o<5 > 2 < "šo £. cr 2 0 O o ' -er TE ~ o ra ra co SP To o 9 CD -O z * Q) o o o o o o o o o o o o o -si- h CD < 'Cf 3 ca Revija za tehniško ustvarjalnost mladih OKTOBER 2009, LETNIK XLVII, CENA 2,50 € POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠT11102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: Blaž de Costa Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Katarina Pevnik Trženje oglasnega prostora: Bernarda Žužek Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 17 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: mojca.borko@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 2,50 €, naročnina za prvo polletje pa 12,50 €. Transakcijski račun: 07000-0000641745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 50 €. Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN: SI56029220012171943 Koda SWIFT: UBASI2X Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Računalniški prelom in izdelava filmov: Studio Luksuria, d. o. o. Tisk: Delo tiskarna INPO, d. o. o. Naklada: 5.000 izvodov Publikacijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Nemška raketa A-4, predhodnica vseh sodobnih vesoljskih in vojaških raket, je stalen izziv za raketne modelarje in maketarje. Foto: Miha Čuden KAZALO KAZALO 4 8 11 12 16 12. EVROPSKO PRVENSTVO RAKETNIH MODELARJEV . . . POLMAKETA FREGATE (2. DEL) NOVO NA TRGU TIMOV TEST - DART ELEKTRO. MODEL ŽIROKOPTERJA S PREKLOPNIMI KRAKI 19 20 30 32 35 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - MESSERSCHMITT BF-108 TAIFUN ZAČETKI GRADENJ MAKET Z NOCHOM. MAKETA S PREMIKAJOČIMI SE VOZILI NA CESTAH (11. DEL) OGREVANJE OGLEDALA. MODEL DVOKRILNIKA ZA ZAČETNIKE j-.,,... JfiEH® 39 PSIČEK BOBI 40 TKANJE S STEKLENIMI KORALDAMI. 43 URNIK-ČEBELNJAK Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi. 3 mr oktober 2009 m REPORTAŽA SPACEMQDELUNG X 12. evropsko prvenstvo raketnih modelarjev, Slovenci osvojili 6 medalj Irig, Srbija - 22.-28. 8. 2009 MIHA ČUDEN Foto: Alja Makuc in Miha Čuden Izteka se leto, ko je bila še zadnjič v veljavi nerazumna omejitev, ki so jo sprejeli na modelarski komisiji CIAM mednarodne aeronavtične zveze FAI, da sme na tekmovanjih najvišjega ranga (SP in EP) biti na programu zgolj pet panog in ne več osem, kot je bilo prej pravilo, ki je veljalo dolgo vrsto let. S tem ukre¬ pom so bili oškodovani vsi tisti modelar¬ ji, ki so imeli to smolo, da organizatorji prvenstev njihovih panog niso uvrstili v program. To je še posebno prizadelo tekmovalce iz neevropskih držav, ki so lahko zaradi spleta okoliščin tako iz¬ gubili kar štiri tekmovalne sezone, če vmes niso mogli nastopiti na svetovnem prvenstvu. Evropska in svetovna prven¬ stva so namreč na sporedu izmenično vsako drugo leto. Odločitev Letalske zveze Srbije, or¬ ganizatorja letošnjega 12. evropskega prvenstva, je bila, da bodo na članskem prvenstvu zastopane naslednje pano¬ ge: S1B - rakete za doseganje višine, S6A - rakete v trajanju leta s trakom, S5C - makete raket za doseganje viši¬ ne, S7 - makete raket in S9A - modeli žirokopterjev, medtem ko so mladinci tekmovali v kategorijah: S1A - rakete za doseganje višine, S3A - rakete v trajanju leta s padalom, S6A - rakete v trajanju leta s trakom, S5B - makete raket za do¬ seganje višine in S8D - modeli RV-rake- toplanov v trajanju leta. Tekmovanje, ki ga je izpeljal Mode¬ larski klub Sirmium iz Sremske Mitro¬ viče, je potekalo pri kraju Irig v Sremu. Na prvenstvu je uspešno nastopila tudi reprezentanca Letalske zveze Slovenije, v kateri so sodelovali raketni modelarji iz treh slovenskih klubov. Barve Sloveni¬ je so zastopali: Miha Čuden, Jože Čuden, Miha Kozjek, Anton Šijanec in Matevž Dular (vsi ARK V. M. Komarov iz Ljub¬ ljane), Boris Jenko, Uroš Jenko, Marjan Jenko in Mitja Žgajner (vsi ARK Vega iz Sevnice) ter Janko Rupnik in Alja Makuc iz MMK Logatec. Nastopili so v vseh pe¬ tih članskih kategorijah ter štirih mla¬ dinskih kategorijah, kjer je kot edini mladinec nastopil Mitja Žgajner. Razlog za to, da tokrat nismo imeli mladinske ekipe, je bil, da je po eni strani prišlo do menjave generacij (večina mladinskih reprezentantov je presegla zgornjo sta¬ rostno stopnjo), po drugi pa v klubih trenutno ni dovolj mladih modelarjev, saj sta tako ljubljanski kot tudi sevniški klub ostala brez prostorov, kjer bi lahko izvajali delo z mladimi. Znano je, da je ljubljanski ARK Komarov to doletelo zaradi nerazume¬ vanja mestnih ob¬ lasti, ki po več kot enem letu ne naj¬ de nadomestnih prostorov za tiste, ki so jih bili rake¬ tarji zaradi visoke najemnine prisi¬ ljeni zapustiti. Evropskega pr¬ venstva v Srbiji se je udeležilo okoli 150 tekmovalcev iz 14 držav, ki so bili nastanjeni v zdraviliškem sre¬ dišču Vrdnik na Fruški gori v bli¬ žini poligona, na katerem so v dneh od 22. do 28 avgu¬ sta potekale šport¬ ne aktivnosti. Po prihodu ekip in nastanitvi je bilo najprej na vrsti testiranje motor¬ jev in oddaja ma¬ ket v ocenjevanje. Organizator je k sodelovanju na prven¬ stvu povabil tudi našega mednarodnega sodnika Marjana Čudna, ki je kot eden od dveh glavnih sodnikov pripomogel k nemotenemu poteku in korektni izved- raket za doseganje viši- osvojil skupaj s Čehom Jarosla- bi prireditve, poleg tega pa je pri testira¬ nju motorjev sodeloval tudi naš strokov¬ njak Andrej Vrbec. Prvi dan so mnogi tekmovalci iz¬ koristili za uradni trening, na katerem Jože Čuden na najvišji stopnički v kategoriji ne S IB. Naslov evropskega prvaka je vom Chmelikom. Marjan Jenko med zlaganjem pristajalnega traku v model kategorije S6 Boris Jenko pred startom v kategoriji S6A mn 2 4 oktober 2009 REPORTAŽA so se predvsem seznanili s terenom in opravili še zadnje preizkuse modelov, nato pa je šlo zares. Dopoldnevi so bili rezervirani za tekme mladincev, članske kategorije pa so potekale pretežno v po¬ poldanskem času. V ponedeljek je izmed naših naj¬ prej nastopil Mitja Žgajner, ki pa se mu uvodni nastop med mladinci v katego¬ riji raket s padalom ni najbolje izšel. Po uspešno opravljenem štartu v prvem turnusu, se v drugem padalo na modelu ni odprlo in sanje o dobri uvrstitvi so se razblinile. Člani so se najprej pomerili v panogi raket s trakom S6A. Rezultati naših v pr¬ vem turnusu niso bili pretirano obetav¬ ni, edino let Borisa Jenka je bil nekoliko boljši. Ker pa se tudi konkurentom ni vse izšlo po načrtih, so še vse karte osta¬ le odprte. Naslednja leta Jožeta Čudna in Marjana Jenka sta bila »polna«, žal se je Borisu štart ponesrečil, vendar je pov¬ prečje vseh treh našim še vedno omogo¬ čalo biti ob boku najboljših. Ko je Jožetu uspelo odleteti še drugi maksimum in Anton Šijanec z dvostopenjskim modelom rakete za doseganje višine Miha Čuden in Anton Sijanec na štartnem mestu med montažo mo¬ torjev in pripravo višinskih modelov na štart sta Marjan in Boris izvedla dva dokaj dobra leta, smo presrečni ugoto¬ vili, da seštevek vseh treh zadošča za ekipno brona¬ sto medaljo. Pri tem nam je uspe¬ lo ugnati najhujše konkurente Polja¬ ke in led je bil pre¬ bit. Jože je na kon¬ cu osvojil izvrstno 6. mesto in ni mu veliko zmanjkalo do medalje tudi med posamezni¬ ki. Marjan je za¬ sedel 17., Boris pa 23. mesto. V torek so naši nastopili samo v članski konkurenci. Jožetu Čudnu in Antonu Šijancu se je v ekipi pridružil Miha Čuden, ki je to¬ krat prvič nastopil med člani. Glede na sloves naših v tej kategoriji smo upravi¬ čeno pričakovali medaljo, čeprav se po¬ gosto zgodi, da tekmovalec, ki leti zelo visoko, utegne ostati brez izmerjene vi¬ šine. Žal se je to zgodilo tako Mihi kot Tonetu, ki