Napotki piscem prispevkov za revijo Hladnikia English version of instructions for authors is availble online at http://bds.biologija.org splošno Revija objavlja znanstvene, strokovne in pregledne članke ter druge prispevke (komentarje, recenzije, poročila), ki obravnavajo floro in vegetacijo, zlasti Slovenije in sosednjih držav. Vsi objavljeni znanstveni, strokovni in pregledni članki imajo pisne recenzije. Članki objavljeni v Hladnikiji ne smejo biti delno ali v celoti predhodno objavljeni v knjigi ali reviji. Vse avtorske pravice ostanejo piscem. Jezik Prispevki morajo biti napisani v slovenskem ali angleškem jeziku in morajo vedno imeti naslov, izvleček in ključne besede ter legende slik in tabel v slovenskem in angleškem jeziku. oblikovanje besedil Prispevki naj bodo napisani brez nepotrebne uporabe velikih črk (uporabljajo naj se le tam, kjer jih predpisuje pravopis), znanstvena imena vseh taksonov naj bodo napisana v kurzivi, naslovi napisani odebeljeno, priimki avtorjev naj bodo napisani s pomanjšanimi velikimi črkami (small caps). Za interpunkcijskimi znaki, razen za decimalno vejico in vezajem (tudi, ko nadomešča besedico »do«, npr 5-6 cm) naj bodo presledki. Nadmorsko višino krajšamo kot »m n. m.«. Tuje pisave prečrkujemo po pravilih, ki jih določajo Pravila Slovenskega pravopisa (2007). Vsi odstavki in naslovi se pričenjajo brez zamikov na levem robu besedila. Pri pisanju ne uporabljamo možnosti avtomatskega deljenja besed (»auto hyphenation«) niti besed ne delimo sami. V besedilu citiramo avtorje po vzorcu: »Paulin (1917)« ali »(Loser 1863a)«, za dva avtorja »(Amarasinghe & Watson 1990)«, za več kot dva pa »(Martinčič & al. 2007)«. Številko strani dodamo letnici (npr. »1917: 12«, »1917: 23-24«) le ob dobesednem navajanju. Da se izognemo nepotrebnemu navajanju avtorjev, se v prispevkih, ki navajajo večje število znanstvenih imen rastlin ali združb, držimo nomenklature izbranega standardnega dela (za območje Slovenije Martinčič & al., 2007: Mala flora Slovenije). Nomenklaturni vir imenujemo v uvodnem delu. Avtorski citat vedno izpisujemo le ob prvi navedbi določenega rastlinskega imena v prispevku. Prispevki (razen poročil, razmišljanj in komentarjev, pri katerih je dopuščeno več svobode) se začno z naslovom in morebitnim podnaslovom (vsi naslovi in podnaslovi naj bodo natisnjeni krepko). Sledi navedba avtorja(-ev) s polnim(-i) imenom(-i), poštnimi in elektronskimi naslovi in izvleček/abstract. Naslovi poglavij so oštevilčeni z arabskimi številkami, pred in za njimi je izpuščena vrstica, podnaslovi nižjega reda so oštevilčeni z dvema številkama ločenima s piko (npr. 1.4). Fitocenološke tabele Enostranska tabela naj ne presega 50 vrstic z do 25 popisi (če navajamo tudi sociabilnost, z do 15 popisi). Večje tabele lahko pripravimo ležeče (do 70 vrst in 45 popisov) ali jih razdelimo v več tabel. Viri - Pod viri navajamo literaturo, herbarije (z mednarodno priznanimi kraticami ali opisno), zemljevide, podatkovne zbirke, arhive ipd. Literaturo navajamo po vzorcu: Amarasinghe, V. & L. Watson, 1990: Taxonomic significance of microhair morphology in the genus Eragrostis Beauv. (Poaceae). Taxon 39 (1): 59-65. Cvelev, N. N., 1976: Zlaki SSSR. Nauka, Leningrad. 788 pp. Hansen, A., 1980: Sporobolus. In: T. G. Tutin (ed.): Flora Europaea 5. CUP, Cambridge. pp. 257258. Wraber, T. & P. skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varst. Nar. (Ljubljana) 14-15: 9-428. Med viri navajamo vse tiste in le tiste, ki jih citiramo v besedilu. Pri citiranju manj znanih revij navedemo v oklepaju še kraj izhajanja. Hladnikia 29 (2012) Revijo Hladnikia izdaja Botanično društvo Slovenije in jo brezplačno prejemajo člani društva (za včlanitev glejte: http://bds.biologija.org). V reviji izhajajo floristični, vegetacijski in drugi botanični prispevki. Revija izhaja v samostojnih, zaporedno oštevilčenih zvezkih. Uredništvo: T. Bačič (glavna in odgovorna urednica; martina.bacic@bf.uni-lj.si), A. Čarni, I. Dakskobler, T. Grebene (tehnični urednik; tine.grebenc@gozdis.si), N. Jogan in zunanji člani uredniškega odbora: B. Frajman (Innsbruck), F. Martini (Trst - Trieste), B. Mitic (Zagreb), H. Niklfeld (Dunaj - Wien). Recenzenti 29. številke: T. Bačič, R. Brus, I. Dakskobler, B. Frajman, N. Jogan, N. Juvan, M. Zupančič Naslov uredništva: Tinka Bačič (Hladnikia), Oddelek za biologijo BF UL, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; tel.: +386 (0)1 320 33 29, e-mail: martina.bacic@bf.uni-lj.si Ceno posameznega zvezka za nečlane uredniški odbor določi ob izidu. Botanično društvo Slovenije Ižanska 15 Ljubljana Davčna številka: 31423671 Številka transakcijskega računa pri Novi Ljubljanski banki: 02038-0087674275 ISSN: 1318-2293, UDK: 582 Priprava za tisk in tisk: Schwarz print d. o. o. Naklada: 250 izvodov Hladnikia je indeksirana v mednarodni zbirki CAB Abstracts in CAB Direct (http:// www.cabdirect.org/) Slika na naslovnici: Herminium monorchis (L.) R. Br. (foto: A. Mihorič) Hladnikia 28: 41-54 (2011) 3 Nova spoznanja o razširjenosti in rastiščih vrste Listera cordata (L.) R. Br. v Sloveniji New findings on the distribution and sites of Listera cordata (L.) R. Br. in Slovenia Igor Dakskobler1, Andrej Rozman2 & Branko Vreš3 1 Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin, Brunov drevored 13, 5220 Tolmin, igor.dakskobler@zrc-sazu.si 2 Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Večna pot 83, 1000 Ljubljana, andrej.rozman@bf.uni-lj. si 3 Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, branevr@zrc-sazu. si Izvleček V članku opisujemo nova nahajališča in fitocenološko označujemo rastišča zavarovane vrste Listera cordata v Julij skih Alpah in vzhodnih Karavankah. To značilnico naravnih smrekovih gozdov smo našli v submontanskem pionirskem gozdu rdečega bora na dolomitni podlagi (Erico-Pinetum sylvestris s. lat.), v subalpinskih macesnovih gozdovih (Rhodothamno-Laricetum deciduae) in v posebnih oblikah alpskega ruševja (Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo s. lat.) na osojnih grebenih in v žlebovih, kjer se kopiči slabo razkrojena organska snov in se sneg zadržuje dolgo v pomlad. Višinski razpon novih nahajališč je med 550 m n. m. in 1870 m n. m., tako da opisujemo eno izmed najnižje ležečih in za zdaj najvišje ležeče doslej znano nahajališče te vrste v Sloveniji. Ključne besede Listera cordata, Rhodothamno-Laricetum, Erico-Pinetum sylvestris, Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo, Julijske Alpe, vzhodne Karavanke, Slovenija Abstract We describe new localities and phytosociologically characterise the sites of a protected species Listera cordata in the Julian Alps and the eastern Karavanke Mts. This character species of natural spruce forests was found also in the submontane pioneer forest of Scots pine on dolomite bedrock (Erico-Pinetum sylvestris s. lat.), in subalpine larch forests (Rhodothamno-Laricetum deciduae) and in special forms of Alpine dwarf pine stands (Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo s. lat.) on shady ridges and in gullies where poorly decomposed organic matter accumulates and snow lingers long into the spring. The altitudinal range of the new localities is between 550 m a. s. l. and 1870 m a. s. l.; one of them is among the lowermost ones, whereas another is the highest known locality of this species in Slovenia. Key words Listera cordata, Rhodothamno-Laricetum, Erico-Pinetum sylvestris, Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo, Julian Alps, eastern Karavanke, Slovenia 4 Igor Dakskobler, Andrej Rozman & Branko Vreš: Nova spoznanja o razširjenosti ... 1 Uvod Listera cordata je evrosibirsko-severnoameriška vrsta, ki uspeva predvsem v smrekovih gozdovih in je značilnica razreda Vaccinio-Piceetea excelsae (Aeschimann & al. 2004: 1108). Po Hulten-u (1958) spada med borealne vrste z amfiatlantsko razširjenostjo. V Alpah uspeva v montanskem in subalpinskem pasu. Mayer (1952: 74) je zapisal, da je ta vrsta v Jugovzhodnih apneniških Alpah in v alpskem prigorju izključno vezana na smrekove in v manjši meri na zakisane mešane gorske gozdove. Tudi na Balkanskem polotoku se njena nahajališča v glavnem prekrivajo z arealom naravnih smrekovih gozdov (Fukarek 1978). Jogan (2007: 768) navaja, da v Sloveniji raste predvsem v smrekovih in zakisanih gozdovih, redko na visokih barjih v montanskem (in subalpinskem?) pasu, predvsem v alpskem in dinarskem fitogeografskem območju (redko tudi v predalpskem in subpanonskem območju). Je zavarovana (Anonymous 2004, Skoberne 2007) in kot ranljiva (V) uvrščena na Rdeči seznam (Anonymous 2002). Njeno razširjenost v Sloveniji prikazujeta arealni karti v Jogan & al. (2001: 229) in Ravnik (2002: 142). Za nekatera historična nahajališča, ki jih je pregledno objavil Mayer (1952: 75: Boč pri Poljčanah - Maly 1868, Slivnica pri Cerknici, Begunjščica, Košuta, Goteniški Snežnik - Paulin 1902), nam rastišča in novejše potrditve niso znane. V florističnih člankih zadnjega desetletja jo omenjajo Frajman (2000), CušiN & Dakskobler (2001) in Dolinar & Senica (2010). Zupančič (1999) jo uvršča med diagnostične vrste podzveze Rhododendro-Vaccinenion. V sinteznem pregledu smrekovih gozdov Slovenije ugotavlja, da je najbolj pogosta v sestojih asociacij Mastygobrio-Piceetum (=Bazzanio-Piceetum), Sphagno-Piceetum, Rhytidiadelpho lorei-Piceetum in Adenostylo glabrae-Piceetum (Karavanke, Pokljuka, Jelovica), posamično pa se pojavlja tudi v sestojih dinarskih asociacij Lonicero caeruleae-Piceetum in Stellario montanae-Piceetum v Trnovskem gozdu (Velika = Avška Lazna in Smrekova draga) in pod Snežnikom (Kosmate doline). Znanih je tudi nekaj nahajališč, kjer srčastolistni muhovnik uspeva v jelovih in bukovih združbah, v sestojih asociacij Bazzanio-Abietetum, Luzulo-Fagetum abietetosum, Anemono-Fagetum piceetosum, Rhododendro hirsuti-Fagetum abietetosum, Homogyno sylvestris-Fagetum in Galio-Abietetum (prim. M. Wraber 1958, Dakskobler 1997, 2003, T. Wraber 1971, herbarij M. Wraberja v LJU). Zupančič & al. (2006) so ga v sedmih od 113 popisov našli tudi v ruševju (Rhodothamno-Rhododendretum hirsuti var. geogr. Paederota lutea = Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo) in sicer na Dleskovški planoti, na Komni (pod Srednjim vrhom), v severnem delu Pokljuke (Mrežce, Lipniška planina), na Vraticah nad Vršičem oz. pri Moj strovki (9548/3) in v predelu Kalce vzhodno od Kalškega grebena nad dolino Kamniške Bistrice (9653/3) v Kamniških Alpah. Bolj pogosta je v barjanskem ruševju (Sphagno-Pinetum mugo), predvsem na Pohorju (Zupančič & al. 2007 a). V zadnjih letih smo ob preučevanju macesnovih gozdov in ruševja v naših Alpah in ob nekaterih drugih raziskavah našli nekaj novih nahajališč te razmeroma redke in zavarovane kukavičevke. Poleg nahajališč s fitocenološko tabelo predstavljamo tudi njena rastišča. Hladnikia 28: 41-54 (2011) 5 2 Metode Fitocenološke popise na rastiščih vrste Listera cordata smo naredili po srednjeevropski metodi (Braun-Blanquet 1964). Vnesli smo jih v bazo podatkov FloVegSi (T. seliškar & al. 2003) in popise v tabeli 1 uredili z numeričnimi metodami s pomočjo programskega paketa SYNTAX (Podani 2001). Uporabljali smo metodo kopičenja na podlagi povezovanja (netehtanih) srednjih razdalj - »(Unweighted) average linkage method - UPGMA in pri njej upoštevali Wishartov koeficient podobnosti (similarity ratio). S programskim paketom FloVegSi smo po srednjeevropski metodi florističnega kartiranja (Ehrendorfer & Hamann 1965) izdelali tudi dopolnjeno karto razširjenosti srčastolistnega muhovnika v Sloveniji (slika 1). Nahajališča v kvadrantu 0548/2 v Slovenski Istri (Jogan & al. 2001: 229) v njej nismo upoštevali. Ta točka temelji na podatku I. Leskovar, Koštabona, zaselek Škrline, 8. 5. 2000. Avtorica podatka I. Leskovar (in. litt.) nam je sporočila, da te vrste v njenem takratnem popisu ni in je očitno prišlo do napake pri vnosu v bazo Flora Slovenije CKFF. Nomenklaturni vir za imena praprotnic in semenk je Mala flora Slovenije (Martinčič & al. 2007), nomenklaturni vir za imena mahov je Martinčič (2003, 2011), za imena lišajev pa suppan & al. (2000). Imena sintaksonov povzemamo po Zupančič (1999, 2007), Zupančič & al. (2006, 2007a, b) in Robič & Accetto (2001). 3 Rezultati in razprava 3.1 Pregled novih nahajališč vrste Listera cordata v Sloveniji 9548/3 (UTM 33TWM04): Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Mala Pišnica, strmo pobočje pod Robičjem, ruševje z macesnom (Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo laricetosum), 1480 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 29. 8. 2010, herbarij LJS, novo nahajališče v že znanem kvadrantu. 9549/1 (UTM 33TVM14): Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Martuljške gore, Beli potok, vznožje Krničnikov, 1180 m n. m. Združba rušja in karpatske breze (Betula pubescens subsp. carpatica). Det. I. Dakskobler & A. Rozman, 30. 8. 2011, fotografski posnetki avtorjev. 9549/3 (UTM 33TVM14): Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Triglavsko pogorje, na grebenu med dolinama Vrata in Kot, severovzhodno od vrha Požgane Mlinarice, ruševje (Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo), 1840 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler & A. Seliškar, 14. 9. 2010, herbarij LJS; Martuljške gore, Za Akom, pod Tremi macesni, pomol z macesnovim pragozdom (Rhodothamno-Laricetum), 1670 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler & B. Zupan, 27. 9. 2011, herbarij LJS. 9556/1 (UTM 33TWM04) Slovenija, Koroška, Karavanke, Vrhe pri Slovenj Gradcu, na pobočju hriba Kozji hrbet, vzhodno od kmetije Blatnik, 550 m n. m., pionirski gozd rdečega bora (Erico-Pinetum sylvestris s. lat.) na potencialno bukovem rastišču. Det. I. Dakskobler, B. Vreš & T. Čelik, 1. 7. 2011, fotografije avtorjev. 9648/1 (UTM 33TVM03) Slovenija, Primorska, Julijske Alpe, Velika Tičarica nad Trento, 1870 m n. m., ruševje (Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo s. lat.). Leg. & det. I. Dakskobler, 5. 8. 2005, herbarij LJS. 6 Igor Dakskobler, Andrej Rozman & Branko Vreš: Nova spoznanja o razširjenosti ... 9649/1 (UTM 33TVM13) Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Velo polje, 1700 m n. m., vrzelasto macesnovje z rušjem (Rhodothamno-Laricetum). Leg. & det. I., V. Dakskobler & B. Zupan, herbarij LJS in fotografski posnetki. 9649/3 (UTM 33TVM13): Slovenija, Gorenjska, Fužinske planine, pod Razori, kotanja pod Jezerskim Stogom, 1595 m n. m., ruševje z macesnom (Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo laricetosum). Leg. & det. I. Dakskobler, 28. 6. 2011, herbarij LJS in fotografski posnetki. 9654/1 (UTM 33TVM73) Slovenija: Štajerska, Savinjske Alpe, Dleskovška planota, pod Dleskovcem, 1650 m n. m., subalpinsko macesnovje (Rhodothamno-Laricetum). Leg. & det. I. Dakskobler, 21. 7. 2009, herbarij LJS, novo nahajališče v že znanem kvadrantu. 3.2 Fitosociološki opis novih nahajališč vrste Listera cordata V tabeli 1 so zbrani in urejeni fitocenološki popisi z večine prej naštetih novih nahajališč. Pridružili smo jim še popis z nahajališča nad dolino Bavšice, ki smo ga objavili že pred leti (CušiN & Dakskobler 2001: 74). Floristično in ekološko med vsemi najbolj izstopa popis št. 1, pionirski sestoj s prevladujočim rdečim borom na robu submontanskega dolomitnega povirja vzhodno od domačije Blatnik (Vrhe pri Slovenj Gradcu) na pobočjih Uršlje gore na Koroškem. Začasno ga uvrščamo v asociacijo Erico-Pinetum sylvestris Br.-Bl. 1939 s. lat., kamor Eichberger & al. (2007: 170) vključujejo tudi asociacijo Molinio litoralis-Pinetum 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 Slika 1: Razširjenost vrste Listera cordata v Sloveniji Figure 1: Distribution of Listera cordata in Slovenia Hladnikia 29: 3-18 (2012) 7 Schmid ex Etter 1947 (v to združbo je uvrstila Leskovar Stamcar 1996 pionirske sestoje rdečega bora v sukcesijskem nizu zaraščanja nizkih barij na Bloški planoti in podobne sestoje ponekod pri Cerknici in na Gorenjskem). Kljub dolomitni podlagi je na zelo položnem svetu v razmeroma hladnem podnebju razkroj organskih snovi počasen in kopiči se kisel opad (prhnina), kar omogoča uspevanje tudi kisloljubnim vrstam (v neposredni bližini vrste Listera cordata so rasle še tri značilnice smrekovih in borovih gozdov Pyrola chlorantha,P. rotundifolia in Goodyera repens). Menimo, da je to eno izmed najnižjih doslej znanih nahajališč vrste Listera cordata v Sloveniji. Nižje je uspevala in najbrž še uspeva le pri Volčjem potoku pri Kamniku (9853/2, 360 m n. m., diluvialna glina na peščenjakih, Bazzanio-Abietetum), kjer je to vrsto 1. 