanja), pa je po-nekod opazna težnja, da se v občiinskih administra-tivnih službah okrepijo kadrovske službe, ki bi imele na skrbi tudi štipendaranje. Ne glede na končne re-šitve je jasno, da bo strokovna služba Skupnosti za zaposilovanje še dalj časa najbolje organizirana za izvajanje strokovnih opravil v zvezi z izborom šti-pendistav, ker edina razpolaga z večino podatkov, ki so relevantni pri podeljevanju štipendij. Glede na to se bo povečal obseg dela v strokovni službi Skup-nosti, kar bo potrebno tudi kadrovsko urediti. V zvezi s financiranjem je potrebno omeniti dej-stvo, da je od devetih skupnosti v Sloveniji kar pet defioitarnih. Pri pokrivainju deficita na ostalih ob-močjih participira Skupnost za zaiposlovanje Ljub-ljana največja finančna sredstva, saj Jetno v ta na-men prispeva okrog petsto milijonov starih dinarjev oziroma četrtino sredstev, ki se zberejo na območju Ijubljanske skupnosti. Solidamostno prellvanje sred-stev je nujno, ker bi v nasprotnem primeru morali v Sloveniji po regijah uveljavljatd razlione prispevne stopnje za zaposlovanje, če bi holeli zagotavljati ena-ke pravice vsem začasno breaposelnim osebam. Ob razpravah o predlogu sporazurna bo treba ra-zen o nalogah, ki so poverjene samoupravni skup-nosti za zaposlovanje, proučiti tudi fiinanciranje skup-nosti ob upoštevanju solidarnostnega preldvanja sred-stev na manj razvita območja. V tem kratkem prikazu niso navedena-vsa vpra-šanja, ki jih obravnava samoupravni sporaum. želeli smo opozoriti lc na tiste elemente, kri še niso povsem enovito opredeljeni, vendar s tem rasmo hoteli ome-jevati javne razpravc. Dobrodošli bodo vsi umostni predlogi, dopolnitvc in pripombe na celoten tekst samupravnega sporazuma. PREDLOG SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Na podlagi 53. in 63. člena ustave Socialistične republike Slovenije so sklenili delovni Ijudje v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih ter drugi zavaro-vanci in upokojenci SAMOUPRAVNI SPORAZUM o samoupravni organizaciji in nalogah skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji l. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih ter drugi lavatovanci in upokojenci preko svojih združenj oziroma društev (v nadaljevanju: zavaro-vanci in upokojenci) konstituirajo s tem samoupravnim sporazu-mom samoupravno interesno skupnost pokojninskega in invalid-skega zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljevanju: skupnost), da bi si zagotovili pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V njej v ta namen združujejo sredstva in na podlagi rezultatov minulega dela in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo sebi in svojim družinskim članom pravice v primeru starosti, snuti in zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti in telesne okvare ter uresničujejo druge skupne in posamične pravice in dolžnosti. Zavarovanci in upokojenci se v skupnosti organizirajo tako, da si zagotovijo možnost neposrednega odločanja oziroma odlo-čanja preko delegatov pri določanju pravic in obveznosti ter pri ustvarjanju in krepitvi materialne osnove za zagotovitev in razširitev svojih pravic. 2. člen Člani skupnosti so: 1) zavarovanci, in sicer: - delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih; - delovni Ijudje v deJovnem razmerju pri zasebnih deloda-jalcih; - delovni ljudje, ki opravljajo samostojno delo s sredstvi v lasti občanov; - drugi delovni ljudje, ki so po zakonu obvezno zavarovani za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in 2) upokojenci. 3. člen S tem samoupravnim sporazumom se določa: - delovno področje in naloge skupnosti, - organizacijo skuprvosti, - pristojnost skupščine skupnosti, - odgovornost v skupnosti, - nadzor nad delom skupnosti, - opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih zadevza skupnost, - druga vprašanja skupnega pomena. 4. člen Skupnost opravlja svojo dejavnost na podlagi ustave, zakona, tega samoupravnega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov ter programov skupnosti. II. DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI 5.člen • Zavarovanci in upokojenci si v skupnosti zagotavljajo pokoj-ninsko in invalidsko zavarovanje in v ta namen določajo zase in za svoje družinske člane: - pravico do starostne pokojnine - za primer starosti; - pravico do invalidske pokojnine in pravico do poklicne rehabilitadje in zaposlitve z ustreznimi denarnimi nadomestili za primer izgubljene ali zmanjšane delovne zmožnosti (invalid-nost); - pravico do poklicne rehabilitacije in zaposlitve z ustrez-ninii denarnimi nadomestili - za primer neposredne nevarnosti za invalidnost v zvezi z delom na določenem delovnem mestu (neposredna nevarnost za invalidnost); — pravico do denarnega nadomestila (invalidnine) — za primer telesne okvare; — pravico do družinske pokojnine za primer zavarovančeve ali upokojenčeve smrti; — pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, varstvenega dodatka, povračila potnih in selitvenih stroškov in enkratnega letnega zneska prispevka za rekreacijo; - ter druge pravice. 6. člen Za doseganje svojega namena se skupnost povezuje z organi družbenopolitičnih skupnosti ter drugimi organi in družbeno-političnimi organizacijami zlasti pri oblikovanju sistema pokoj-ninskega in invalidskega zavarovanja in pri zagotavljanju in zdru-ževanju sredstev za uresničevanje pravic iz tega zavarovanja. ' Skupnost se povezuje tudi z drugimi samoupravnimi interes-nimi skupnostmi pri urejanju zadev skupnega pomena, zlasti na področju: - zaposlovanja in rehabilitacije invalidov; — preventivne dejavnosti invalidskega varstva in pri ukrepih za preprečevanje in zmanjšanje invalidizacije; — zdravstvenega varstva upokojencev; - reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev; - uresničevanju pravice upokojencev do otroškega dodatka; — in na drugih področjih. r7. člen dvoma sestavni del procesa zaposlovanja), pa je po-nekod opazna težnja, da se v občiinskih administra-tivnih službah okrepijo kadrovske službe, ki bi imele na skrbi tudi štipendaranje. Ne glede na končne re-šitve je jasno, da bo strokovna služba Skupnosti za zaposilovanje še dalj časa najbolje organizirana za izvajanje strokovnih opravil v zvezi z izborom šti-pendistav, ker edina razpolaga z večino podatkov, ki so relevantni pri podeljevanju štipendij. Glede na to se bo povečal obseg dela v strokovni službi Skup-nosti, kar bo potrebno tudi kadrovsko urediti.Skupnost se zaradi zagotavljanja enotne politike v uresni-čevanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Jugoslaviji povezuje z vsemi skupnostmi pokojninskega in inva-lidskega zavarovanja in se vključuje v zvezo teh skupnosti. V zvezi s financiranjem je potrebno omeniti dej-stvo, da je od devetih skupnosti v Sloveniji kar pet defioitarnih. Pri pokrivainju deficita na ostalih ob-močjiih participira Skupnost za zaiposlovanje Ljub-ljana največja finančna sredstva, saj ktno v ta na-men prispeva okrog petsto milijonov starih dinarjev oziroma četrtino sredstev, ki se zberejo na območju Ijubljanske skupnosti. Solidamostno prellvanje sred-stev je nujno, ker bi v nasprotnem