6. 1957 nabral M. Wraber (LJU 10034607) in v okolici Bočne v dolini Drete (9755/1, 380-400 m n. m., miocenski peščenjaki, pokriti z diluvialno glino, Bazzanio-Abietetum) - M. Wraber, 26. 5. 1956 (LJU 10034609) - glej tudi M. Wraber (1958). Morda je rastišču na Vrheh nekoliko podobno tudi rastišče v dolini Tople (9554/2, 960 m n. v.), ki sta ga objavila Dolinar in Senica (2010). Ostala nova nahajališča so večinoma v altimontanskem in subalpinskem pasu, v pasu macesnovih gozdov in ruševja. Sestoj rušja in karpatske breze (Betula pubescens subsp. carpatica) v dolini Belega potoka (popis št. 8 v tabeli 1) uvrščamo v sintakson Rhododendro hirsuti-Betuletum carpaticae, o katerem pišemo na drugem mestu (Dakskobler & al. 2012). Popise št. 2 do 4 uvrščamo v vzhodnoalpsko macesnovje (Rhodothamno-Laricetum), popisa št. 5 in 6 v alpsko ruševje z macesnom (Rhodothamno-Rhododendretum laricetosum = Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo laricetosum) in popis št. 7 v alpsko ruševje. Po floristični sestavi od ostalih nekoliko izstopa tudi popis št. 9, ki označuje nizko ruševje na osojnem pobočju tik pod vrhom Velike Tičarice nad Trento. V tem sestoju v spodnji grmovni oz. zeliščni plasti prevladujeta dlakavi sleč in spomladanska resa, v njem pa so tudi grmiči dvospolne mahunice (Empetrum hermaphroditum) in drobnolistne kopišnice (Vaccinium gaultherioides). To je po naših podatkih najvišje ležeče doslej znano nahajališče vrste Listera cordata v Sloveniji. Vsa nova nahajališča srčastolistnega muhovnika so na karbonatni podlagi, vendar na površinah, kjer se kopiči prhnina in surov humus, razkroj organskih snovi je zelo počasen, pobočja so praviloma osojna, hladna, deloma tudi vlažna. Sneg se pogosto zadržuje dolgo v pomlad. Ponekod so prisotni šotni mahovi (Sphagnum spp.). Iz naštetega sklepamo, da je primernih rastišč za uspevanje srčastolistnega muhovnika v naših gorah razmeroma veliko, da pa so ta rastišča navadno težko dostopna ali vsaj težko prehodna (kar velja še posebej za ruševje) in zato lahko zapišemo, da je ta mala in manj opazna kukavičevka v Sloveniji za zdaj razmeroma neogrožena in lahko na zanjo primernih rastiščih pričakujemo nove najdbe. 8 Igor Dakskobler, Andrej Rozman & Branko Vreš: Nova spoznanja o razširjenosti ... Tabela 1: Združbe z vrsto Listera cordata v zahodni in severni Sloveniji Table 1: Communities with Listera cordata in western and northern Slovenia Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Pr. Fr. Delovna številka popisa v bazi (Database number of relevé) 240034 229481 240842 240871 236550 241752 234459 240912 213483 Nadmorska višina v m (Altitude in m) 540 1650 1700 1650 1480 1595 1560 1180 1870 Lega (Aspect) NE NW N N N N N NNW NW Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 2 30 10 30 40 20 35 25 40 Matična podlaga (Parent material) D DA DA DA DA A A Gr A Tla (Soil) R R R R R R R R R Kamnitost v % (Stoniness in %) 0 5 5 10 2 5 60 10 10 Zastiranje v % (Cover in %): Zgornja drevesna plast (Upper tree layer) E3b 80 50 30 60 10 20 30 Spodnja drevesna plast (Lower tree layer) E3a 5 10 5 10 90 Grmovna plast (Shrub layer) E2 20 70 80 70 70 90 80 70 70 Zeliščna plast (Herb layer) E1 80 80 70 80 20 70 40 80 70 Mahovna plast (Moss layer) E0 30 10 30 20 10 40 30 30 10 Število vrst (Number of species) 41 42 59 65 46 42 88 62 36 Velikost popisne ploskve (Relevé area) m2 200 400 200 900 100 100 200 200 100 Datum popisa (Date of taking relevé) 1. 7. 2011 21. 7. 2009 13. 7. 2011 27. 9. 2011 29. 8. 2010 26. 8. 2011 24. 8. 2000 30. 8. 2011 5. 8. 2005 Nahajališče (Locality) Blatnik - Vrhe Dleskovška planota Velo polje Za Akom - Trije macesni Mala Pišnica - Robičje Jezerski Stog Bavšica-Vovenk Beli potok Velika Tičarica Srednjeevropski kvadrant (Quadrant) 9556/1 9654/1 9649/1 9549/3 9548/3 9649/3 9647/2 9549/1 9648/1 Razlikovalne vrste sintaksonov (Differential species of the syntaxa) Pr. Fr. EP Pinus sylvestris E3b 4 1 11 EP Molinia arundinacea E1 3 1 11 EP Carex alba E1 2 1 11 EP Polygala chamaebuxus E1 1 1 11 VP Goodyera repens E1 1 1 11 VP Pyrola chlorantha E1 + 1 11 VP Larix decidua E3b 4 2 4 1 1 5 56 VP Larix decidua E3a 1 2 2 3 33 VP Larix decidua E2b + + 3 + + 1 6 67 Hladnikia 28: 41-54 (2011) 9 Zaporedna številka popisa (Number of relevé) l 2 3 4 5 6 7 s 9 Pr. Fr. EP Pinus mugo E2b 4 5 2 5 4 4 3 4 s s9 EP Rhododendron hirsutum E2a l 4 4 3 l 2 l 3 s s9 EP Rhodothamnus chamaecistus El + l + + l + 6 67 SC Betulapubescens subsp. carpatica E3a 2 l ll SC Betulapubescens subsp. carpatica E2b + l ll MuA Alnus viridis E2b + l 2 22 MuA Alnus viridis E2a r l ll LV Empetrum hermaphroditum El l l ll LV Vaccinium gaultherioides El + l ll EP Erico-Pinetea Erica carnea El l 2 + 2 l l l 3 s s9 Rubus saxatilis El l + + + + l 6 67 Juniperus sibirica E2a + + + + l 5 56 Calamagrostis varia El l + + + + 5 56 Cirsium erisithales El + l ll Aquilegia nigricans El + l ll VP Vaccinio-Piceetea Listera cordata El + + l r + + + r + 9 l00 Vaccinium myrtillus El 3 4 2 3 3 3 2 4 s s9 Vaccinium vitis-idaea El l 3 2 2 2 l 3 2 s s9 Lycopodium annotinum El 2 3 l l 2 l 2 + s s9 Homogyne alpina El + l l l l + + l s s9 Rosa pendulina E2a + + + l + + l 7 7s Luzula sylvatica El + + l l l + l 7 7s Calamagrostis villosa El 2 3 l l l 2 6 67 Aposeris foetida El + l l + + + 6 67 Oxalis acetosella El l l l + l + 6 67 Valeriana tripteris El + + l + + l 6 67 Dryopteris dilatata El + l + r + + 6 67 Clematis alpina E2a + + l l + + 6 67 Hieracium murorum El + + + + + 5 56 Gymnocarpium dryopteris El + + + l + 5 56 Polystichum lonchitis El + + + + + 5 56 Lonicera caerulea E2a l + + + + 5 56 Homogyne sylvestris El + + + + 4 44 Picea abies E3b l + 2 22 Picea abies E3a + l ll Picea abies E2b l + + r 4 44 Picea abies E2a + l 2 22 Picea abies El + l ll Pyrola rotundifolia El + + + 2 4 44 Huperzia selago El + + + + 4 44 10 Igor Dakskobler, Andrej Rozman & Branko Vreš: Nova spoznanja o razširjenosti ... Zaporedna številka popisa (Number of relevé) l 2 3 4 5 6 7 s 9 Pr. Fr. Solidago virgaurea El + + l + 4 44 Dryopteris expansa El + + + 3 33 Saxífraga cuneifolia El + + l 3 33 Luzula luzuloides El + r 2 22 Maianthemum bifolium El + + 2 22 Lonicera nigra E2a + + 2 22 Abies alba E2b r + 2 22 Abies alba E2a + l ll Phegopteris connectilis El + l 2 22 Gentiana asclepiadea El + l ll Melampyrum sylvaticum El + l ll Pyrola minor El + l ll Calamagrostis arundinacea El + l ll Orthilia secunda El + l ll AF Aremonio-Fagion Cardamine enneaphyllos El l l + 3 33 Anemone trifolia El l + 2 22 Knautia drymeia El + l ll Rhamnus fallax E2b r l ll Cyclamen purpurascens El + l ll FS Fagetalia sylvaticae Prenanthes purpurea El + + + 3 33 Fagus sylvatica E3a + l ll Fagus sylvatica E2b r l ll Fagus sylvatica El + + 2 22 Daphne mezereum E2a + + 2 22 Melica nutans El + l 2 22 Paris quadrifolia El + + 2 22 Acer pseudoplatanus E2a + l ll Acer pseudoplatanus El + l ll Asarum europaeum subsp. europaeum El + l ll Epipactis helleborine agg. El + l ll Fraxinus excelsior E2b + l ll Salvia glutinosa El + l ll Sanicula europaea El + l ll Polystichum aculeatum El + l ll Phyteuma spicatum El + l ll Galium laevigatum El + l ll Lonicera alpigena E2a + l ll Mercurialis perennis El + l ll Luzula nivea El + l ll Hladnikia 29: 3-18 (2012) ll Zaporedna številka popisa (Number of relevé) l 2 3 4 5 6 7 s 9 Pr. Fr. AI Alnion incanae Frangula alnus E2a l l ll Frangula alnus E2b l l ll Rubus caesius El + l ll Viburnum opulus El + l ll Equisetum arvense El + l ll AG Alnus glutinosa E3a + l ll QP Quercetalia pubescentis Sorbus aria E3a + l ll Sorbus aria E2a + + Sorbus aria E3b + l ll Sorbus aria E2b + l ll Fraxinus ornus E3a + l ll Fraxinus ornus El + l ll QR Quercetalia roboris Melampyrum pratense subsp. vulgatum El + l ll Quercus robur El + l ll QF Querco-Fagetea Pyrus pyraster E2a + l ll Corylus avellana El + l ll Cruciata glabra El + l ll Dactylorhiza fuchsii El + l ll Anemone nemorosa El + l ll Hepatica nobilis El + l ll Poa nemoralis El + l ll RP Rhamno-Prunetea Berberis vulgaris E2a + l ll Crataegus monogyna E2b + l ll MuA Mulgedio-Aconitetea Sorbus chamaemespilus E2a 3 l l + 2 l + 7 78 Viola biflora El l l + + l + 6 67 Geranium sylvaticum El + + + + + 5 56 Salix appendiculata E2b + + + l 4 44 Salix appendiculata E2a + l + 3 33 Salix glabra E2a + + + + 4 44 Saxifraga rotundifolia El + + + + 4 44 Salix waldsteiniana E2a + + + + 4 44 Veratrum album El + l l 3 33 Adenostyles alliariae El + + 2 22 Athyrium filix-femina El + + 2 22 Aconitum lycoctonum subsp. ranunculifolium El + + 2 22 12 Igor Dakskobler, Andrej Rozman & Branko Vreš: Nova spoznanja o razširjenosti ... Zaporedna številka popisa (Number of relevé) l 2 3 4 5 6 7 s 9 Pr. Fr. Sorbus aucuparia subsp. glabrata E3a + l ll Sorbus aucuparia subsp. glabrata E2b l l ll Sorbas aucuparia subsp. glabrata E2a + l ll Veratrum album subsp. album El r l ll Geum rivale El + l ll Chaerophyllum villarsii El + l ll Streptopus amplexifolius El + l ll Polygonatum verticillatum El + l ll Salix glabra E2b + l ll CA Caricion austroalpinae Laserpitium peucedanoides El l + + + 4 44 Heracleum austriacum subsp. siifolium El + l ll Koeleria eriostachya El + l ll Pulsatilla alpina subsp. austroalpina El + l ll ES Elyno-Seslerietea Heliosperma alpestre El + + + + 4 44 Sesleria caerulea subsp. calcaria El 2 + + + 4 44 Phyteuma orbiculare El + + l 3 33 Aster bellidiastrum El + l l 3 33 Soldanella alpina El + l + 3 33 Astrantia bavarica El + + + 3 33 Bartsia alpina El + + + 3 33 Galium anisophyllum El + + 2 22 Juncus monanthos El + + 2 22 Carex ferruginea El + + 2 22 Dryas octopetala El + r 2 22 Senecio abrotanifolius El + l ll Carexfirma El + l ll Biscutella laevigata El + l ll Koeleria pyramidata El + l ll Campanula witasekiana El + l ll Hieracium villosum El + l ll Euphrasia salisburgensis El + l ll AC Arabidetalia caeruleae Alchemillafissa El + l ll Homogyne discolor El l l ll LV Loiseleurio-Vaccinietea Arctostaphylos alpina El + l ll CU Calluno-Ulicetea, Juncetea trifidi JT Gentiana pannonica El + + + 3 33 Anthoxanthum odoratum agg. El + l ll Coeloglossum viride El + l ll Hladnikia 29: 3-18 (2012) lS Zaporedna številka popisa (Number of relevé) l 2 S 4 5 6 7 8 9 Pr. Fr. PaT Poo alpinae-Trisetalia Campanula scheuchzeri El + + l l 4 44 Festuca nigrescens El + + 2 22 Pimpinella major El + l ll Poa alpina El + l ll CD Caricetalia davallianae Selaginella selaginoides El + l + + 4 44 Parnassia palustris El + + 2 22 Tofieldia calyculata El l + 2 22 Pinguicula alpina El + l ll AT Asplenietea trichomanis Asplenium viride El + l + l + 5 56 Paederota lutea El + + l S SS Valeriana saxatilis El + + 2 22 Cystopteris regia El + l ll TR Thlaspietea rotundifolii Gymnocarpium robertianum El + + l S SS Astrantia carniolica El + l ll Festuca nitida El + l ll Dryopteris villarii El + l ll Adenostyles glabra El + l ll Saxifraga aizoides El + l ll Minuartia austriaca El r l ll Cystopteris montana El + l ll Campanula cochleariifolia El + l ll O Druge vrste (Other species) Sorbus aucuparia subsp. aucuparia ESb + l ll Sorbus aucuparia subsp. aucuparia ESa + l ll Sorbus aucuparia subsp. aucuparia E2b l + + l l 5 56 Sorbus aucuparia subsp. aucuparia E2a + + 2 22 Sorbus aucuparia subsp. aucuparia El + + 2 22 Juglans regia El + l ll Saxifraga sp. El r l ll Cirsium helenioides El + l ll ML Mahovi in lisaji (Mosses and lichens) Rhytidiadelphus triquetrus E0 S 2 2 + 2 l S l 8 89 Hylocomium splendens E0 2 l l + + S l 7 78 Tortella tortuosa E0 + + l + + 5 56 Polytrichum formosum E0 2 l + S SS Rhytidiadelphus loreus E0 + l + S SS Letharia vulpina ESa + r l S SS Sphagnum sp. E0 l 2 + S SS 14 Igor Dakskobler, Andrej Rozman & Branko Vreš: Nova spoznanja o razširjenosti ... Zaporedna številka popisa (Number of relevé) i 2 3 4 5 6 7 8 9 Pr. Fr. Dicranum scoparium E0 + i i 3 33 Plagiothecium sylvaticum E0 + + 2 22 Eurhynchium striatum E0 i + 2 22 Dicranum sp. E0 + + 2 22 Peltigera leucophlebia E0 + + 2 22 Ctenidium molluscum E0 + + 2 22 Scleropodium purum E0 2 i ii Leucobryum glaucum E0 + i ii Dicranodontium sp. E0 + i ii Hypogymnia physodes E3a + i ii Bazzania trilobata E0 + i ii Conocephalum conicum E0 + i ii Mnium sp. E0 + i ii Orthothecium rufescens E0 i i ii Rhizomnium punctatum E0 + i ii Peltigera canina E0 + i ii Cladonia pyxidata E0 + i ii Plagiochila asplenioides E0 + i ii SC - Salicion cinereae AG - Alnetea glutinosae A apnenec / Limestone D dolomit / Dolomite Gr pobočni grušč / Gravel R rendzina /Rendzina 4 Zaključki Vrsta Listera cordata v Sloveniji uspeva od submontanskega do spodnjega alpinskega pasu (350 do 1900 m n. m.), predvsem v smrekovih, jelovih in macesnovih gozdovih ter v ruševju, ponekod tudi v rdečem borovju in jelovem bukovju na karbonatni in silikatni geološki podlagi ter na barjanskih sedimentih. Največkrat je prebivalka naravnih smrekovih gozdov in tudi značilnica njenih združb. Načrtne fitocenološke raziskave teh združb (Zupančič 1980, 1999) so pokazale, da v nobeni od njih ni posebej pogosta in splošno razširjena. Še največjo stalnost ima v združbah na nekarbonatni podlagi in na barjanskih sedimentih (Bazzanio-Piceetum, Sphagno-Piceetum), v združbah na karbonatni podlagi pa le v sestojih asociacije Adenostylo glabrae-Piceetum. Podrobne fitocenološke raziskave ruševja (Zupančič & al. 2006, 2007) so pokazale na razmeroma pogosto prisotnost te vrste v barjanskem ruševju (Sphagno-Pinetum mugo) in zelo raztreseno pojavljanje v vzhodnoalpskem ruševju (Rhodothamno-Rhododendretum hirsuti var. geogr. Paederota lutea =Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo). Vrsta Listera cordata uspeva tudi v pionirski združbi rdečega bora (Erico-Pinetum sylvestris s. lat.), na dolomitni podlagi v pasu submontanskih bukovih gozdov (Hacquetio-Fagetum) na Koroškem (550 m n. m.), kar je eno izmed njenih najnižje ležečih nahajališč v Sloveniji. Potrdili smo njeno Hladnikia 28: 55-59 (2011) 15 uspevanje v subalpinskih macesnovih gozdovih (Rhodothamno-Laricetum) in pojavljanje v posebnih oblikah alpskega ruševja na osojnih grebenih (primer Velike Tičarice nad Trento, 1870 m n. m., najvišje ležeče doslej znano nahajališče v Sloveniji), v žlebovih in kotanjah, kjer se kopiči slabo razkrojena organska snov in se sneg zadržuje dolgo v pomlad. Takih rastišč je v naših Alpah razmeroma veliko, a so navadno težko dostopna ali vsaj težko prehodna. Zato ugotavljamo, da je vrsta Listera cordata v Sloveniji v primerjavi z nekaterimi drugimi vrstami iz družine Orchidaceae razmeroma neogrožena. 5 Summary In Slovenia, Listera cordata grows from the submontane to the lower alpine belt (350 to 1900 m a. s. l.), especially in spruce, silver fir and larch forests and in dwarf pine stands; in places also in Scots pine and silver fir-beech stands on calcareous and silicate geological bedrock and on mire sediments. Most often it occurs in natural spruce forests and is a character species of the class Vaccinio-Piceetea. Systematic phytosociological research of spruce communities (Zupančič 1980, 1999) showed that it is not especially frequent and generally distributed in any of them. Listera cordata has the highest constancy in communities on non-calcareous bedrock and on mire sediments (Bazzanio-Piceetum, Sphagno-Piceetum); in communities on calcareous bedrock it is more constant only in the stands of the association Adenostylo glabrae-Piceetum. Similar detailed phytosociological research of dwarf pine communities (Zupančič & al. 2006, 2007) showed a relatively frequent occurrence of this species in the dwarf pine mire community (Sphagno-Pinetum mugo) and a very scattered occurrence in the east-Alpine dwarf pine community (Rhodothamno-Rhododendretum hirsuti var. geogr. Paederota lutea =Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo). Listera cordata grows also in the pioneer Scots pine community (Erico-Pinetum sylvestris s. lat.), on dolomite bedrock in the belt of submontane beech forests (Hacquetio-Fagetum) in the Koroška region (550 m a. s. l.), which is one of its lowest lying localities in Slovenia. We confirmed its growth in subalpine larch forests (Rhodothamno-Laricetum) and its occurrence in specific forms of Alpine dwarf pine community (Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo s. lat.) on shady ridges (such as Velika Tičarica above the Trenta valley, 1870 m a. s. l., its highest lying locality known so far in Slovenia), in gullies and hollows where poorly decomposed organic matter accumulates and snow lingers long into the spring. Such sites are relatively common in the Slovenian Alps, but are usually impassable or difficult to access. It has therefore been established that in comparison with some other species from the family Orchidaceae in Slovenia, Listera cordata remains relatively unthreatened. Zahvala Naše raziskave smo opravili v okviru raziskovalnega programa Gradienti in biodiverziteta: flora, favna in vegetacija (P1-0236), ki ga plačuje Agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost, v okviru ciljnega raziskovalnega projekta Naravni sestoji macesna v Sloveniji (V4-0542), ki sta ga plačali Agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter v okviru raziskovalne naloge Ohranitev in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji (Wetman 2011 - 2015 (LIFE+ NATURE, LIFE09 NAT/SI/000374). Akademiku dr. Mitju 16 Igor Dakskobler, Andrej Rozman & Branko Vreš: Nova spoznanja o razširjenosti ... Zupančiču in doc. dr. Božu Frajmanu se iskreno zahvaljujemo za strokovni pregled besedila, doc. dr. Tinki Bačič za popravke, napotila in dragoceno pomoč pri posredovanju podatkov iz ljubljanskega univerzitetnega herbarija (LJU), mag. Andreju Seliškarju, Branku Zupanu, Vidu Dakskoblerju in dr. Tatjani Čelik za spremstvo in pomoč na terenu, mag. Ivani Leskovar za pojasnilo glede spornega nahajališča obravnavane vrste v Istri in dr. Urbanu Šilcu za nekatere literaturne podatke. Angleški prevod izvlečka in povzetka Andreja Šalamon Verbič. 6 Literatura Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theurillat, 2004: Flora alpina. Bd. 2: Gentianaceae-Orchidaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1188 pp. Anonymous, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Uradni list RS 82/2002. Anonymous, 2004: Uredba o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah. Uradni list RS 46/2004, z dne 30. 4. 2004, poglavje A. Braun-Blanquet, J., 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. Auflage. Springer, Wien - New York. 865 pp. CušiN, B. & I. Dakskobler, 2001: Floristične novosti iz Posočja (severozahodna in zahodna Slovenija). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 42-2 (5): 63-85. Dakskobler, I., 1997: Listera cordata (L.) R. Br. In: N. Jogan (ed.): Nova nahajališča - New localities. Hladnikia (Ljubljana) 8-9: 60. Dakskobler, I., 2003: Asociacija Rhododendro hirsuti-Fagetum Accetto ex Dakskobler 1998 v zahodni Sloveniji. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 44-2: 5-85. Dakskobler, I. A. Rozman & W. R. Franz, 2012: Betula pubescens Ehrh. subsp. carpatica (Willd.) Ascherson & Graebner, a new taxon in the flora of the Julian Alps and Slovenia and its new association Rhododendro hirsuti-Betuletum carpaticae ass. nov. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 53 (sprejeto v tisk). Dolinar, B. & M. Senica, 2010: Listera cordata. In: N. Jogan (ed.): Nova nahajališča. Hladnikia (Ljubljana) 25: 71. Ehrendorfer F. & u. Hamann, 1965: Vorschläge zu einer floristischen Kartierung von Mitteleuropa. Berichte der Deutschen Botanischen Gesellschaft 78: 35-50. Eichberger, C., P. Heiselmayer, s. Grabner & W. Willner, 2007: Erico-Pinion sylvestris Br.-Bl. 1939. In: W. Willner, W. & G. Grabherr (eds.): Die Wälder und Gebüsche Österreichs. Ein Bestimmungswerk mit Tabellen. 1. Textband. Spektrum Akademischer Verlag in Elsevier, Heidelberg. pp. 169-176. Frajman, B., 2000: Floristične raziskave na Mladinskem raziskovalnem taboru Šmartno '99. In: S. Štajnbaher (ed.): Mladinski raziskovalni tabor Šmartno '99. Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini, Ljubljana. pp. 51-65 Fukarek, P., 1978: Rasprostranjenost i ekološka indikativnost srcolikog copotca (Listera cordata (L.) R. Brown) na Balkanskom poluotoku. Glasnik Zemaljskog muzeja Sarajevo 17: 153-168. Hulten, E., 1958: The amphi-atlantic plants and their phytogeographical connections. Kgl. svenska Vetensk.-Akad. Handl. 4. Ser. 7 (1), Stockholm. 340 pp. Jogan, N., 2007: Orchidaceae - kukavičevke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 756-784. Hladnikia 28: 55-59 (2011) 17 Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglic, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc -Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. Leskovar Stamcar, I., 1996: Mejne združbe in smeri razvoja vegetacije reda Tofieldietalia (Scheuchzerio-Caricetea fuscae) v Sloveniji. Magistrska naloga. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana, 79 pp. Maly J. K., 1968: Flora von Steiermark. Wien, XII + 103 pp. Martinčič, A., 2003: Seznam listnatih mahov (Bryopsida) Slovenije. Hacquetia (Ljubljana) 2 (1): 91-166. Martinčič, A., 2011: Seznam jetrenjakov (Marchanthiophyta) in rogovnjakov (Anthocero-tophyta) Slovenije. Annotated Checklist of Slovenian Liverworts (Marchanthiophyta) and Hornworts (Anthocerotophyta). Scopolia (Ljubljana) 72: 1-38. Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 967 pp. Mayer, E., 1952: Prispevki k flori slovenskega ozemlja III. Biološki vestnik (Ljubljana) 1: 66-79. Paulin, A., 1902: Schedae ad Floram exsiccatam Carniolicam 2. Centuria III et IV. Beiträge zur Kenntnis der Vegetationsverhältnisse Krains II. Otto Fischer, Ljubljana. pp.. 105-214. Podani, J., 2001: SYN-TAX 2000. Computer Programs for Data Analysis in Ecology and Systematics. User's Manual, Budapest. 53 pp. Ravnik, V., 2002: Orhideje Slovenije. Tehniška založba, Ljubljana. 192 pp. Robič, D. & M. Accetto, 2001: Pregled sintaksonomskega sistema gozdnega in obgozdnega rastlinja Slovenije. Študijsko gradivo za pouk iz fitocenologije. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana. 18 pp. Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. Skoberne, P., 2007: Zavarovane rastline Slovenije. Narava na dlani. Žepni vodnik. Mladinska knjiga, Ljubljana. 116 pp. Wraber, M., 1958: Predalpski jelov gozd v Sloveniji (Bazzanieto-Abietetum Wraber 1953 praealpinum subass. nova). Biološki vestnik (Ljubljana) 6: 36-45. Wraber, T., 1971: Floristika v Sloveniji v letih 1969 in 1970. Biološki vestnik (Ljubljana) 19: 207-219. Zupančič, M., 1980: Smrekovi gozdovi v mraziščih Dinarskega gorstva Slovenije. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za naravoslovne vede, Dela (Opera) 24: 1-262 + tabele, Ljubljana. Zupančič, M., 1999: Smrekovi gozdovi Slovenije (Spruce forests in Slovenia). - Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za naravoslovne vede, Dela (Opera) 36: 1-212 + tabele, Ljubljana. Zupančič, M., 2007: Syntaxonomic problems of the classes Vaccinio-Piceetea and Erico-Pinetea in Slovenia. Fitosociologia 44 (2): 3-13. Zupančič, M., V. Žagar & M. Culiberg, 2006: Slovensko alpsko ruševje v primerjavi z evropskimi ruševji (Rhodothamno-Rhododendretum hirsuti var. geogr. Paederota lutea) = Slovene Pinus mugo scrub in comparison with European Pinus mugo scrub (Rhodothamno-Rhododendretum hirsuti var. geogr. Paederota lutea). Slovenska akademija znanosti in 18 Igor Dakskobler, Andrej Rozman & Branko Vreš: Nova spoznanja o razširjenosti ... umetnosti, Razred za naravoslovne vede, Dela 40. Ljubljana. 112 pp. + dve fitocenološki tabeli. Zupančič, M., V. Žagar, M. Culiberg & A. Sercelj, 2007 a: Syntaxonomic problems of Pinus mugo scrub on peat bog. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 48 (2): 269-306 + fitocenološka tabela. Zupančič, M. & v. Žagar, 2007 b: Comparative analysis of phytocoenoses with larch (Rhodothamno-Rhododendretum var. geogr. Paederota lutea laricetosum,Rhodothamno-Laricetum). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 48 (2): 307-335. Hladnikia 29:19-36 (2012) 19 Prispevek k poznavanju flore Cerkniškega polja z okolico (Notranjska, Slovenija) A Contribution to the knowledge of the flora of Cerkniško polje and its vicinity (Notranjska region, Slovenia) Božo Frajman1 & Tinka Bačič2 1 Institute of Botany, University of Innsbruck, Sternwartestrasse 15, A-6020 Innsbruck, Austria, bozo.frajman@uibk.ac.at 2 Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete, Univerza v Ljubljani, Večna pot 111, SI-1000 Ljublj ana, martina.bacic @bf.uni-lj. si Izvleček V prispevku so predstavljeni rezultati dela botanične skupine na raziskovalnem taboru študentov biologije RTŠB Cerknica 2006, ki je potekal julija 2006 v Cerknici na Notranjskem. Skupina je po metodi srednjeevropskega kartiranja flore popisovala višje rastline v 7 kvadrantih (0152/3, 0152/4, 0153/3, 0252/3, 0253/3, 0352/1 in 0353/1). Popisali smo 260 do 487 taksonov na kvadrant, skupaj skoraj 800 taksonov, od katerih je 65 vključenih na slovenski rdeči seznam. Obravnavane so naslednje zanimivejše najdbe: Acorus calamus, Alopecurus aequalis, Cladium mariscus, Cyperus flavescens, Eleocharis austriaca, Eleocharis quinqueflora, Inula helenium, Lamium amplexicaule, Luzula exspectata, Philadelphus coronarius, Valeriana nemorensis in Valeriana pratensis. Ključne besede Cerkniško jezero, flora, nova nahajališča, Slovenija. Abstract We present the results of floristic field work at the Biology Student Research Camp in Cerknica and surroundings (Notranjska, SW Slovenia) in summer 2006. We mapped vascular plants in seven grid cells of the MTB system: 0152/3, 0152/4, 0153/3, 0252/3, 0253/3, 0352/1 and 0353/1. We registered 260 to 487 taxa per grid cell, altogether almost 800 taxa. Sixty-five of the registered taxa are included in the Slovenian red data list. New distributional data and nature conservation status are presented and discussed for the following taxa: Acorus calamus, Alopecurus aequalis, Cladium mariscus, Cyperus flavescens, Eleocharis austriaca, Eleocharis quinqueflora, Inula helenium, Lamium amplexicaule, Luzula exspectata, Philadelphus coronarius, Valeriana nemorensis and Valeriana pratensis. Key words Cerkniško jezero, flora, new localities, Slovenia. 20 Božo Frajman & Tinka Bačič: Prispevek k poznavanju flore Cerkniškega polja z okolico ... 1 Uvod Cerkniško polje s Cerkniškim jezerom že od nekdaj buri duhove raziskovalcev, tudi botanikov. Zgodovinski pregled in izsledke vegetacijskih raziskav s tega območja sta strnila Martinčič & Leskovar (2002), Martinčič (2002) pa obravnava tudi zanimivejše in za Cerkniško jezero značilne floristične najdbe. Nedavno je izšel tudi vodnik po rastlinskem svetu Cerkniškega jezera in okolice (Stergaršek & al., 2009). Precej slabše je poznana flora okoliških predelov: vegetacijo (in tudi floro) Bloške planote so proučevali Leskovar (1996) in Poboljšaj s sodelavci (1999), podrobneje je bilo floristično in vegetacijsko proučeno Planinsko polje (Petkovšek & Seliškar 1979), Zupančič (2002) obravnava gozdno vegetacijo okoliških predelov Cerkniškega polja, Strgar (1966) in Accetto (2010) podajata floristične zanimivosti Iške, sicer pa se za ta del Notranjske v literaturi pojavljajo le posamezni podatki (npr. Plemel 1862, Paulin 1905, Mayer 1952a, Wraber 1971, Praprotnik 1987, Wraber & Skoberne 1989, Wraber 1995, Martinčič 1991, šenk 1994, Martinčič 2001, Accetto 2009, Dolinar & al. 2011). Ruderalne združbe tega območja je obdelala Markovič (1984), delno pa je s svojimi vegetacijskimi raziskavami plevelnih združb sem segel tudi Šilc (2005). Cerkniško jezero z okoliškimi območji sodi k slovenskemu dinarskemu krasu. Leži v sredi podolja, ki poteka od Planinskega polja na severozahodu, preko Cerkniškega in Loškega polja do Babnega polja na hrvaški meji. Podolje je z obeh strani obdano z verigo visokih kraških planot, na jugozahodu z Javorniki, ki se nadaljujejo v Snežnik, na severovzhodu pa z Menišijo ter Rakitniško in Bloško planoto s Slivnico. Tektonski nastanek in geomorfološki razvoj območja obravnava Kranjc (2003), ki podaja tudi geološko sestavo. Geološka podlaga celotnega območja je karbonatna, z apnenci in dolomiti različnih starosti, dno podolja pa je na nekaterih mestih zasuto s pleistocenskimi naplavinami. Dele Rakitniške in Bloške planote gradijo tudi peščenjaki in skrilavci. Poleg karbonatne geološke podlage vpliva na vrstno pestrost velik razpon nadmorskih višin, od 550 m na Cerkniškem polju, do 1100 m na Slivnici, pa tudi posamezni drugi vrhovi so razmeroma visoki. Tudi pestrost habitatov je velika. Hriboviti predeli so večinoma porasli z različnimi tipi bukovih gozdov, na prisojnih pobočjih z gozdovi črnega gabra in puhastega hrasta ali cera, v nižjih predelih pa tudi z gozdovi rdečega bora (Zupančič 2002). Travniki in pašniki so zlasti v bolj odročnih predelih pogosto prepuščeni naravnemu zaraščanju z gozdom. V nižjih, ravninskih predelih so gozdovi večinoma izkrčeni, preoblikovani v travnike, redkeje polja, v vaseh in bližini človekovih bivališč je razvita ruderalna vegetacija. Ob potokih in na območjih, ki so del leta poplavljena, je razvita vlagoljubna vegetacija, najlepše na Cerkniškem polju (Martinčič & Leskovar 2002). Vsi ti dejavniki prispevajo k vrstni pestrosti in v kvadrantu 0252/1, ki obsega večji del Cerkniškega polja in del Slivnice, je znanih več kot 1150 različnih taksonov praprotnic in semenk (podatkovna zbirka Flora Slovenije Centra za kartografijo favne in flore - CKFF). Okoliški kvadranti zaradi manjše pestrosti habitatov verjetno niso floristično tako bogati, so pa tudi precej slabše obdelani. V bolje obdelanih kvadrantih je znanih od 400 do 500 vrst, precej pa je takšnih, v katerih je bilo pred raziskovalnim taborom študentov biologije RTŠB Cerknica 2006 znanih manj kot 200 taksonov (podatkovna zbirka Flora Slovenije CKFF, preglednica 1). Namen popisovanja flore na taboru je bil dopolniti in razširiti sliko floristične obdelanosti tega območja, torej osredotočiti popisovanje na tiste kvadrante, ki so bili botanično zapostavljeni. V prispevku kritično obravnavava zanimivejše najdbe, ki smo jih zabeležili med popisovanjem praprotnic in semenk na RTŠB Cerknica 2006, dodajava pa še nekatere druge Hladnikia 29:19-36 (2012) 21 neobjavljene podatke. Gre zlasti za naravovarstveno pomembnejše najdbe, obdelave vrst iz taksonomsko problematičnih skupin ter za prispevke k poznavanju razširjenosti nekaterih redkih vrst slovenske flore. Nekatere zanimivejše najdbe sva pred nedavnim že podrobneje predstavila (Frajman & Bačič 2011). 