primeru morali v Sloveniji po regijah uveljavljatd razlione prispevne stopnje za zaposlovanje, če bi holeli zagotavljati ena-ke pravice vsem začasno breaposelnim osebam.Skupnost sodeluje neposredno z zvezo skupnosti in drugjmi skupnostmi v Jugoslaviji tudi pri urejanju in izvajanju pokojnin-skega in invalidskega zavarovanja po mednarodnih sporazumih. IU. ORGANIZACIJA SKUPNOSTI 1. Organiziranost skupnosti 8. člen Zavarovanci in upokojenci uresničujejo svoje pravice in ob-veznosti v skupnosti, organizirani za območje SR Slovenije. 2. Skupščina skupnosti 9. člen Organ upravljanja skupnosti je skupščina, organizirana po delegatskem načelu. Skupščina skupnosti šteje 90 delegatov. Skupščina skupnosti poveri določene izvršilne funkcije svo-jim izvršilnim organom, ki so ji za svoje delo odgovorni. Izvr-šilni organi in njih pristojnosti se določijo v statutu ali drugem splošnem aktu skupnosti. 10. člen Da se v skupnosti zagotovi načelo sporazumevanja in dogo-varjanja in kar najneposrednejši vpliv zavarovancev in upokojen-cev na delo skupnosti, se oblikujejo konference delegatov po-kojninskega in invalidskega zavarovanja v občinah SR Slovenije (v nadaljevanju: konferenca delegatov), ki so tudi delegatska osnova za oblikovanje organov skupnosti. 10. a člen Konferenco delegacij v občini sestavljajo delegati, ki jih dele-girajo delegacije zavarovancev in upokojencev: v - TOZD in drugih OZD - 21 - delovni Ijudje, ki opravljajo samostojno delo s sredstvi v lasti občanov in delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti (upokojenci skozi delegacije krajevnih skupnosti) - 11 ll.člen Konferenca delegatov skladno z 10. členom tega samouprav-nega spoiazuma razpravlja, zavzema in usklajuje svoja stališča o vprašanjih, o katerih razpravlja in odloča skupščina skupnosti, zlasti pa: - o obsegu temeljnih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, - o obveznostih zavarovancev za zagotovitev pravic na temelju vzajemnosti in solidarnosti, - o temeljnih vprašanjih organizacije skupnosti. V okviru enotnega programa skupnosti in na podlagi načelnih izhodiščih skupnosti konferenca delegatov: - sodeluje pri sprejemanju programov preventivne dejavnosti na področju invalidskega varstva in ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje invalidizacije. V ta namen se lahko sporazumeva z drugimi interesnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela; - razpravlja in sklepa o reševanju stanovanjskih vprašanj ¦upokojencev in delovnih invalidov ter razporeja sredstva za sta-novanjsko in domsko gradnjo. Konferenca delegatov spremlja uveljavljanje pravic zavaro-vancev in upokojencev na svojem območju in predlaga potrebne ukrepe. 3. NAČIN IZVOLITVE DELEGATOV 12. člen Delegate v konferenco delegatov izvolijo konference delegacij za samoupravne interesne skupnosti. V konferenco delegatov se izvolijo delegati izmed zavaro-vancev in upokojencev v razmerju števila le-teh v občini. Mandat delegatov traja štiri leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za delegata. Število delegatov v konferencah delegatov in števiJo delegat-skih mest za skupščino skupnosti, ki jih imajo posamezne kon-ference delegatov, določi skupščina skupnosti ki jih imajo posa-mezne konference delegatov, določi skupščina skupnosti s posebnim sklepom. IV. PRISTOJNOSTI SKUPŠČINE SKUPNOSTI 13. člen Skupščina skupnosti odloča o nalogah skupnosti iz 5., 6. in 7. člena tega samoupravnega sporazuma. Poleg tega odloča zlasti še o spremembah in dopolnitvah statuta in drugih splošnih aktov skupnosti, finančnem načrtu in zaključnem računu, samoupiavnem sporazumu o pravicah, nalogah in odgovornostih strokovne službe, programili dejavnosti skupnosti in drugem. 