2 Metode Rastline smo popisovali po metodi srednjeevropskega kartiranja flore (Niklfeld 1971), v posameznem kvadrantu večinoma po dva dni, znotraj vsakega kvadranta pa smo obiskali 4 do 7 nahajališč. Posvetili smo se zlasti obdelavi slabše obdelanih kvadrantov širšega območja Cerknice (preglednica 1). Floro smo preučevali v treh kvadrantih severovzhodno od Cerknice, ki obsegajo del Menišije ter Rakitniške in Bloške planote med Rakekom in Velikimi Laščami (0152/3, 0152/4, 0153/3). Na Cerkniškem polju smo se osredotočili na južni del, torej na kvadrant 0252/3, zahodno od vasi Gorenje Jezero, ki je bil precej slabše floristično obdelan kot njegov sosednji kvadrant proti severu. Del kvadranta 0252/3 sega na območje Javornikov, katerih floro smo proučevali tudi v kvadrantu 0352/1. Obdelali smo tudi floro Babnega polja, skrajnega vzhodnega dela Loškega polja ob potoku Veliki Obrh ter floro Racne gore (kvadranta 0253/3 in 0353/1). Na terenu smo v popisni list beležili taksone, ki smo jih takoj prepoznali. Rastline, ki jih nismo sproti določili, smo nabrali in jih kasneje določili s pomočjo domače in tuje literature (npr. Martinčič & al. 2007, Fischer & al. 2008, Lauber & Wagner 1998). Primerke rastlin, katerih pojavljanje na območju raziskovanja prej ni bilo znano, oziroma je pomembno in zanimivo iz drugih razlogov, smo herbarizirali. Prav tako smo herbarizirali nekatere predstavnike taksonomsko zahtevnejših skupin, ki so na voljo za kasnejše taksonomske študije. Vse nabrane in herbarizirane rastline hrani herbarij LJU. Podatki s popisnih listov so vneseni v podatkovno zbirko Flora Slovenije (CKFF), popisni listi pa so na Oddelku za biologijo (pri T. Bačič). Nomenklaturni vir je Mala flora Slovenije (Martinčič & al. 2007), kot horološki vir pa sva uporabila Malo floro Slovenije (Martinčič & al. 2007) in Gradivo za Atlas flore Slovenije (Jogan & al. 2001). Glede fitogeografskih območij v Sloveniji upoštevava delitev po M. Wraberju (1969), ki je v uporabi tudi v Mali flori Slovenije, v besedilu pa zanje uporabljava standardne okrajšave: AL (alpsko), PA (predalpsko), SP (subpanonsko), PD (preddinarsko), DN (dinarsko) in SM (submediteransko). Podatki za izdelavo zemljevidov razširjenosti so iz herbarija LJU, literature in podatkovne zbirke Flora Slovenije CKFF. Tudi zemljevida razširjenosti so izdelali na CKFF. 3 Rezultati in razprava 3.1 Popisane vrste Skupaj smo v osmih delovnih dneh obiskali sedem kvadrantov in popisali nekaj manj kot 800 različnih vrst praprotnic in semenk, v posameznih kvadrantih od 260 (v povsem gozdnem kvadrantu na Javornikih) do 487 (zgornji tok in porečje Iške) taksonov (tabela 1). To število je primerljivo z bolje obdelanimi sosednjimi kvadranti, čeprav bi obisk še dodatnih lokalitet ali popisovanje spomladi in pozno poleti gotovo povečalo skupno število vrst. 22 Božo Frajman & Tinka Bačič: Prispevek k poznavanju flore Cerkniškega polja z okolico ... Preglednica 1: Število taksonov znanih v posameznem kvadrantu pred taborom, število popisanih taksonov v posameznem kvadrantu v času tabora ter skupno število taksonov v posameznem kvadrantu po taboru (podatkovna zbirka Flora Slovenije CKFF) Table 1 Number of taxa listed for each of the selected grid cells before the floristic mapping in 2006, the number of taxa recorded during the field work, and the total number of taxa currently recorded for each grid cell (floristic database »Flora Slovenije«, CKFF) Kvadrant 0152/3 0152/4 0153/3 0252/3 0253/3 0352/1 0353/1 znani taksoni pred taborom 168 165 74 452 77 115 75 popisani taksoni na taboru 469 350 487 466 314 260 456 znani taksoni po taboru 552 426 515 665 320 303 479 Če si ogledamo razširjenost popisanih vrst v Sloveniji (Jogan & al. 2001), ugotovimo, da je večji del vrst splošno razširjen, veliko pa je takih, ki imajo razširjenost vezano le na določeno ožje območje. Glede na njihovo značilno razširjenost, redkost ali ogroženost jih lahko združimo v prepoznavne skupine. Z Rdečega seznama (Anonymous 2002) smo zabeležili 65 vrst, katerih večina ima status ranljive vrste (V). Nekaj vrst je redkih (R): Arctium nemorosum (gozdni repinec, 0252/3, 0153/3), Epipactis muelleri (Müllerjeva močvirnica, 0353/1, 0253/3, 0153/3) in Platanthera chlorantha (zelenkasti vimenjak, 0352/1, 0252/3, 0152/4). Nadalje smo zabeležili dve prizadeti vrsti (E), Drosera intermedia (srednja rosika, 0252/3) in Euphorbia lucida (bleščeči mleček, 0252/3), ter nezadostno znano vrsto (K) Ballota nigra (črna lahkotnica, 0252/3, 0353/1; glej tudi Frajman & Bačič 2011). Med ranljivimi (V) vrstami z Rdečega seznama je dobra polovica redkih vodnih, močvirskih ali barjanskih rastlin: Alisma lanceolatum (suličastolistni porečnik, 0252/3), Alopecurus aequalis (kratkoresi lisičji rep, 0252/3), Blysmus compressus (navadna vrelka, 0153/3, 0152/4), Butomus umbellatus (kobulasta vodoljuba, 0252/3), Carex davalliana (srhki šaš, 0252/3, 0153/3, 0152/4), C. distans (razmaknjenoklasi šaš, 0153/3), C. hostiana (Hostov šaš, 0152/3, 0153/3, 0152/4), C. paniculata (latasti šaš, 0153/3), C. pulicaris (bolšji šaš, 0153/3), C. rostrata (kljunasti šaš, 0252/3, 0353/1, 0153/3, 0152/4), C. vesicaria (mehurjasti šaš, 0252/3), Cladium mariscus (navadna rezika, 0152/4), Cyperus flavescens (rumenkasta ostrica, 0152/4), Drosera anglica (dolgolistna rosika 0153/3, 0152/4), D. intermedia (srednja rosika, 0252/3; E!), Eleocharis austriaca (avstrijska sita, 0252/3, 0153/3), E. quinqueflora (malocvetna sita, 0152/4), Epipactis palustris (navadna močvirnica, 0153/3, 0152/4), Equisetum fluviatile (vodna preslica, 0252/3, 0152/3), Eriophorum angustifolium (ozkolistni munec, 0252/3, 0153/3, 0152/4), E. latifolium (širokolistni munec, 0153/3, 0152/4), Euphorbia lucida (bleščeči mleček, 0252/3; E!), Gratiola officinalis (navadna božja milost, 0252/3, 0152/3, 0153/3), Hippuris vulgaris (navadna smrečica, 0252/3, 0353/1), Isolepis setacea (ščetinasto bičje, 0152/4), Leucojum aestivum (poletni veliki zvonček, 0252/3, 0152/4), Menyanthes trifoliata (trilistni mrzličnik, 0252/3, 0153/3, 0152/4), Nuphar lutea (rumeni blatnik, 0252/3), Polygonum amphibium (vodna dresen, 0252/3), Potamogeton berchtoldii (Berchtoldov dristavec, 0152/3), Ranunculus lingua (velika zlatica, 0252/3), R. trichophyllus (lasastolistna vodna zlatica, 0353/1, 0253/3, 0152/3), Salix rosmarinifolia (rožmarinolistna vrba, 0252/3, 0153/3, 0152/4), Schoenus ferrugineus (rjasti sitovec, 0252/3, 0153/3, 0152/4), Senecio paludosus (močvirski grint, 0252/3, 0152/3), Sium latifolium (širokolistna koščica, Hladnikia 29:19-36 (2012) 23 0252/3), Succisella inflexa (navadni objed, 0252/3, 0152/3), Thalictrum simplex subsp. galioides (enostavni talin, 0153/3), Trichophorum alpinum (alpski mavček, 0252/3), Triglochin palustre (močvirska triroglja, 0152/4), Utricularia minor (mala mešinka, 0152/4) in Veronica scutellata (močvirski jetičnik, 0252/3). Popisali smo 15 ranljivih vrst kukavičevk (Orchidaceae): Anacamptis pyramidalis (piramidasti pilovec, 0353/1, 0152/3, 0152/4), Cephalanthera damasonium (bleda naglavka, 0353/1), C. longifolia (dolgolistna naglavka, 0353/1, 0153/3), C. rubra (rdeča naglavka, 0152/4), Cypripedium calceolus (lepi čeveljc, 0153/3), Dactylorhiza incarnata (mesnordeča prstasta kukavica, 0152/4), D. maculata ssp. transsilvanica (pegasta prstasta kukavica, 0152/4), D. majalis (majska prstasta kukavica, 0252/3, 0152/3), Epipactis muelleri (Müllerjeva močvirnica, 0353/1, 0253/3, 0153/3), E. palustris (navadna močvirnica, 0153/3, 0152/4), Gymnadenia conopsea (navadni kukovičnik, 0252/3, 0353/1, 0152/3, 0253/3, 0153/3, 0152/4), G. odoratissima (dehteči kukovičnik, 0353/1), Orchis mascula (stasita kukavica, 0353/1), Platanthera chlorantha (zelenkasti vimenjak, 0352/1, 0252/3, 0152/4) in Traunsteinera globosa (navadna oblasta kukavica, 0353/1). Še posebej lahko izpostavimo lepi čeveljc (Cypripedium calceolus, 0153/3), ki je strogo zavarovana rastlinska vrsta po Bernski konvenciji (Konvencija o ohranjanju evropskih prosto živečih rastlin in živali ter njihovih habitatov, App. 1) in habitatni direktivi (Direktiva Sveta Evrope 92/43/EEC). Ostale ranljive vrste z Rdečega seznama so vrste gozdnih robov, posek, grmišč in pustih travnikov: Arctium nemorosum (gozdni repinec, 0252/3, 0153/3), Euphorbia villosa (dlakavi mleček, 0152/3, 0153/3, 0152/4) in Fragaria viridis (zeleni jagodnjak, 0353/1). Gentiana lutea (košutnik, 0352/1) je uvrščena na habitatno direktivo (Direktiva Sveta Evrope 92/43/EEC). Velja omeniti še nekatere druge redke vodne, močvirske in barjanske vrste, ki na Rdeči seznam sicer niso vključene, se pa na ozemlju Slovenije redko ali raztreseno pojavljajo: Acorus calamus (navadni kolmež, 0153/3), Carex lepidocarpa (luskoplodni šaš, 0252/3), C. pendula (previsni šaš, 0152/3, 0153/3), C. riparia (obrežni šaš, 0152/3), C. viridula (poznocvetni šaš, 0152/4), Galium elongatum (podolgasta lakota, 0152/3), Gentiana pneumonanthe (močvirski svišč, 0252/3, 0153/3), Juncus alpino-articulatus (alpski loček, 0153/3), J. bulbosus (rušnati loček, 0152/4), Plantago altissima (visoki trpotec, 0252/3, 0152/3, 0153/3), Potamogeton pectinatus (češljasti dristavec, 0252/3), Senecio aquaticus (vodni grint, 0252/3) in Sparganium neglectum (mlahavi ježek, 0152/3, 0153/3). Zanimive so najdbe vrst, ki se v Sloveniji redko ali raztreseno pojavljajo ali so redke v DN: Circaea intermedia (srednji nadlišček, 0252/3), Pseudofumaria alba (bledorumeni koreničnik, 0352/1), Ferrulago campestris (navadna koromačnica, vzhodna meja uspevanja pri nas, 0152/3), Galeopsis bifida (drobnocvetni zebrat, 0253/3, 0153/3, nov za DN), Inula helenium (veliki oman, 0252/3), Lamium amplexicaule (njivska mrtva kopriva, 0152/3, 0153/3), Laserpitium archangelica (navadni jelenovec, 0353/1, 0152/3, 0253/3, 0153/3, 0152/4), Melampyrum velebiticum (velebitski črnilec, 0352/1, 0353/1, 0253/3), Microrrhinum litorale (obrežna zijalka, 0353/1), Peucedanum coriaceum (usnjati silj, 0252/3), Pleurospermum austriacum (avstrijska obočnica, 0153/3), Pyrola rotundifolia (okroglolistna zelenka, 0153/3), Sedum hispanicum (španska homulica, 0152/3), S. spurium (neprava homulica, 0252/3, 0353/1, 0152/3), Trifolium ochroleucon (rumenkastobela detelja, 0152/4), Valeriana nemorensis (gozdna špajka, 0352/1, 0353/1, 0153/3) in Vicia incana (siva grašica, 0353/1). Naleteli smo tudi na nekaj tujerodnih vrst, ki se pojavljajo podivjano oz. so pri nas naturalizirane: 24 Božo Frajman & Tinka Bačič: Prispevek k poznavanju flore Cerkniškega polja z okolico ... Ailanthus altissima (visoki pajesen, 0253/3, 0152/4), Commelina communis (navadna komelina, 0152/4), Eschscholzia californica (nova za Slovenijo, 0252/3), Fallopia japonica (navadni dresnik, 0152/3), Helianthus tuberosus (laška repa, topinambur, 0353/1), Parthenocissus inserta (peterolistna vinika, 0152/3), Phacelia tanacetifolia (vratičnata facelija, 0252/3), Philadelphus coronarius (navadni skobotovec, 0152/3), Rudbeckia laciniata (deljenolistna rudbekija, 0252/3, 0353/1, 0152/3, 0153/3, 0152/4), Solidago canadensis (kanadska zlata rozga, 0353/1, 0152/3) in S. gigantea (orjaška zlata rozga, 0252/3, 0152/3, 0152/3). 3.2 Obravnava zanimivejših najdb V nadaljnjem besedilu obravnavava izbrane zanimivejše najdbe, podrobnejša diskusija o vrstah Laserpitium archangelica, Phacelia tanacetifolia, Galium elongatum, Ballota nigra, Eschscholzia californica, Ranunculus polyanthemophyllus in Thalictrum simplex subsp. galioides pa je objavljena v Frajman & Bačič (2011). Acorus calamus - kolmež Kolmež je zdravilna rastlina, ki je bila v Evropo prinešena iz Vzhodne Azije v 16. stoletju, v Evropi pa naj bi uspevale le sterilne triploidne populacije (Fischer & al. 2008). Danes ga najdemo skoraj po vsej Evropi, v močvirjih, zamočvirjenih rečnih bregovih in plitvih mokriščih (Prime 1980). Zemljevid razširjenosti za Slovenijo so objavili Jogan & al. (2001): najpogostejši je v severovzhodni Sloveniji, posebej v SP in AL (a raztreseno). V SM do sedaj njegovo uspevanje ni bilo zabeleženo, naša najdba kolmeža pri Ravniku na Blokah (0152/3, obs. B. Frajman, 26. 7. 2006) pa predstavlja prvi podatek za DN. Alopecurus aequalis - kratkoresi lisičji rep Kratkorepi lisičji rep je ranljiva vrsta slovenske flore (V; Anonymous 2002). Najdemo ga na vlažnih tleh, ob bregovih voda, na občasno poplavljenih tleh, pa tudi na vlažnih ruderalnih mestih. Pojavlja se raztreseno do redko od nižine do montanskega pasu (Jogan v Martinčič & al. 2007). Vrsta je razširjena v AL, PA, SM in SP (Jogan & al. 2001, Jogan v Martinčič & al. 2007), za DN pa do zdaj ni bilo podatkov. Na vrsto smo naleteli na bregu Jezernice pri Gorenjem Jezeru (0252/3, leg. M. Turjak, 20. 7. 2006, LJU10134110). Kratkorepemu lisičjemu repu je zelo podoben kolenčasti lisičji rep (A. geniculatus). Razlikujeta se po resi krovne pleve, ki je pri kolenčastemu lisičjemu repu dolga (2.5) 3-5 mm in izhaja iz spodnje četrtine hrbta krovne pleve, pri kratkoresemu pa je dolga le 1-2 mm in izhaja približno iz polovice hrbta krovne pleve. Cladium mariscus - navadna rezika Navadna rezika je do 2 metra visoka ostričevka in ranljiva vrsta slovenske flore (V; Anonymous 2002). Zemljevida njene razširjenosti na območju Slovenije (Wraber & Skoberne 1989 in Jogan & al. 2001) v večji meri sovpadata, kar kaže na to, da se vednost o njeni razširjenosti pri nas v zadnjem času ni bistveno spremenila. Kljub temu so bila v vmesnem času (ali že prej) odkrita nekatera nahajališča v novih kvadrantih in objavljena v Gradivu Hladnikia 29:19-36 (2012) 25 (Jogan & al. 2001; nekatera nova nahajališča so bila odkrita tudi v že znanih kvadrantih, vendar jih tukaj ne omenjava): 0158/3 (Seliškar 1986), 0448/1 (Kaligarič 1990, sicer navaja kvadrant 0448/2, ampak nahajališče je dejansko ležalo v kvadrantu 0448/1, kjer pa navadne rezike skoraj gotovo ni več, M. Kaligarič, pisno), 0051/2 (Zaplana pri Vrhniki: povirje Razorskega potoka, obs. I. Leskovar, 13. 10. 1999) in 9556/1 (Leskovar & al. 2001). O številnih novih nahajališčih navadne rezike, zlasti na Gorenjskem, je poročala Kačičnik-Jančar (1997), ki je prva objavila pojavljanje te vrste v kvadrantu 9650/4. Navedbe za Zelence oz. Barje Drni se vse nanašajo na kvadrant 9548/2, medtem ko na delu Zelencev, ki segajo v kvadrant 9548/1 med popisovanjem leta 2011 ni bila najdena (B. Vreš, pisno). Tri nova nahajališča te redke vrste so bila objavljena v zadnjih 10 letih: 0555/1 (Accetto 2001, herbarijski primerek v LJU10015031), 9949/1 (Čušin & Dakskobler 2001) in 9849/4 (Dakskobler 2011). Povzameva lahko, da se navadna rezika pojavlja raztreseno po vsej Sloveniji v vseh fitogeografskih območjih. Martinčič (v Martinčič & al. 2007) vrste za SP ne navaja, kljub temu, da Drama in Roje pri Šentjerneju (0158/1; Wraber & Skoberne 1989) ležita v SP. Na RTŠB Cerknica smo na navadno reziko naleteli pri kraju Hruškarje (0152/4), kasneje pa smo jo našli tudi pri popisovanju flore v gramoznici južno od kraja Vihre (0059/3), kar potrjuje uspevanje te vrste v SP. V obeh primerih gre za manjša sestoja, ki sta ob morebitnih človekovih posegih v neposredni okolici ogrožena. 0152/4 Slovenija: Notranjska, Menišija, Cajnarje, potočne doline zahodno in severno od vasi Hruškarje, 640 m n. m. Leg. M. Turjak, 22. 7. 2006 (LJU 10134267). 0059/3 Slovenija: Dolenjska, gramoznica južno od vasi Vihre (severno od letališča Cerklje), 135 m n. m. Leg. T. Bačič & B. Frajman (LJU10137870), 8. 9. 2008. Cyperus flavescens - rumenkasta ostrica Rumenkasta ostrica je v Sloveniji manj pogosta od podobne črnordeče ostrice (C. fuscus; Jogan & al. 2001). Obe sta uvrščeni na Rdeči seznam (Anonymous 2002) kot ranljivi vrsti (V). Uspevata namreč na vlažnih tleh, v močvirjih, vodnih jarkih, na bregovih voda in v podobnih ogroženih habitatih. Vrsti sta na videz podobni, vendar ju zanesljivo ločimo po številu brazd: rumenkasta ostrica ima dve, črnorjava pa tri brazde. Rumenkasta ostrica je razširjena raztreseno po ozemlju Slovenije; znanih je nekaj 10 nahajališč (Jogan & al. 2001), v DN le ob Mirtovičkem potoku v dolini Kolpe (Accetto 2003) in v skrajnem severnem delu DN v porečju Idrijce (Dakskobler & Vreš 2009, Dakskobler & al. 2011). Opazili smo jo ob potočku pri vasi Hruškarje pri Cajnarjih (0152/4, leg. M. Turjak, 22. 7. 2006, LJU10134275), kar je tako druga potrditev uspevanja v tem fitogeografskem območju. Eleocharis austriaca - avstrijska sita Avstrijsko sito (E. austriaca) družimo skupaj s travnozeleno (E. uniglumis), močvirsko (E. palustris) in bradavičasto (E. mamillata) sito v skupino močvirske site (E. palustris agg.). Za to skupino je značilno, da imajo pestiči po 2 brazdi, steblo je krepko (debelo od 0,5 do (nad) 4 mm), prisotne pa so tudi pritlike. Medtem ko se travnozelena sita od ostalih dobro razlikuje, je ločevanje le-teh med seboj najbolj zanesljivo, če imamo na voljo zrele plodove, torej bolj proti koncu vegetacijske sezone. Med vrstami te skupine je najredkejša bradavičasta sita, ki je na 26 Božo Frajman & Tinka Bačič: Prispevek k poznavanju flore Cerkniškega polja z okolico ... slovenskem rdečem seznamu uvrščena med prizadete vrste (E; Anonymous 2002), nekaj več podatkov o razširjenosti pa je na voljo za avstrijsko sito (Jogan & al. 2001). Tudi ta je ogrožena zaradi izginjanja primernih rastišč in je obravnavana kot ranljiva vrsta (V; Anonymous 2002). Razširjena je v AL, PA (okolica Ljubljane), SM in SP (Martinčič v Martinčič & al. 2007). Na taboru smo nanjo naleteli na travnikih vzhodno od vasi Otok pri Cerknici (0252/3, leg. T. Bačič, M. Turjak & B. Frajman, 19. 7. 2006, LJU10134306) in v Pregozdu pri vasi Ravnik, ob mostu čez Iško (0153/3, leg. B. Frajman, 26. 7. 2006, LJU10134307), kar kaže, da vrsta uspeva tudi v DN. Eleocharis quinqueflora - malocvetna sita Malocvetna sita (E. quinqueflora) je ranljiva vrsta slovenske flore (V; Anonymous 2002), ki se pojavlja raztreseno predvsem v severni polovici Slovenije (Jogan & al. 2001). V DN je znanih nekaj nahajališč zahodno od Logatca (Martinčič & al. 1994, Jogan 1999, Dakskobler & al. 2010), pa tudi na Blokah je bila večkrat zabeležena (Martinčič & al. 1992, Martinčič & al. 1994). Nanjo smo naleteli v vlažnem jarku severno od cerkve Sv. Nikolaja pri Ulaki na velikih Blokah (0152/4, leg. M. Turjak, 21. 7. 2006, LJU10134309) in pri vasi Hruškarje pri Cajnarjih (0152/4, leg. M. Turjak, 22. 7. 2006, LJU10134308). Gre torej za potrditev uspevanja na Bloški planoti, medtem ko v dolini Cerkniščice doslej ni bila znana. Inula helenium - veliki oman Veliki oman je košarnica, ki je zaradi njene velikosti ne moremo zamenjati z nobeno drugo vrsto iz rodu omanov, precej pa je podoben navadni ognjici (Telekia speciosa), od katere se razlikuje po listom podobnih zunanjih ovojkovih listih, odsotnosti krovnih lusk v košku in prisotnosti kodeljice v obliki laskov. Veliki oman so v preteklosti gojili kot okrasno in zdravilno rastlino, danes pa ga v Sloveniji v bližini človekovih bivališč najdemo podivjanega ali naturaliziranega (Wraber v Martinčič & al. 2007). Izvor vrste ni znan; samonikla naj bi bila v Centralni Aziji, nekateri pa so mnenja, da je samonikla tudi v JV in J Evropi (Wagenitz 1979). Wraber (v Martinčič & al. 2007) pri opisu razširjenosti za Slovenijo ne navaja AL in PA, vendar je iz zemljevida razširjenosti (Jogan & al. 2001) razvidno, da se pojavlja raztreseno po vsej Sloveniji, z največ nahajališči v JZ in JV delu (SM in mejno območje med PD in SP). Veliko objavljenih podatkov o pojavljanju velikega omana je starih, iz 19. in 1. polovice 20. stoletja (Plemel 1862: 0152/2 - LJU10030925, 0252/1, 0356/3, 0451/1 - LJU10030926; Marchesetti 1896-97: 0350/4, 0449/2, 0450/4; Pospichal 1897-1899: 0451/4; Paulin, 1905: 0454/4 -LJU10030928; Hayek 1908-14: 9459/2, 9553/4, 9859/3). Tem se pridružujejo neobjavljeni podatki, o katerih pričajo herbarijski primerki v herbariju LJU: 0350/4 (Kranjsko-notranjsko, biva na travnikih v gajih Reške doline pri Stružnikovem mlinu, divja, leg. R. Justin, 1905; LJU10030932), 0157/1 (Kranjsko-dolenjska, biva v dolini Laknice ob plotovih kmečkih vrtov, pri Mokronogu, leg. R. Justin, 15. 8. 1908; LJU10030930) in 0052/2 (Carniolia. Subspontanea prope pagum Podpeč (ditio Labacensis), leg. F. Juvan, 20. 7. 1936; LJU10030929). Kasneje so o tej vrsti poročali Wraber (1969: 0047/1, 0356/1 - LJU10030927), Luštek (1969: 0157/2 - LJU10030933, 0158/2, 0158/3), Naglič (1979: 9656/2), Kačičnik-Jančar (1990: 0057/2 - LJU10030924), Jogan (1996: 9859/3, 9959/1 - LJU10030923, 9959/2), po objavi Gradiva (Jogan & al. 2001) pa še Dakskobler & Čušin (2003: 9949/1), Glasnovič Hladnikia 28: 55-59 (2011) 27 Slika 1: Razširjenost velikega omana (Inula helenium) v Sloveniji s podatki zabeleženimi pred letom 1980 (pike) oz. po letu 1990 (krogi). Tanke linije predstavljajo mejo fitogeografskih območij Figure 1: Distribution of Inula helenium in Slovenia with the data acquired before 1980 (dots) and after 1990 (circles). The thin lines represent the borders between phytogeographic regions (2006: 0448/1- LJU10137183; tudi Glasnovič & Jogan 2009) in Pavlin (2006: 0056/4 -LJU10136850). Poleg objavljenih podatkov temelji zemljevid razširjenosti v Gradivu na nekaj neobjavljenih podatkih (9554/3 - obs. M. Wraber, 27. 8. 1970; 0157/2 - obs. R. Luštek, 1980; 9461/2 - hrib Gomila pri Ločkem vrhu, obs. T. Bačič, N. Jogan & M. Kreft, 11. 6. 1994; 0450/2 - obs. V. Babij, 25. 7. 1996; 9663/2 - Središče ob Dravi, obs. T. Bačič, 1997), v bazi Flora Slovenije CKFF pa je tudi mlajši podatek B. Rozmana za kvadrant 0451/1 (travniki na levem bregu reke Reke J od Topolca pri Ilirski Bistrici; obs. B. Rozman, 29. 9. 2001). Veliki oman smo na RTŠB Cerknica popisali v okolici vasi Otok, kar predstavlja prvo najdbo v osrednjem delu DN po več kot 100 letih. Nanj smo naleteli tudi med popisovanjem flore v Slovenskih Goricah v okviru tabora RTŠB »Sveti Jurij ob Ščavnici« julija 2011. V vseh primerih gre verjetno za prehodno pojavljanje. 0252/3 Slovenija: Notranjska, Cerkniško polje, V od vasi Otok, nasuta zemlja ob robu gozda, 560 m n. m. Obs. T. Bačič, M. Turjak & B. Frajman, 19. 7. 2006. 9462/3 Slovenija: Štajerska, Slovenske Gorice, med vasema Senčak in Moravci, pašnik, 350 m n. m. Obs. B. Frajman, 25. 7. 2011. 9562/1 Slovenija: Štajerska, Slovenske Gorice, vas Savci, ruderalne površine, 220 m n. m. Obs. B. Frajman, 26. 7. 2011. 28 Božo Frajman & Tinka Bačič: Prispevek k poznavanju flore Cerkniškega polja z okolico ... Z navedenimi najbami dopolnjujemo vednost o razširjenosti velikega omana v Sloveniji, ki jo prikazujemo na zemljevidu razširjenosti (slika 1). Vrsto najdemo v vseh fitogeografskih območjih in starejši (pred letom 1980) in novejši podatki (po letu 1990) so dokaj enakomerno razporejeni, kar kaže, da je vrsta v Sloveniji danes verjetno enako pogosta kot v preteklosti. Tako kot v Sloveniji, se pojavlja raztreseno tudi v okoliških pokrajinah, za katere obstajajo natančni podatki o razširjenosti - v Furlaniji Julijski krajini (Poldini 2002) in na Avstrijskem Koroškem (Hartl & al. 1992), pa tudi v ostalih delih Avstrije, kjer se, tako kot v Sloveniji, pojavlja le prehodno (Fischer & al. 2008). Lamium amplexicaule - njivska mrtva kopriva Njivsko mrtvo koprivo najdemo na neobdelanih tleh, po njivah in vrtovih, predvsem v nižinah (Jogan v Martinčič 2007). Ker je lahko prepoznavna, jo na terenu hitro opazimo in zabeležimo. Tako je tudi zemljevid njene znane razširjenosti precej izpopolnjen (Jogan & al. 2001): bolj pogosta je v SM in SP, pa tudi v PA je znanih kar nekaj nahajališč. Še najmanj podatkov je iz PD (SZ del) in AL (vzhodni del), vendar Jogan (v Martinčič & al. 2007) AL ne navaja. V DN je bilo njeno uspevanje doslej potrjeno na območju Trnovega v Trnovskem gozdu (Šuligoj 1985, zbirka študentski herbariji v podatkovni zbirki CKFF), na Notranjskem pa smo jo našli v vaseh Begunje pri Cerknici (0152/3, obs. B. Frajman, 21. 7. 2006) in Ravnik na Bloški planoti (0153/3, obs. B. Frajman, 26. 7. 2006). Rastišča njivske mrtve koprive so vezana na človekovo delovanje in se stalno spreminjajo. Vrsto tako ogroža urejanje okolice bivališč in zatiranje s herbicidi, kot tudi naravna sukcesija. V Avstriji je vrsta regionalno ogrožena v alpskem območju (Niklfeld & Schratt-Ehrendorfer 1999). Starejši avtorji in po njih Mayer (1952b) navajajo, daje njivska mrtva kopriva razširjena in pogosta na Štajerskem, Dolenjskem, južnem Notranjskem, Primorskem, v Istri, drugod pa se pojavlja raztreseno. Ker je bila vrsta v tistih časih tako zelo pogosta, avtorji v glavnem ne navajajo konkretnih nahajališč. Tako tudi ne moremo primerjati nekdanje razširjenosti s sedanjim stanjem. A mnogi nekdaj zelo pogosti njivski pleveli so ravno v zadnjih letih postali precej redki. Luzula exspectata - pričakovana bekica V zadnjih letih sta bili pri nas opisani dve mali vrsti iz skupine poljske bekice (Luzula campestris agg.), za nekaj vrst, ki se jih je navajalo za Slovenijo, pa se je izkazalo, da pri nas ne uspevajo (Bačič & al. 2007a). Zato smo bili na taboru na bekice iz te skupine še posebej pozorni. In res smo v gozdu na Babnem polju, južno od Doline, na nadmorski višini cca. 750 m (0353/1, leg. B. Frajman, 23. 7. 2006, LJU brez številke) naleteli na nenavadno bekico s svetlimi perigonovimi listi, ki je po habitusi še najbolj spominjala na mnogocvetno bekico (L. multiflora). Enako smo ugotovili, ko smo izmerili mikromorfološke znake, ki se jih navaja za ločevanje vrst (Bačič v Martinčič et. al. 2007): dolžina prašnic in prašničnih niti približno 0,8 mm (razmerje 1:1), dolžina vratu pestiča 0,5 mm in brazd cca. 2 mm. Žal so bile rastline že precej osute in nismo mogli opazovati znakov na semenu, preverili pa smo dolžino listnih rež, ki je večinoma zanesljiv pokazatelj stopnje ploidnosti, ki je za določanje bekic iz te skupine zelo pomembna. Izkazalo se je, da so listne reže zelo majhne (34 ^m), torej naj bi šlo za diploidno vrsto. Med diploidi bi vrsti po mikromorfoloških znakih še najbolj ustrezala Hladnikia 29:19-36 (2012) 29 pričakovana bekica (L. exspectata), ki je bila opisana šele pred nedavnim (Bačič & al. 2007b). Vendar ne ustreza barva perigonovih listov, ki bi morala biti temnorjava do črna, socvetje pa naj bi bilo pri vrsti L. exspectata vsaj delno zgoščeno. Sklepamo, da gre za variabilnost zaradi rastišča - pričakovana bekica običajno uspeva na subalpinskih traviščih in ne v gozdu. V DN je bila pričakovana bekica sicer znana s Snežnika. Vsekakor lahko zaključimo, da so potrebne nadaljnje raziskave te skupine pri nas. Philadelphus coronarius - navadni skobotovec, nepravi jasmin Nepravi jasmin je domoroden v jugozahodni Evropi, redko je divjerastoč tudi v Avstriji in Italiji (Jogan v Martinčič & al. 2007). V Sloveniji je neredko gojen kot okrasna rastlina, včasih pa podivja in ga srečamo tudi v (pol)naravnih sestojih. Tako smo naleteli nanj tudi ob potoku Cerkniščica pri vasi Begunje (0152/3, leg. B. Frajman, 21. 7. 2006), kar je prvi podatek o subspontanem pojavljanju te vrste v DN. Jogan (v Martinčič & al. 2007) ga navaja zgolj za PA in SP, obstajajo pa tudi podatki o njegovem pojavljanju v SM (Britof na Brenici: Pospichal 1899; Kozana: Papež & al. 1998; Panovec: Dakskobler 2001a). Dakskobler (2005) ga je našel tudi v Baški dolini, vendar sklepa, da gre za ostanek gojitve ob nekdanjih kmetijah in ne za subspontano pojavljanje. Janežič (1991, 1992, 1993) navaja številne podatke iz raznih krajev v PD oz. AL, vendar predvidevava, da gre za gojene rastline, zato jih pri obravnavi subspontane razširjenosti te vrste v Sloveniji ne bi upoštevala. Valeriana nemorensis (gozdna špajka) in Valerianapratensis (travniška špajka) Pred 20 leti opisana gozdna špajka (Turk 1992a) še zdaleč ni samo vrsta gozdov (tudi tam raste zlasti v svetlih, redkih sestojih dreves), ampak jo najdemo tudi na z grmovjem zaraščajočih se travnikih, pa tudi na vlažnih tleh ob vodah (Turk v Martinčič & al. 2007). Od zelo podobne travniške špajke (V pratensis) naj bi se razlikovala po vedno dlakavih plodovih na plodni strani, nekoliko ožjih plodovih in daljših laskih kodeljice (Turk v Martinčič & al. 2007). Weberling (2007) sicer piše, da dlakavost plodov ni zanesljiv znak, saj lahko plodovi sčasoma ogolijo in je tudi pri rastlinah, ki pripadajo V. nemorensis, našel gole plodove. Obe vrsti naj bi se razlikovali tudi po razširjenosti: Turk (1992b, v Martinčič & al. 2007) navaja travniško špajko zgolj za Ljubljansko barje in Krimsko jezero, medtem ko bi naj bila gozdna špajka v zahodnem delu Slovenije bolj razširjena, uspevala naj bi v AL, DN, PA in SM. V nasprotju s tem Weberling (2007) piše, da naj bi travniška špajka uspevala zgolj v JZ delu Nemčije. Poleg podatkov o pojavljanju travniške špajke v Sloveniji, ki jih je objavil Turk (1992b), izvirata podatka za kvadranta 9852/4 in 0052/2, na katerih temelji zemljevid razširjenosti objavljen v Gradivu (Jogan & al. 2001) iz študentskih herbarijev in ju lahko smatramo za dvomljiva. V herbariju LJU nismo našli primerkov V. pratensis. Travniške špajke tudi v okoliških pokrajinah ne najdemo, tako da bi bilo potrebno njen taksonomski status v Sloveniji natančneje preučiti. V nasprotju s tem se areal gozdne špajke nadaljuje proti zahodu, v Italijo (Poldini 2002). Od objave zemljevida razširjenosti gozdne špajke v Gradivu (Jogan & al. 2001) se je nabralo nekaj novih podatkov o razširjenosti te vrste v Sloveniji. V Gradivu tudi niso bili zajeti podatki iz prvih poročil o tej vrsti (Turk 1992a in Turk 1992b: 0048/3, 0252/1, 9747/1, 9848/1) ter podatki, ki sta jih objavila Jogan & Podobnik (1995: 0048/3, 0252/1, 9847/2, 30 Božo Frajman & Tinka Bačič: Prispevek k poznavanju flore Cerkniškega polja z okolico ... 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 Slika 2: Razširjenost gozdne špajke (Valeriana nemorensis) v Sloveniji. Linije predstavljajo mejo fitogeografskih območij Figure 2: Distribution of Valeriana nemorensis in Slovenia. The thin lines represent the borders between phytogeographic regions 9848/1). Vrsto je večkrat zabeležil tudi Dakskobler (2004: 9747/2; 2004: 9947/1, 9947/2 -lokacija 5 v fitocenološki tabeli 8 brez navedbe kvadranta sodi v ta kvadrant, I. Dakskobler, pisno, 9947/4, 0047/2; 2007: 9747/1), Dakskobler & al. (2007) pa so jo objavili za kvadrant 9647/4. Na gozdno špajko smo večkrat naleteli tudi na RTŠB Cerknica (v DN), pa tudi kasneje med popisovanjem flore v SM. 0153/3 Slovenija: Notranjska, Bloška planota, okolica vasi Zavrh (S od vasi Ravnik), 800 m n. m. Obs. B. Frajman, 25. 07. 2006. 0251/3 Slovenija: Primorska, Javorniki, vojaško območje Poček, V pobočja Prekopanega hriba, 600 m n. m. Obs. T. Bačič & B Frajman, 27. 5. 2008. 0251/4 Slovenija: Primorska, Javorniki, vojaško območje Poček, V pobočja hriba Sv. Jurij, 680 m n. m. Obs. T. Bačič & B Frajman, 27. 5. 2008. 0351/1 Slovenija: Primorska, Javorniki, JZ pobočja hriba Ulovka SV od vasi Jurišče, 860 m n. m. Obs. T. Bačič & B Frajman, 26. 5. 2008. 0353/1 Slovenija: Notranjska, Racna gora, Zgornje Poljane, J pobočja hriba s cerkvico Sv. Andreja. Obs. B. Frajman & P. Schönswetter, 22. 7. 2006. Hladnikia 29:19-36 (2012) 31 0352/1 Slovenija: Primorska, Javomiki, okolica »Vrh Korena« (SZ od vasi Jurišče), 900 m n. m. Obs. M. Turjak, 26. 7. 2006 Poleg tipskega primerka se v herbariju LJU nahajata še dva primerka: 0351/1 Slovenija: Primorska, »pri Pivki, skale nad cesto, cestni usek, humus, apnenec, suho; 19. 6. 1996« (LJU10129747, 48, 49 in 50) Conf. F. Weberling, Ulm, 2004. 0450/3 Slovenija: Primorska, Brkini, Pregarje. Leg. N. Jogan, 26. 7. 1996 (LJU10129746). - ta primerek je F. Weberling označil kot cf. »V. nemorensis Turk«, zato ga ne upoštevamo na zemljevidu razširjenosti (slika 2). Na osnovi že znanih in novih najdb smo izdelali zemljevid razširjenosti gozdne špajke (Slika 2), iz katerega je razvidno, da je vrsta na stiku SM in DN ter v severnem delu SM razmeroma pogosta, sicer pa se v SM pojavlja raztreseno, v AL je omejena na Posočje, iz PA pa je le en podatek za Žejno dolino pri Logatcu (Jogan 1999). 