14. člen Statut skupnosti, njegove spremembe in dopolnitve, pro-grame dejavnosti, finančne načrte in zaključne račune skup-nosti sprejema skupščina skupnosti z večino glasov vseh delega-tov skupščine, ostale sklepe pa z navadno večino glasov. V. 0DG0V0RN0ST V SKUPNOSTI 15.člen Delegati, izvoljeni v konferenco delegatov, so odgovorni zava-rovancem in upokojencem, delegati v skupščini skupnosti so odgovorni konferencam delegatov, izvišilni organi skupščine pa so odgovorni skupščini skupnosti. VI. NADZOR NAD DELOM SKUPN6STI 16. člen Zavarovanci in upokojenci nadzirajo delo skupščine .skup-nosti in njenih izvršilnih organov ter delo strokovne službe skupnosti. Pri uresničevanju te pravice imajo zlasti pravico in dolžnost, da so seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti in sklepi skupščine skupnosti in njenih organov ter delom stro-kovne službe skupnosti. Zavarovanci in upokojenci se z zadevami iz prejšnjega od-stavka seznanjajo preko glasila skupnosti, preko javnih sredstev obveščanja ali na drug način. Zavarovanci in upokojenci dajejo neposredno in prek dele-gatov pripombe in predloge ter naslavljajo posainezna vprašanja konferencam delegatov skupščini skupnosti, izvršilnim organom in strokovni službi. 17. člen Samoupravno delavsko kontrolo v skupnosti, ki nadzira uresničevanje sklepov skupnosti, pravic in dolžnosti zavaro-vancev in upokojencev in v tej zvezi nadzira tudi racionalno trošenje sredstev in gospodarnost poslovanja, opravlja odbor samoupravne delavske kontrole. Delegate v ta odbor izvolijo konference delegatov. Število delegatov in način izvoiitve do-loči skupščina skupnosti s posebnim sklepom. VII. SPREJEM STATUTA SKUPNOSTI 18. člen Statut in drugi splošni akti skupnosti, razen uskladitvenega postopka po tem samoupravnem sporazumu, kadar se s temi akti povečuje ali zmanjšuje obseg pravic iz pokojninskega in inj^lidskega zavarovanja ali se spreminja organizacija skupnosti po tem samoupravnem sporazumu, se dajo v javno razpravo zavarovancem in upokojencem, preden jih sprejme skupščina skupnostl Kadar sc statui in drugi splošni akti skupnosti usklajujejo z /akononi, uli se s tcmi akti spreminjajo določila, ki niso zajeta v prcjSnjem odstavku. sprejema spremembe in dopolnitve splošnih aklnv skupšeina skupnosti v skladu s 14. členom tega sarno-upravncga spofa/uma hre/. postopka, ki je iloločen v prcjlnjem odsiavku. Vlli OPRAVLJANJE STR0K0VN1H FINANCNIH 1N ADMJNISTRATIVNJH ZADEV ZA SKUPNOST W. Olen Suokovne, finančnc in administrativne /adcve /a skupnost opravlja strokovna služba skupnosti. Sanioupravne pravice delovnih Ijudi v strokoviii službi skup-nosti sc določijo v statutu skupnosti in na njegovi podlagi skle-njcnem samuupravtieni spnrazuinu, ki ga sklcncta skupščina skupnosti in najvišji samoupravni organ strokovne službe. IX. PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE 20. člen Konstiluiranje organov skupnosti po tcni samoupravnem spo-ra/umu in uskladitev statuta in drugih splošnil\ aktov skupnosti mora biti ucvedeno najkasneje do 31. decembra 1974. 21. člen Uskladitev statuta in drugih splošnih aktov skupnosti ter ublikovanjt organov skupnosti po tem samoupravnem spo-ra/uimi i/vcde skupščina skupnosti v scdanji scstavi. 22. člen Ta samoupravni sporazum začnc voljati, ko ga sprejmc večina članov skupnosti in se objavi v Uradncm listu SR Slovenije. Štovilka: S-140/18-74 Ljubljana. dnc 31. 10. 1974