4 Summary We present the results of floristic field work at the Biology Student Research Camp in the vicinity of Cerknica (Notranjska, SW Slovenia) in the summer of 2006 alongside other floristic data, mostly from SW Slovenia (Dinaric phytogeographic region). We mapped vascular plants in seven grid cells of the MTB system ( Niklfeld 1971): 0152/3, 0152/4, 0153/3, 0252/3, 0253/3, 0352/1 and 0353/1. We registered 260 to 487 taxa per grid cell (Table 1), altogether almost 800 taxa. Sixty-five of the registered taxa are included in the Slovenian red data list, most of them as vulnerable (V). Some taxa are new for the Dinaric phytogeographic region and some are rare in Slovenia or are interesting from a taxonomic point of view. We present more detailed information about 12 taxa, for which relevant new data as compared to the distribution maps in Jogan & al. (2001) have been gathered. Their distribution in Slovenia (based on the revision of the herbarium material in LJU, our own data as well as literature data) is discussed and presented on maps. In addition, some taxonomically difficult groups are discussed. Acorus calamus is a medicinal plant, introduced to Europe in the 16th century from East Asia. Our record from Bloke plateau (Bloška planota) is the first for the Dinaric phytogeographic region. Alopecurus aequalis, Cladium mariscus, Cyperus flavescens, Eleocharis austriaca and E. quinqueflora are listed as vulnerable (V) in the Slovenian red data list and their distribution in Slovenia and in the Dinaric phytogeographic region is discussed. As a number of records from various parts of Slovenia accumulated over the last decade, we present the currently known distribution of Inula helenium, which was frequently cultivated in the past as medicinal and ornamental plant, but is more or less naturalised at present. An updated distribution map is presented also for Valeriana nemorensis, for which several new records have been gathered during the last decade. On the contrary, the presence of Valeriana pratensis in Slovenia is doubtful, based on its general distribution, and additional studies are needed to clarify its presence in central Slovenia in the surroundings of Ljubljana. Philadelphus coronarius is an alien species, native in SE Europe and commonly cultivated. In Slovenia, it can occasionally be found also in nature and its presence on a riverbank of the 32 Božo Frajman & Tinka Bačič: Prispevek k poznavanju flore Cerkniškega polja z okolico ... stream Cerkniščica near the village Begunje is the first record of its subspontaneous occurence in the Dinaric phytogeographic region. We recorded Lamium amplexicaule in two localities near Cerknica and in Bloke plateau. The species became relatively rare during the last decades, mostly due to intensified agriculture (enhanced use of herbicides and application of different urbanistic practices). Luzula exspectata is an agmatoploid member of the L. campestris agg. It is mostly a subalpine meadow species, but can also be found at lower altitudes. Its presence in Babno polje at about 750 m above sea is among the lowest occurrences in Slovenia and among the few outside the Alpine phytogeographic region. Zahvala Za delovno mentorstvo na taboru in podatke se zahvaljujeva Martinu Turjaku. Za neobjavljene podatke se zahvaljujeva tudi I. Leskovar, V. Babij in B. Rozmanu. Za požrtvovalno delo na taboru članom botanične skupine Lei Atanasov, Heleni Bavec, Sanji Behrič, Marjeti Cvetko, Ivani Dragič, Evi Ogorevc, Jasni Mulej Požegar in Nadji Rejec. Kolegom s CKFF (B. Rozman, A. Šalamun in B. Trčak) se zahvaljujeva za vnos in posredovanje podatkov iz zbirke Flora Slovenije in za izdelavo zemljevidov razširjenosti. Igorju Dakskoblerju se zahvaljujeva za pomoč v zvezi z literaturo, Tjaši Pogačnik Lipovec za izpis nahajališč iz herbarija LJU, Branetu Vrešu in Mitji Kaligariču pa za podatke v zvezi z vrsto Cladium mariscus. 5 Literatura Accetto, M., 2001: Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju Kočevske in Bele krajine. - New recognitions about the flora and the vegetation of the Kočevsko Area and Bela krajina (S, SE Slovenia). Gozdarski vestnik (Ljubljana) 59 (5/6): 248-259. Accetto, M., 2003: Posebnosti rastlinstva in rastja v soteskah Potoka in Modrega potoka v dolini Kolpe. Gozdarski vestnik (Ljubljana) 61 (3): 115-131. Accetto, M., 2009: Nova nahajališča in združbene razmere navadne močvirnice (Epipactis palustris (L.) Crantz) v zgornjem porečju Iške ter bližnji soseščini. Folia biologica et geologica 50 (1): 9-33. Accetto, M., 2010: Rastlinstvo Iškega Vintgarja. Praprotnice in semenke. Folia biologica et geologica 51 (4): 5-149. Anonymous, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Ur. l. RS, št. 82/2002. Bačič, T., J. Dolenc Koce & N. Jogan, 2007a: Luzula sect. Luzula (Juncaceae) in the southeastern Alps: morphology, determination and geographic distribution. Botanica Helvetica 117: 1-15. Bačič, t., N. Jogan & J. Dolenc Koce, 2007b: Luzula sect. Luzula in the south-eastern Alps: karyology and genome size. Taxon 56: 129-136. Čušin, B. & I. Dakskobler, 2001: Floristične novosti iz Posočja (severozahodna in zahodna Slovenija). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 42-2 (5): 63-85. Dakskobler, I. & B. Čušin, 2003: Rastlinstvo in rastje Dolenje Trebuše in njene okolice. Trebuški zbornik, Tolminski muzej, Tolmin: 99-132. Dakskobler, I. & B. Vreš, 2009: Cyperus eragrostis Lam. - a new adventitious species in the flora of Slovenia. Hacquetia (Ljubljana) 8 (1): 79-90. Hladnikia 29:19-36 (2012) 33 Dakskobler, I., 2001a: Rastlinstvo in rastje. In: J. Papež (ed.), Primestni gozd Panovec včeraj, danes, jutri. Mestna občina Nova gorica in Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin: 38-51, 186-190. Dakskobler, I., 2001b: Vrsta Paradisea liliastrum (L.) Bertol. v Krnskem pogorju (Julijske Alpe). Razprave Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Razred za naravoslovne vede, Ljubljana 42(2): 87-133. Dakskobler, I., 2004: Združbe črnega gabra (Ostrya carpinifolia) v Srednjem Posočju (zahodna Slovenija). Razprave 4. raz. SAZU (Ljubljana) 45-2: 37-146. Dakskobler, I., 2005: Rastlinstvo in rastje (flora in vegetacija) Baške doline (zahodna Slovenija). Razprave Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Razred za naravoslovne vede 46: 5-59. Dakskobler, I., 2007: Pioneer community with the dominant Auriniapetraea on the rockfall screes in the southern Julian Alps (western Slovenia). Wulfenia (Klagenfurt) 14: 105-131. Dakskobler, I., 2011: Novosti v flori zahodne Slovenije (Primorska). Hladnikia (Ljubljana) 27: 3-25. Dakskobler, I., A. Seliškar & B. Vreš, 2011: Rastlinstvo ob reki Idrijci - floristično-fitogeografska analiza obrečnega prostora v sredogorju zahodne Slovenije. Flora along the Idrijca river - floristic and phytogeographical analysis of the riparian area in the highlands of western Slovenia. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 52 (1-2): 27-82. Dakskobler, I., B. Vreš & B. Anderle, 2007: Novosti v Flori slovenskega dela Julijskih Alp. -Novelties of flora in the Slovenian part of the Julian Alps. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 48-2: 139-192. Dakskobler, I., R. Terpin & A. Vončina, 2010: Rastlinstvo in rastje Občine Idrija. In: Nared, J. & D. Perko (eds.): Na prelomnici. Razvojna vprašanja občine Idrija. Založba ZRC, Ljubljana. pp. 81-95. Dolinar B., A. Trnkoczy & B. Vreš, 2011: Utricularia intermedia Hayne. Notulae ad floram Sloveniae. Hladnikia (Ljubljana) 28: 47-50. Fischer, M. A., K. oswald & W. Adler, 2008: Exkursionsflora für Österreich, Liechtenstein und Südtirol. 3. Auflage. Biologiezentrum der Oberösterreichischen Landesmuseen. Linz. 1392 pp. Frajman, B. & T. Bačič, 2011: Contributions to the knowledge of the flora of Slovenia and adjacent regions: taxonomic revision and distributional patterns of ten selected species. Phyton (Horn, Austria) 50: 231-262. Glasnovič, P. & N. Jogan, 2009: Flora okolice Ankarana (kvadranta 0448/1 in 0448/2). Scopolia 67: 1-86. Glasnovič, P., 2006: Flora slovenskega dela Miljskega polotoka (kvadranta 0448/1 in 0448/2) - diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Ljubljana. 108 pp. Hartl H., G. Kniely, G. H. Leute, H. Niklfeld & M. Perko, 1992: Verbreitungsatlas der Farn-und Blütenpflanzen Kärntens. - Naturwisenschaftlicher Verein für Kärnten, Klagenfurt. Hayek, A., 1908-14: Flora von Steiermark I-II. Verlag von Gebrüder Borntraeger, Berlin. I (1908-1911): 1-870; II (1911-1914): 1-1271. Janežič, F., 1991: Prispevek k poznanju tripsov ali resarjev (Thysanoptera) na rastlinah v Sloveniji. Zb. Bioteh. fak. Univ. Ljubl. (Ljubljana) 57: 169-178. Janežič, F., 1992: Drugi prispevek k poznanju tripsov ali resarjev (Thysanoptera) na rastlinah v Sloveniji. Zb. Bioteh. fak. Univ. Ljubl. (Ljubljana) 59: 175-189. 34 Božo Frajman & Tinka Bačič: Prispevek k poznavanju flore Cerkniškega polja z okolico ... Janežič, F., 1993: Tretji prispevek k poznanju tripsov ali resarjev (Thysanoptera) na rastlinah v Sloveniji. Zb. Bioteh. fak. Univ. Ljubl. (Ljubljana) 61: 161-180. Jogan, N. & A. Podobnik, 1995: Smast '93 - Delo floristične skupine. In: M. Bedjanič (ed.): Tabor študentov biologije Raka '92, Smast '93, Črneče '94. Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini, Ljubljana. pp. 36-40. Jogan, N., 1996: Prispevek k poznavanju flore Kozjanskega, vzhodna Slovenija. In: M. Bedjanič (ed.): Tabor študentov biologije Kozje ' 95. Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini, Ljubljana. pp. 23-36. Jogan, N., 1999: Flora in vegetacija. In: K. Poboljšaj (ed.): Inventarizacija flore in vegetacije ter favne v Žejni dolini pri Logatcu, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. pp. 8-19. Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. Kačičnik - Jančar, M., 1990: Flora kvadranta 0057/2 v Krškem hribovju. Diplomska naloga. VTOZD za biologijo, VDO Biotehniške fakultete, Univerza v Ljubljani. Ljubljana. 88 pp. Kačičnik - Jančar, M., 1997: Cladium mariscus (L.) Pohl. Notulae ad floram Sloveniae. Hladnikia (Ljubljana 8/9): 47-48. Kaligarič, M., 1990: Botanična podlaga za naravovarstveno vrednotenje Slovenske Istre. Varstvo narave (Ljubljana) 16: 17-44. Kranjc, A., 2003: Geologija in morfologija. In: A. Gaberščik (ed.): Jezero, ki izginja. Društvo ekologov Slovenije, Ljubljana: 19-26. Lauber, K. & G. Wagner, 1998: Flora Helvetica. Verlag Paul Haupt, Bern-Stuttgart-Wien. Leskovar, I., 1996: Prispevek k poznavanju vegetacije Bloške planote. Hladnikia (Ljubljana) 6: 27-38. Leskovar, I., B. Trčak, V. Grobelnik & A. Šalamun, 2001: Inventarizacija flore in vegetacije izbranih mokrišč v občini Slovenj Gradec (poročilo). Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 33 pp. Luštek, R., 1969: Flora poplavnih travnikov ob spodnjem toku reke Krke. Diplomsko delo. Ljubljana. 46 pp. Marchesetti, C., 1896-97: Flora di Trieste e de'suoi dintorni. CIV + 727 pp. Markovic, L., 1984: Die Ruderalvegetation in dinarischen und vordinarischen Gebiet Sloweniens. Razprave 4. Razreda SAZU 25-2: 69-120 + priloge. Martinčič A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Türk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. a. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje preprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Martinčič, A. & I. Leskovar, 2002: Vegetacija. In: A. Gaberščik (ed.): Jezero, ki izginja: monografija o Cerkniškem jezeru. Društvo ekologov Slovenije, Ljubljana: 81 - 95. Martinčič, A., 1991: Vegetacijska podoba vrst iz rodu Schoenus L. v Sloveniji: I. Schoenus nigricans L. Biološki vestnik (Ljubljana) 39: 27-40. Martinčič, A., 2001: Ranunculus reptans L. Notulae ad floram Sloveniae. Hladnikia 11: 4243. Martinčič, A., 2002: Praprotnice in semenke. In: A. Gaberščik (ed.): Jezero, ki izginja: monografija o Cerkniškem jezeru. Društvo ekologov Slovenije, Ljubljana: 73 - 79. Hladnikia 29:19-36 (2012) 35 Martinčič, A., I. Mäher, I. Stamcar, G. Kosi, P. Skoberne & D. Luznar, 1992: Zasnova rajonizacije ekosistemov R Slovenije (Kataster značilnih ekosistemov R Slovenije). II/1 Nizka barja v Sloveniji. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. 51 PP. Martinčič, A., I. Mäher, I. Stamcar, G. Kosi, P. Skoberne & D. Luznar, 1994: Zasnova rajonizacije ekosistemov Slovenije (Kataster značilnih ekosistemov). II/2 Nizka barja v Sloveniji, Opisi barij. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. 63 pp. Mayer, E., 1952a: Prispevek k flori slovenskega ozemlja III. Biološki vestnik, Ljubljana 1: 66-79. Mayer, E., 1952b: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. SAZU, razr. prir. med. vede, Dela 5: 194. Naglič, D., 1979: Flora osnovnega polja 9656 Velenje. Diplomska naloga. Ljubljana. 36 pp. Niklfeld, H. & L. Schratt-Ehrendorfer, 1999: Rote Listen gefährdeter Pflanzen Österreichs 2., neu bearbeitete Auflage - Farn- und Blütenpflanzen. Grüne Reihe des Bundesministeriums für Umwelt, Jugend und Familie, Band 10. Verlag: Austria Medienservice, Graz: 291 pp. Niklfeld, H., 1971: Bericht uber die Kartierung der Flora Mitteleuropas. Taxon 20 (4): 545571. Papež, J., I. Dakskobler, M. Perušek & V. Černigoj, 1998. Biotska raznolikost kmetijske krajine v k. o. Kozana v Goriških Brdih (zahodna Slovenija). Gozdarski vestnik (Ljubljana) 56 (7/8): 315-345. Paulin, A., 1905: Schedae ad Floram exsiccatam Carniolicam IV. Centuria VII. et VOL: 305340. Pavlin, M., 2006: Flora okolice Mokronoga (kvadrant 0056/4). Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana. 91 pp. Petkovšek, V. & A. Seliškar, 1979: Vegetacija na Planinskem polju in njeno varstvo. Varstvo narave (Ljubljana) 12: 13-32. Plemel, V., 1862: Beiträge zur Flora Krains's. Drittes Jafresheft des Vereines des krainischen Landes-Museums: 120-164. Poboljšaj, K., M. Kotarac, A. Lešnik, A. Šalamun, V. Grobelnik, S. Polak, T. Bačič, N. Jogan, S. Pleško, N. Budihna, 1999: Inventarizacija flore in vegetacije favne na Bloški planoti: poročilo. Prirodoslovni muzej Slovenije, Center za kartografijo favne in flore, Ljubljana, Miklavž na Dravskem polju. Poldini, L., 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione autonoma Friuli Venezia Giulia, Azienda parchi e foreste regionali. Universita degli studi di Trieste, Dipartimento di biologia. Udine. 529 pp. PospicHAL, E., 1897-1899: Flora des Österreichischen Küstenlandes 1(1897): XLIII, 1-576; 2(1898-1899): 1-946. Praprotnik, N., 1987: Ilirski florni elementi v Sloveniji. Doktorska disertacija. VTOZD za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Ljubljana. 234 pp. Prime, C. T., 1980: Acorus L. In: Tutin T. G., V. H. Heywood, N. A. Burges, D. M. Moore, D. H. Valentine, S. M. Walters & D. A. Webb (eds.): Flora Europaea Vol. 5, Cambridge University Press, Cambridge, p. 268. 36 Božo Frajman & Tinka Bačič: Prispevek k poznavanju flore Cerkniškega polja z okolico ... Seliškar, A., 1986: Vegetacijska analiza melioracijskega območja doline potoka Radulja in Sentjernejskega polja. Ljubljana. 27 pp. Šenk, M., 1994: Poročilo botanične skupine. In: I. Žolgar (ured.), Ekološko-raziskovalni tabor »Cerkniško jezero '94«, str. 27-34, Mladi forum združene liste, Ljubljana. Šilc, U. 2005: Die Unkrautvegetation im Bereich Südost-Slowenien. Tuexenia 25: 235-250. Stergaršek, J., T. Vasilevska, s. Drobnič, M. Vončina Gnezda, v. schein & I. Likar, 2009: Cvet skrivnosti. Vodnik po rastlinskem svetu Cerkniškega jezera in okolice. Notranjski regijski park, Cerknica. pp. 1-204. Strgar, V., 1966: Prispevek k poznavanju rastlinstva v soteski Iške. Varstvo narave (Ljubljana) 5: 81-95. Turk, B., 1992a: Nova vrsta baldrijana Valeriana nemorensis spec. nova. v Sloveniji. In: Jogan, N. & T. Wraber (ed.), Flora in vegetacija Slovenije: ob 50. obletnici smrti A. Paulina (1853-1942) in 40. obletnici izida »Seznama praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja«. Turk, B., 1992b: Citotaksonomija agregata Valeriana officinalis L. v Sloveniji. Biološki vestnik (Ljubljana) 40: 45-54. Wagenitz, G., 1979: Compositae I: Eupatorium - Achillea. In: Hegi, G. (ed.), Illustrierte Flora von Mitteleuropa VI(3). Verlag Paul Parey, Berlin und Hamburg. 166 pp. Weberling, F., 2007: Valerianaceae. In: Hegi, G. (ed.), Illustrierte Flora von Mitteleuropa VI (2A). Weissdorn Verlag, Jena. Pp. 180-181. Wraber, M., 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Plant Ecology 17: 176-199. Wraber, T. & P. Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave (Ljubljana) 14/15: 1-429. Wraber, T., 1969. Floristika v Sloveniji v letu 1968. Biološki vestnik, Ljubljana 17: 173-192. Wraber, T., 1971: Floristika v Sloveniji v letih 1969 in 1970. Biološki vestnik, Ljubljana 19: 207-219. Wraber, T., 1995: Notulae ad floram Sloveniae 22. Trifolium velebiticum Degen. Hladnikia (Ljubljana) 4: 38-39. Zupančič, M., 2002: Gozdna vegetacija okolice Cerkniškega jezera. In: A. Gaberščik (ed.): Jezero, ki izginja: monografija o Cerkniškem jezeru. Društvo ekologov Slovenije, Ljubljana: 97-105. Hladnikia 29: 37-44 (2012) 37 Novosti iz adventivne flore Slovenske Istre Novelties from the adventive flora of the Slovenian Istria Peter Glasnovic1-2 & Nejc Jogan3 1 Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Garibaldijeva 1, 6000 Koper 2 Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Glagoljaška 8, 6000 Koper peter.glasnovic@zrs.upr.si 3 Oddelek za biologijo BF UL, Večna pot 111, 1000 Ljubljana; nejcjogan@bf.uni-lj.si Izvleček V članku je predstavljenih nekaj novih nahajališč adventivnih vrst v Slovenski Istri. Najverjetneje prehodno pojavljanje na južni meji areala imajo vrste Dasypyrum villosum, Hedysarum coronarium in Piptatherum miliaceum s po enim novoodkritim nahajališčem, medtem ko so najverjetneje z vrtov ušle Iris foetidissima, Periploca graeca in Soleirolia soleirolii, prvi dve s po enim in slednja z več novimi nahajališči. Hedysarum coronarium in Periploca graeca sta bili prvič zabeleženi v flori Slovenije. Ključne besede Slovenska Istra, submediteranska fitogeografska regija, adventivna flora, urbanizacija, ruderalni habitati Abstract Article briefly discusses the occurrence of 6 adventitious species in the flora of Slovenian part of Istria. Dasypyrum villosum, Hedysarum coronarium and Piptatherum miliaceum are most probably recorded as casuals on the northern border of their native distribution range, each in one new locality. On the other hand, Iris foetidissima, Periploca graeca and Soleirolia soleirolii escaped from cultivation and established in one to more localities. Hedysarum coronarium and Periploca graeca were recorded for the first time in the flora of Slovenia. Key words Istria/Slovenia, submediterranean phytogeographical region, adventive flora, urbanisation, ruderal habitats 1 Uvod Kot edina obmorska pokrajina prispeva Slovenska Istra velik delež vrst sredozemskega geoelementa k raznolikosti slovenske flore. Čeprav je delež vrst s sredozemsko razširjenostjo tukaj najvišji, celotna vrstna sestava priča o prehodnosti območja proti bolj kontinentalnim floram. Razen nekaj osamljenih otočkov na bolj izpostavljenih legah, sklenjene zimzelene gozdne vegetacije tukaj ni. Tudi značilnih združb s sredozemskimi enoletnicami na naravnih rastiščih tukaj skoraj ne srečamo. Poldini (1991) poudarja, da je večji delež vrst, ki pripadajo sredozemskemu elementu, bolj povezan z ruderalizacijo območja, kot pa s klimatskimi 38 Peter Glasnovic & Nejc Jogan: Novosti iz adventivne flore Slovenske Istre razmerami. Ker je bila urbanizacija tega območja v zadnjih sto letih izrazita, so se pojavili novi, umetni, pogosto prehodni habitati, medtem ko je bilo mnogo starih habitatov uničenih. Razvoj turizma in prometne dejavnosti so prispevale k zvišanju deleža tujerodnih vrst, ki v nekaterih habitatih že prevladujejo. V tem članku želiva predstaviti nekaj zanimivih najdb predstavnikov adventivne flore iz območja Slovenske Istre. 2 Metode Podatke o razširjenosti praprotnic in semenk sva zbirala od leta 2009 dalje v okviru kartiranja slovenske flore, s posebno pozornostjo na območje Slovenske Istre. Terensko delo je potekalo v okviru več popisov od zgodnje pomladi do jesenskih mesecev. Vrste sva določila z različnimi ključi za določevanje praprotnic in semenk Evrope in njenih regij (Tutin et al. 1968, 1972, Pignatti 1982, Lauber & Wagner 1998, Martinčič et al. 2007). Za vrste, ki so v slovenski flori že znane, sva kot nomenklaturni vir sledila zadnji izdaji Male flore Slovenije (Martinčič et al. 2007), medtem ko sva za nove vrste kot nomenklaturni vir uporabila delo Flora Europaea (Tutin et al. 1968, 1972). Pri podajanju slovenskih imen vrst, ki še niso vključene v slovensko floristično literaturo, sva sledila nomenklaturi, ki jo predlaga Botanični vrt Univerze v Ljubljani (http://www.botanicni-vrt.si/). Ves nabrani material je shranjen v zasebnem herbariju prvega avtorja. 3 Rezultati in razprava Dasypyrum villosum (L. ) Borb. [syn. Haynaldia villosa (L. ) Schur] 0447/4 Slovenija: Istra, Izola, zelenica na kopališču ob izolski marini. Leg. & det. P. Glasnovic, 9. 5. 2010 Dlakavi žitec je enoletna trava z evrimediteransko-turansko razširjenostjo. Vrsta je v naši okolici dokaj razširjena, a res pogosta šele na toplih rastiščih južne Istre in Kvarnerja (Nikolič 2008), v srednji in južni Italiji ter na priobalnih območjih v okolici Benetk (Pignatti 1983). Pri nas je znano njeno adventivno pojavljanje v Ljubljani ter v Slovenski Istri (Jogan et al. 2001, Jogan v Martinčič et al. 2007). Medtem, ko je podatek za Ljubljano novejši (Jogan v Martinčič et al. 2007, šlo je za posamezne rastline z razločno prehodnim pojavljanjem, ob izvozu z ljubljanske obvoznice), so vsi podatki za Slovensko Istro s konca 19. stoletja. Pospichal (1897-1899) je vrsto našel med Rakitovcem in Loko. Isti avtor navaja še njeno pojavljanje med Kaštelom in Savudrijo na Hrvaški strani in nato proti jugu Istre, kjer pravi, da je vrsta pogosta. Marchesetti (1896-1897) vrsto navaja za območje Kraškega roba, našel jo je pri Ospu, Loki in Podpeči. Prav tako pravi, da je pogosta v Istri, južno od Kaštela in Savudrije. Kot adventivno jo za območje Tržaškega Krasa navaja tudi Poldini (2009). Spomladi 2010 je prvi avtor tega prispevka naletel na en sam primerek te vrste na zelenici ob kopališču pri izolski marini. Značilnosti klaskov te rastline (toge ščetine na plevah) kažejo, da se diaspore rastline lahko uspešno raznašajo epizoohorno. Tako je rastlina verjetno sem zašla z obiskovalci, ki v poletnih mesecih množično zasedajo tukajšnje kopališke strukture. Širjenje mnogih sredozemskih vrst verjetno olajšajo tudi na novo odprte cestne povezave med južno in severno Istro, saj predstavljajo idealen koridor za širjenje proti severu. Pusta, Hladnikia 29: 37-44 (2012) 39 topla ruderalna rastišča ob cestiščih predstavljajo ustrezen prehoden habitat, samo širjenje pa omogočajo tako vozila kot tudi mehanizacija za košnjo cestnih brežin. Iris foetidissima L. 0447/4 Slovenija: Istra, Izola, rtič Korbat med Simonovim zalivom in marino, subspontano v podrasti okrasnega grmovja ob obalni sprehajalni poti. Obs. N. Jogan, 3. 11. 2011. O smrdljivi peruniki ob njeni prvi najdbi na območju Slovenije na Goriškem obširno poroča Seljak (2002). Vrsta je avtohtona v vlažnih gozdovih zahodne Evrope in zahodnega Sredozemlja, proti vzhodu do srednje in južne Italije (Tutin et al. 1980, Pignatti 1982). Drugod je pogosto gojena kot okrasna vrsta (Tutin et al. 1980). Gre za tipično ubežnico z vrtov, ki v senci grmovja najde primerno rastišče. Pri širjenju ji gotovo pomagajo ptice, saj se za razliko od drugih perunik, ki seme iz odprte plodne glavice iztresejo, pri tej vrsti še dolgo po cvetenju ponuja seme kot na pladnju odprte glavice, k opaznosti pa prispeva oranžnordeči semenski ovoj, ki ga ptice zlahka opazijo. Tudi v Slovenski Istri je verjetno rastlina na polruderalnih rastiščih, kakršno je to v Izoli, že bolj razširjena, le več pozornosti bi bilo treba v bodoče posvetiti podrasti okrasnega grmovja in živih mej. Poldini (2009) jo navaja tudi za območje Trsta, kjer je pogosta v okolici naselij, v starih vrtovih in parkih, kjer ji najbolj ustrezajo tla na flišni podlagi. Isti avtor (ibid.) povezuje širjenje vrste s procesom laurofilizacije, to je širjenjem predvsem tujerodnih vrst z usnjatimi, zimzelenimi listi, ki naj bi se dogajalo kot posledica globalnega segrevanja. Periploca graeca L. Prvi podatek o adventivnem pojavljanju vrste v Sloveniji 0448/1 Slovenija: Istra, Ankaran, Lazaret, pri mejnem prehodu Lazaret, subspontano obrašča tujerodne lesne vrste ob cesti; Leg. & det. P. Glasnovič, 14. 5. 2010 Drevesna ovijača je do 12 m visoka ovijalka iz družine svilničevk (Asclepiadaceae). Rastlina je listopadna. Listi so enostavni, pecljati, eliptično-jajčasti z zaokroženim dnom, 4 do 12 cm dolgi in 2 do 7 cm široki. Cvetovi oblikujejo gosta češuljasta socvetja, nameščena v zalistja ovršnih listov, so do 2 cm široki, s petimi suličasto-črtalastimi venčnimi krpami ukrivljenimi proti cvetnemu peclju. Zunanjost venca je zelene barve, medtem ko je njegova notranjost temno vijoličasto-rjave barve. Med venčnimi krpami so razvite štrleče, navznoter kljukasto zavite črtalaste goltne luske vijolično-rjave barve. Prašniki so koničasti. Plod je nenavadna dvodelna glavica, njeni rahlo srpasto ukrivljeni polovici sta zrasli pri dnu in na vrhu, vmes pa je med njima vrzel. Plodna glavica je 10 do 15 cm dolga, vzdolžno izbrazdana, vsebuje številna 15 mm dolga in 4 mm široka semena, pokrita z do 3 cm dolgimi, volnatimi dlakami. Rastlina cveti v maju in juniju (Tutin et al. 1972, Pignatti 1983). Drevesna ovijača naj bi bila po razširjenosti vzhodnosredozemska vrsta. Točnega porekla vrste ni mogoče potrditi, saj nikjer ni prav pogosta, poleg tega je že dolgo poznana kot okrasna rastlina, ki neredko podivja (Kovačič et al. 2008). Posamezne lokalitete so znane od južne Romunije, ob obalah Balkanskega polotoka vse do Južne Italije, kjer jo poznajo na nekaj 40 Peter Glasnovic & Nejc Jogan: Novosti iz adventivne flore Slovenske Istre mestih ob toskanski obali Tirenskega morja, ter v okolici Otranta v Apuliji in pri Rosarnu v Kalabriji (Tutin et al. 1972, Pignatti 1983). Znanih je tudi nekaj nahajališč na Hrvaškem (Kovačič 2005). Čeprav je bila v preteklosti navedena tudi za njeno notranjost, so danes znana le nahajališča ob jadranski obali, največ v južni Dalmaciji (Kovačič 2005). Nam najbližji je podatek iz okolice Reke, ki pa ga pa avtor označuje kot vprašljivega (ibid.). Poldini (2009) in Martini (2009) pišeta o gojenih primerkih v okolici Trsta, ki so ponekod podivjali in se celo naturalizirali. Tudi Kovačič (2005) dopušča možnost, da so rastline na severnem območju Hrvaške iz vzgoje ali podivjane. Več avtorjev (Poldini 2009, Kovačič 2005, Kovačič et al. 2008) postavlja hipotezo, da se je drevesna ovijača danes ohranila kot relikt terciarne flore Evrope. Tako naj bi v južni Dalmaciji ledena obdobja preživela v refugijih skupaj s konopljiko (Vitex agnus-castus), kjer še danes skupaj uspevata v značilni asociaciji Periploco-Viticetum agni-casti na močvirnih tleh ob izlivu reke Neretve in na otoku Mljetu (Kovačič 2004). Na Hrvaškem je drevesna ovijača uvrščena v rdeči seznam kot ogrožena vrsta (EN) (Kovačič 2004). Tudi drugod je vrsta vezana na močvirnate gozdove in grmišča. Takšno je bilo verjetno nekoč tudi območje ob zalivu Svetega Jerneja pri mejnem prehodu Lazaret. O tem danes priča le plitvi, muljasti zaliv obraščen z trstičevjem, v katerega se izliva manjši hudourniški potok. Plitvine Jernejevega zaliva so znane tudi kot eno naših redkih nahajališč metličja (Spartina maritima). Okolica zaliva je danes povsem spremenjena, deloma pozidana s turistično poslovnimi objekti in deloma spremenjena v kmetijske površine. Drevesna ovijača tukaj uspeva ob cesti, kjer na večji površini skupaj z brestovolistno robido (Rubus ulmifolius) prekriva različne tujerodne lesne vrste (Robinia psudacacia, Buxus sempervirens, Pinus halepensis) in posamezne vrbe. Čeprav širše območje spominja na njena naravna rastišča, je njena prisotnost, podobno kot v okolici Trsta, verjetno drugotna. Hedysarum coronarium L. Prvi podatek o adventivnem pojavljanju vrste v Sloveniji 0448/3 Slovenija: Istra, Koper, nasip ob semedelski cesti; Leg. & det. P. Glasnovič, 2. 6. 2011 Hedysarum coronarium je v zahodnem in osrednjem Sredozemlju razširjena medenica. Rastlina je trajnica, z nekaj od 80 do 100 cm dolgimi, poleglimi do polpoleglimi stebli. Stebla so gola do redko dlakava. Listi so 4 do 10 cm dolgi, lihopernati, s 3 do 9 parov eliptično-jajčastih lističev. Socvetja so gostocvetna, jajčasta, 3 cm široka in 3 do 8 cm dolga. V socvetju je 10 do 35 cvetov, s peclji 0,7- do 1,3-krat tako dolgimi kot podporni list. Čaša je redko do gosto puhasto dlakava, 7 do 8 mm dolga, z zobci tako dolgimi kot venčna cev. Venec je 12 do 15 mm dolg, svetlo rdeče do vijolične barve. Strok je ploščat, sestavljen iz treh členov pokritih z manjšimi bodičkami. Rastlina cveti od aprila do maja (Tutin et al. 1968, Pignatti 1983). Naravna rastišča vrste so glinena, tudi nekoliko slana tla. V sosednji Italiji je vrsta razširjena južno od Apeninov (Pignatti 1983). Ker je zelo pogosto gojena kot krmna rastlina, je v večjem delu italijanske razširjenosti kot tudi drugod po južni Evropi vrsta večinoma prisotna kot podivjana (Tutin et al. 1968, Pignatti 1983). Na novoodkritem nahajališču je rastlina zelo dobro naselila brežino, ki so jo v zadnjih letih zgradili med Semedelsko cesto in velikim gruščnatim parkiriščem ob južnem robu Hladnikia 29: 37-44 (2012) 41 mesta Koper. Najverjetneje je njen izvor v semenski mešanici, ki so jo uporabili pri ozelenitvi brežine. Na podoben način se v zadnjem času razširjajo še nekatere druge sredozemske metuljnice, npr. pri nas in v naši okolici Trigonella corniculata (syn. T. esculenta) (Nimis et al. 2006, Glasnovic 2009, Glasnovic & Jogan 2009, Martini 2009), Trifolium incarnatum (PoLDiNi 2009) ali v srednji Evropi Trifolium alexandrinum in T. suaveolens (Lauber & Wagner 1998). Piptatherum miliaceum (L. ) Coss. [syn. Oryzopsis miliacea (L. ) Benth. & Hook. ex Asch. & Schweinhof] 0448/3 Slovenija: Istra, Koper, Žusterna, zelenica z okrasnim grmičevjem. Leg. & det. P. Glasnovic, 14. 5. 2010 Navadna riževka je trava s stenomediteransko-turansko razširjenostjo, ki je v naši okolici pogosta v sredozemskih združbah južne Istre, Kvarnerja, Dalmacije (Nikolič 2012) in v toplejših predelih Italije (Pignatti 1983). Stari avtorji (Pospichal 1899, Marchesetti 1897) jo navajajo za območje Kraškega roba (Podpeč, Lokev in Osp). Vrsta je v Ospu tudi danes prisotna (Wraber & Skoberne 1989, Jogan 1990, Starmühler 2001, lastna opazovanja). V novejšem času je vrsto v Izoli našel Jogan (1990), kjer je uspevala na košenih zelenicah. Martini (2009) jo navaja kot pogosto v priobalnih predelih Trsta, prav tako jo Poldini (2009) navaja za večji priobalni del Krasa. V slovenski Rdeči seznam praprotnic in semenk je uvrščena kot redka vrsta (R) (Anon. 2002). Vrsta uspeva med okrasnim grmičevjem pri turističnem naselju Žusterna. Medtem ko rastline, ki uspevajo na termofilnih rastiščih Kraškega roba, lahko obravnavamo za avtohtone, moramo njihovo pojavljanje na ruderalnih rastiščih šteti za najverjetneje prehodno. Soleirolia soleirolii (Req. ) Dandy 9953/3 Slovenija: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje, med tonalitnimi kockami na senčnem mestu. Obs. N. Jogan, 2001. 9954/2 Slovenija: Litija, Graška Dobrava, med tlakovci pod steno hiše na Marokovi cesti. Obs. N. Jogan, opazovana v razdobju več let 2009-2012. 0447/3 Slovenija: Istra, Portorož, Bernardin, na zelenici. Leg. & det. N. Jogan, P. Glasnovic, 11. 4. 2010 0447/4 Slovenija: Istra, Izola, Jagodje, na več ruderalnih mestih, najbolj množično ob potoku, raztreseno med tlakovci, v razpokah vrtne ograje itd., strnjeno pokriva razmeroma velike površine. Obs. N. Jogan, 18. 12. 2011. Družinska sreča je vrsta iz družine koprivovk (Urticaceae), ki jo v naravi srečamo na vlažnem, senčnem silikatnem skalovju Balearskih otokov, srednje Italije, Sardinije, Korzike in nekaterih manjših tirenskih otokov (Pignatti 1982, Tutin et al. 1993). Drugod po Evropi je zelo pogosto gojena okrasna lončnica, ki jo gojijo zaradi plazeče in goste razrasti. Po vegetativnih znakih in namenu gojenja ji je podobna tudi broščevka Nertera granatensis, ki pa po cvetenju razvije oranžne kroglaste sočne plodove, vendar pa jo srečamo gojeno po domovih redkeje. 42 Peter Glasnovic & Nejc Jogan: Novosti iz adventivne flore Slovenske Istre Slika 1: Razširjenost družinske sreče (Soleirolia soleirolii) v Sloveniji Figure 1: Distribution of Soleirolia soleirolii in Slovenia. Družinska sreča pogosto podivja in se ustali zunaj vrtov, kjer na ustreznih rastiščih lahko preživi temperature do -10°C (Jagel & Buch 2012). Kot naturalizirano tujerodno vrsto jo poznajo v Veliki Britaniji, na Irskem, v Belgiji, Franciji, Španiji in na Portugalskem, poznana je tudi v Avstriji, vendar se tam ni uspela naturalizirati (DAISIE European Invasive Alien Species Gateway 2008b). Naturalizirano se vrsta v zadnjem času pojavlja tudi pri nas, kjer se ustali na dovolj zavetnih in vlažnih rastiščih v bližini človeških bivališč. Vrsta se lahko zelo enostavno vegetativno širi, tako samostojno kot tudi z vrtnim odpadom. Čeprav bi vrsta lahko naselila dovolj zaščitena in vlažna skalnata rastišča, gre njeno širjenje pričakovati najprej znotraj antropogenih habitatov v bližini hiš in vrtov. 4 Summary The Slovenian part of Istria belongs to the submediterranean phytogeographical region. As the warmest region of Slovenia it has the highest number of Mediterranean taxa within its flora. Due to intensive degradation of the region and the increasing development of tourism, transport and industry since the early 1950s, a ruderalization of habitats occurred with a high number of alien plant species becoming part of its flora. In this article we briefly discuss the occurrence of six adventitious species in the flora of Slovenian Istria. Some of the species are common in the Mediterranean regions of Croatia and Italy (Dasypyrum villosum, Hedysarum Hladnikia 29: 37-44 (2012) 43 coronarium and Piptatherum miliaceum) but in the discussed territory they were most probably recorded as casuals on the northern border of their native distribution range, each in one new locality. On the other hand, Iris foetidissima, Periploca graeca and Soleirolia soleirolii are species with natural occurrence in more distant parts of the Mediterranean that are often cultivated and frequently escaped and became established in suitable microclimatic conditions. They were recorded on one to more localities within the Slovenian part of northern Istria and in some localities of central Slovenia. Hedysarum coronarium and Periploca graeca were recorded for the first time in the flora of Slovenia. 5 Literatura anonymous, 2002. Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Ur. l. RS, št. 82/2002. Daisie European Invasive Alien Species Gateway, 2008a: Soleirolia soleirolii. http://www. europe-aliens. org/speciesFactsheet. do?speciesId=14541# (25. 2. 2012). Glasnovič, P., 2009: Trigonella corniculata (L.) L.: Notulae ad floram Sloveniae. Hladnikia (Ljubljana) 24: 53-54. Glasnovič, P. & N. Jogan, 2009: Flora okolice Ankarana (kvadranta 0448/1 in 0448/2). Scopolia (Ljubljana) No 67: 86. Jagel, A. & C. Buch, 2012: Soleirolia soleirolii - Bubikopf (Urticaceae), Blutenbildung auch im Freiland. Jahrb. Bochumer Bot. Ver. 3. 285-289. Jogan, N., 1990: Prispevek k poznavanju razširjenosti trav v Sloveniji. Biološki Vestnik 38 (2): 27-38. Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. KovAčič, S., 2005: Periploca graeca L. In: Nikolic, T. & J. Topic (eds.): Crvena knjiga vaskularne flore Republike Hrvatske. Kategorije EX, RE, CR, EN i VU. Ministarstvo Kulture, Državni zavod za zaštitu prirode, Zagreb. 366-367. Kovačič, S., Nikolič, T., Ruščič, M., Milovič, M., Stamenkovič, v., Mihelj, D., Jasprica, N., Bogdanovič, S. & J. Topič, 2008: Flora jadranske obale i otoka. Školska knjiga, Zagreb. 558 pp. Lauber, K. & G. Wagner, 1998: Flora Helvetica. Verlag Paul Haupt, BernStutgartWien. 1614 pp. Marchesetti, C., 1896-1897: Flora di Trieste e dei'suoi dintorni. Trieste. CIV+727 pp. Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. vreš, v. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 967 pp. Martini, F., 2009: Flora vascolare spontanea di Trieste. Lint Editoriale, Trieste. 338 pp. Nikolič, T. (ed.), 2008: Flora Croatica baza podataka. On Line (http://hirc. botanic. hr/fcd). Botanički zavod, Prirodoslovno-matematički fakultet, Sveučilište u Zagrebu. Nimis, P. L., Poldini, L & S. Martellos, 2006: Guida illustrata alla flora della val Rosandra (Trieste). Le guide di Drysades 4 - Serie Flore III (F-III). Edizioni Goliardiche, Trieste. 478 pp. Pignatti, S., 1983: Flora d'Italia 1-3. Edagricole, Bologna. 44 Peter Glasnovic & Nejc Jogan: Novosti iz adventivne flore Slovenske Istre Poldini, L., 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione autonoma Friuli Venezia Giulia, Azienda parchi e foreste regionali & Universita degli studi di Trieste, Dipartimento di biologia. Udine. 529 pp. Poldini, L., 2009: La diversita vegetale del Carso fra Trieste e Gorizia: Lo stato dell'ambiente. Edizioni Goliardiche, Trieste. 731 pp. Pospichal, E., 1897-1899: Flora des Oesterreichischen Kuestenlandes 2. Leipzig, Wien. XLIII+576 pp. seljak, G., 2002: Novi adventivki na Goriškem : grozdasti lobodikovec (Danae racemosa) in smrdljiva perunika (Irisfoetidissima). Proteus 64 (5): 228-230. Starmuhler, W., 2001: Vorarbeiten zu einer »Flora von Istrien« Teil IV. Carinthia II, 191/111: 409-457. Tutin, T. G. , Burges, N. A., Chater, A. O., Edmondson, J. R., Heywood, W. H., Moore, D. M., Valentine, D. H., Walters, S. M. & D. A. Webb, 1993. Flora Europaea. Vol. 1. Cambridge University Press. 581 pp. Tutin, T. G., Heywood, W. H., Burges, N. A., Moore, D. M., Valentine, D. H., Walters, S. M. & D. A. Webb, 1968. Flora Europaea. Vol. 2. Cambridge University Press. 469 pp. Tutin, T. G., Heywood, W. H., Burges, N. A., Moore, D. M., Valentine, D. H., Walters, S. M. & D. A. Webb, 1972. Flora Europaea. Vol. 3. Cambridge University Press. 385 pp. Tutin, T. G., Heywood, W. H., Burges, N. A., Moore, D. M., Valentine, D. H., Walters, S. M. & D. A. Webb, 1980. Flora Europaea. Vol. 5. Cambridge University Press. 452 pp. Wraber, T. & P. Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varst. Nar. (Ljubljana) 14-15: 1-428. http://www.botanicni-vrt.si/ (12. 3. 2012) Hladnikia 29: 45-66 (2012) 45 Notulae ad floram Sloveniae Asplenium septentrionale (L.) Hoffm. Nova nahajališča v zahodni in osrednji Sloveniji New localities in western and central Slovenia 9749/3 (UTM 33TVM11) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Baška dolina, pod vzpetino Bizle nad Rutom, roženec, 1320 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 21. 6. 2006, herbarij LJS. 9949/1 (UTM 33TVM10) Slovenija: Primorska, dolina Idrijce, Dolenja Trebuša, Prdivnik, na grebenu med Pstatarsko in Stružniško grapo, diabaz, 855 m n. m.; na podobni podlagi (diabazni tuf) nad domačijo V Ložku, acidofilno bukovje (Blechno-Fagetum), 780 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 29. 11. 2011, herbarij LJS. 9955/1 (UTM 33TVM80) Slovenija: Štajerska, Posavje, Litija, Ponoviče, pobočje grebena Svibno, skrilavi glinavec, hrastov gozd na kislih tleh (Leucobryo-Quercetum petraeae), 270 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 17. 5. 2010, herbarij LJS. Severni sršaj je evrazijska in severnoameriška vrsta, značilna za združbe skalnih razpok na silikatnih kamninah iz reda Androsacetalia vandelli Br.-Bl. in Meier et Br.-Bl. 1934 (Aeschimann & al. 2004: 80). Te združbe so pri nas bolj pogoste in raziskane v severovzhodni Sloveniji (Savinjske Alpe, vzhodne Karavanke, Pohorje in Kozjak). Tam so to vrsto ugotovili v sestojih asociacij Campanulo coMeariifoliae-Primuletum villosae Juvan, Čarni et Jogan 2011 in Woodsio ilvensis-Asplenietum septentrionalis R. Tx. 1937 (Juvan & al. 2011). V zahodni Sloveniji je severni sršaj zelo redek (glej sliko 1, izdelali smo jo z aplikacijo FloVegSi - Seliškar et al. 2003 in v njej poleg podatkov iz te baze upoštevali še podatke iz Jogan & al. 2001 in Accetto 2001, 2006 - kvadrant nahajališča v tej zadnji objavi, ostenje zahodno od zaselka Gradišek, je po našem mnenju 9756/4 in ne 9756/3 kot piše avtor na str. 42). V Julijskih Alpah poznamo le nekaj nahajališč v soseščini Črne prsti (pod Šoštarjem, Črno goro in nad Stržiščami - vsa so v kvadrantu 9749/4) - Dakskobler (1993, 2005: 14) ter, kar je novo nahajališče, pod Matajurskim vrhom (Hohkovblom) nad Rutom (Bizle, 9749/3). Tudi za italijanski del Julijskih Alp za zdaj ne navajajo njegovih nahajališč (Poldini 2002: 65, Bona & al. 2005: 162). Pač pa je iz literature znano nahajališče severnega sršaja jugozahodno od prigorja Julijskih Alp, v srednjem Posočju, pod grebenom Sabotina (0047/2). Pospichal (1897: 11) ga označuje takole: v grušču pod skalnimi stenami, nasproti svetogorske cerkve. Tega podatka ni nihče več potrdil (prim. Bona & al. 2005: 64, Poldini 2009: 551) in se nam zdi zaradi apnenčaste podlage Sabotina precej vprašljiv. Kamnin, ki so običajno njegova rastišča, na tej gori, še posebej na pobočjih nasproti svetogorske cerkve, po naših spoznanjih ni. V zahodni Sloveniji Jogan & al. (2001: 53) objavljajo še podatek za kvadrant 9850/3 (Cerkljansko), kjer je kar precej silikatnih kamnin. Vir za ta podatek nam ni znan. Novo nahajališče pri Litiji v Zasavju je na perm-karbonskih skrilavih glinavcih (Buser 2009). Gozd, ki porašča to skalovje (popis št. 6 v tabeli 1), začasno (brez da bi opravili 46 Notulae ad floram Sloveniae 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 Slika 1: Razširjenost vrste Asplenium septentrionale v Sloveniji Figure 1: Distribution of Asplenium septentrionale in Slovenia podrobnejše primerjave) uvrščamo v asociacijo Leucobryo-Quercetum petraeae (Marinček 1973) Marinček & Zupančič 1995 (ki jo imajo na podobnih, a manj skrajnih rastiščih pri Litiji kartirano Marinček & al. 2006), mogoča pa bi bila tudi uvrstitev v asociaciji Luzulo albidae-Quercetumpetraeae (Hilitzer 1932) Passarge 1953 em. R. Neuhausel & Z. Neuhausel 1967 (v Sloveniji je njene sestoje v zahodnih Halozah ugotovil Košir 1994) in Melampyro vulgati-Quercetum petraeae Puncer & Zupančič 1979 (vendar tudi njeni sestoji navadno poraščajo manj skrajna rastišča, glej Puncer & Zupančič 1979). Vzpetina Bizle nad Rutom ima zelo pisano geološko zgradbo. Prevladuje ploščasti baški dolomit z roženci, ponekod tudi laporovec, meljevec, glinavec ter apnenec s primesjo laporja in rožencev - v glavnem triasne, deloma, apnenec z roženci, tudi jurske starosti (Buser 1986, 1987). Severni sršaj smo pod to vzpetino našli na manjšem skalnem pragu iz roženca, v združbi (popis št. 2 v tabeli 1), kjer je tudi precej značilnih prebivalk karbonatnega skalovja in ki jo za zdaj uvrščamo v provizorno asociacijo Campanulo carnicae-Asplenietum septentrionalis nom. prov. (v tabeli 1 je predstavljena s popisi št. 1 in 2, v popisu 3 teh vrst ni več in ga zato začasno uvrščamo v asociacijo Asplenietum septentrionalis s. lat.). Nad levim bregom Idrijce pri Stopniku je obsežno območje silikatnih kamnin triasne starosti: tufski peščenjaki, keratofir, diabaz in spilit (Mlakar & Čar 2009, Čar 2010). V tem predelu smo severni sršaj našli na dveh krajih. Skalnat greben nad domačijo V Ložku porašča nizek bukov gozd (popis št. 5 v tabeli 1), ki ga začasno uvrščamo v sintakson Blechno-Fagetum (Tuxen et Oberdorfer 1958) Rivas-Martinez Hladnikia 29: 45-66 (2012) 47 1962 luzuletosum luzuloidis Marinček 1970, na velikem diabaznem bloku na grebenu nad Prdivnikom pa severni sršaj raste v navpičnem skalovju, v skoraj enovrstni združbi, brez spremljevalk (Asplenietum septentrionalis s. lat.) - popis št. 4 v tabeli 1. Zahvala Nini Juvan, univ. dipl. biologinji, se iskreno zahvaljujem za pregled besedila, popravke in koristna dopolnila. Literatura Accetto, M., 2001: Nova spoznanja o rastlinstvu Kočevske in Bele krajine. Gozdarski vestnik (Ljubljana) 59 (5-6): 248-259. Accetto, M., 2006: Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju ostenij vzhodnega dela predalpskega sveta Slovenije. Zbornik gozdarstva in lesarstva (Ljubljana) 81: 37-59. Aeschimann, d., k. Lauber, d. m. Moser & j.-p. Theurillat, 2004: Flora alpina. Bd. 1: Lycopodiaceae-Apiaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1159 pp. Bona, e. (ed.), f. Martini, h. Niklfeld & f. Prosser, 2005: Atlante corologico delle Pteridofite nell'Italia nordorientale. Distribution Atlas of the Pteridophytes of North-Eastern Italy. Museo Civico di Rovereto, Edizioni Osiride, Rovereto. 239 pp. Buser, s., 1986: Tolmač listov Tolmin in Videm (Udine). Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100 000. Zvezni geološki zavod, Beograd. 103 pp. Buser, s., 1987: Osnovna geološka karta SFRJ. Tolmin in Videm 1 : 100 000. Zvezni geološki zavod, Beograd. Buser, S., 2009: Geološka karta Slovenije 1: 250.000. Geological map of Slovenia 1.250,000. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. Car, j., 2010: Geološka zgradba Idrijsko-Cerkljanskega hribovja. Tolmač h geološki karti idrijsko-cerkljanskega hribovja med Stopnikom in Rovtami 1: 25 000. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. 127 pp. Dakskobler, I., 1993: Novo nahajališče kimastocvetnega grahovca v Julijskih Alpah. Proteus (Ljubljana) 55 (5): 174-180. Dakskobler, I., 2005: Rastlinstvo in rastje (flora in vegetacija) Baške doline (zahodna Slovenija). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 46-2: 5-59. Jogan, n., t. Bačič, b. Frajman, i. Leskovar, d. Naglic, a. Podobnik, b. Rozman, s. Strgulc - Krajšek & b. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. Juvan, n., a. Čarni & n. Jogan, 2011: Chasmophytic vegetation of silicate rocks on the southern outcrops of the Alps in Slovenia. Wulfenia (Klagenfurt) 18: 133-156. Košir, Ž., 1994: Ekološke in fitocenološke razmere v gorskem in hribovitem jugozahodnem obrobju Panonije. Zveza gozdarskih društev Slovenije, Ljubljana. 149 pp. Marinček, l., a. Čarni, m. Jarnjak, p. Košir, a. Marinšek, u. Šilc & i. Zelnik, 2006: Vegetacijska karta gozdnih združb Slovenije v merilu 1: 50.000 - List Ljubljana. ZRC SAZU, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Ljubljana. Mlakar, i. & j. Čar, 2009: Geološka karta Idrijsko-Cerkljanskega hribovja med Stopnikom in Rovtami 1: 25 000. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. 48 Notulae ad floram Sloveniae Poldini, l. (s sodelovanjem G. Oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, Azienda Parchi e Foreste Regionali & Universita degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Udine. 529 pp. Poldini, L., 2009: La diversita vegetale del Carso fra Trieste e Gorizia. Lo stato dell'ambiente. Edizione Goliardiche, Trieste, 732 pp. pospichal, e., 1897: Flora des österreichischen Küstenlandes. Erster Band. Franz Deuticke, Leipzig und Wien. 574 pp. Puncer, i. & m. Zupančič, 1979: Novi združbi gradna v Sloveniji (Melampyro vulgati-Quercetum petraeae ass. nova s. lat.). Scopolia (Ljubljana) 2: 1-47 + fitocenološke tabele. Seliškar, t., b. Vreš & a. Seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. Tabela 1: Sestoji z vrsto Asplenium septentrionale v zahodni in osrednji Sloveniji Table 1: Stands with Asplenium septentrionale in western and central Slovenia Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 Pr. Fr. Delovna številka popisa (Working number of relevé) 203491 212215 203041 241333 241332 235769 Nadmorska višina v m (Altitude in m) 1370 1320 1440 855 780 270 Lega (Aspect) SW S E W W SSE Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 95 60 90 90 40 20 Matična podlaga (Parent material) GL Rož GL DB DT GL Tla (Soil) Li Li Li Li Ra Ra Kamnitost v % (Stoniness in %) 100 100 100 100 50 20 Zastiranje v % (Cover in %): Zgornja drevesna plast (Upper tree layer) E3b 70 70 Spodnja drevesna plast (Lower tree layer) E3a 5 10 Grmovna plast (Shrub layer) E2 10 20 Zeliščna plast (Herb layer) El 30 50 10 1 50 70 Mahovna plast (Moss layer) E0 10 20 20 30 Število vrst (Number of species) 11 16 6 2 23 43 Velikost popisne ploskve (Relevé area) m2 1 4 1 3 200 400 l9 9 6 0 o o 0 10 Datum popisa (Date of taking relevé) 0© i Igor Dakskobler, Andrej Rozman & 3 Branko vreš Nova spoznanja o razširjenosti in rastiščih vrste Listera cordata (L.) R. Br. v Sloveniji Božo Frajman & Tinka Bačič 19 Prispevek k poznavanju flore Cerkniškega polja z okolico (Notranjska, Slovenija) Peter Glasnovic & Nejc Jogan 37 Novosti iz adventivne flore Slovenske Istre Notulae ad floram Sloveniae 45 Nova nahajališča 67 Miscellanea 73 CONTENTS: Igor Dakskobler, Andrej Rozman & Branko vreš New findings on the distribution and sites of Listera cordata (L.) R. Br. in Slovenia Božo Frajman & Tinka Bačič A Contribution to the knowledge of the flora of Cerkniško polje and its vicinity (Notranjska region, Slovenia) Peter Glasnovic & Nejc Jogan Novelties from the adventive flora of the Slovenian Istria Notulae ad floram Sloveniae New localities Miscellanea