sta sicer opravila vsak po en odličen dvostopenjski let, ki pa ju meril¬ cem s teodoliti ni uspelo izmeriti. Jožetu je v drugem turnusu uspel izjemen let. Z dvostopenjskim modelom je dosegel vi¬ šino 621 m, kakršno je malce pozneje do¬ segel še Čeh Jaroslav Chmelik. Do konca se jima je še najbolj približal Slovak Javo- rik, ostali pa so že krepko zaostajali. Po bronu na SP v Bajkonurju, ki ga je Jože osvojil skupaj s Srbom Krčedincem, je tokrat vSIB spet stal na isti stopnički za najboljše še z drugim tekmovalcem, le da tokrat na najvišji. Zanimivo je, da je z osvojitvijo naslova evropskega prvaka kljub dolgoletni športni karieri v svojo Dobitniki bronaste medalje v S6A ekipno: J. Čuden, 11. Jenko in M. Jenko ter pomočnik vodje reprezentance, Anton Šijanec mi 2 zbirko dodal prvo medaljo z EP v kon¬ kurenci posameznikov, vse druge so na¬ mreč s svetovnih prvenstev. Če bi vsem trem našim tekmovalcem izmerili po en let, bi tu zanesljivo osvojili tudi ekipno medaljo, če ne še celo kaj več. V sredo so bile na programu kar tri kategorije. Zjutraj so se med seboj naj¬ prej pomerili mladinci z raketami s tra¬ kom. Mitja je tekmo začel preprečljivo in si s izvrstnim prvim letom pripravil dobro izhodišče za nadaljevanje. V dru¬ gem turnusu je malce prehitro izstrelil svoj model, ko pogoji niso bili ravno naj¬ boljši, a vseeno dovolj dobro, da je ostal med kandidati za vrh lestvice. Ob pomo¬ či izkušenih članov, ki so Mitji z nasveti priskočili na pomoč, mu je v tretje uspe¬ lo naleteti maksimum, kar se mu je bo¬ gato obrestovalo, saj je to zadoščalo za srebrno medaljo. Na stopničkah sta se mu pridružili kar dve dekleti: Vesna Ka- tanič iz Srbije na prvem mestu in Slova¬ kinja Ana Maria Šilarova mesto za njim. Mitja je nato nastopil še v panogi maket za doseganje višine S5B, kjer je z maketo taurus tomahawk zasedel 12. mesto. Nato so bili na vrsti člani, ki so nasto¬ pili v isti kategoriji, vendar z nekoliko večjimi maketami in močnejšimi mo¬ torji totalnega impulza do 10 Ns (S5C). Izbor prototipov je v tej kategoriji zelo omejen, saj je malo takih, ki dimenzijsko ustrezajo pravilom v tej panogi. Najpo¬ gostejše so makete sondažnih raket tau¬ rus tomahawk, nike cajun, nike apache ali bumper WAC. Naši so nastopili z ena¬ kimi maketami kot pred dvema letoma v Košicah, in sicer z nike cajuni. Po stati¬ čnem ocenjevanju situacija ni bila ravno rožnata, saj je le Jože Čuden dobil visoko oceno, medtem ko sta Tone Šijanec in Matevž Dularje v kategoriji maket za dose¬ ganje višine S5C »letel« naj višje -471 m. oktober 2009 5 REPORTAŽA j T~1 Nike cajun Antona Šijanca pred izstrelitvijo z batnega lanserja Matevž Dular pristala precej nizko. Toda na terenu se je slika krepko spremenila. Da naši znajo leteti visoko, so dokazali že dan prej pri višinskih modelih. To¬ krat je najbolj prijetno presenetil Ma¬ tevž, ki je dosegel sploh najvišjo višino dneva, 471 m. Tudi Tonetov let je bil po¬ doben, žal je spet ostal neizmerjen. Ko je Jožetu zaradi napake v delovanju mo¬ torja druga stopnja modela treščila na tla, je že kazalo, da je vsega konec. Ekipa za vračanje je model sicer našla, vendar je bil v tako slabem stanju, da skoraj ni bilo upanja, da bi mu ga do konca tekme uspelo pokrpati. Ob pomoči kolegov iz ekipe se je začelo sestavljanje modela košček za koščkom in napeta dirka s ča¬ som. Pozneje se je pokazalo, da je tudi Tonetov model potreben izdatnega po¬ pravila. Izkušnje in zavzeto delo celotne ekipe so vendarle obrodili sadove. Obe¬ ma je uspelo še pravočasno popraviti svoja modela ter tik pred koncem izvesti Jože Čuden še zadnjič pred letom preverja dvostopenjsko višinsko maketo nike cajun. zelo solidna dvostopenjska leta. Z izred¬ no borbenostjo so dosegli skoraj nemo¬ goče, se zavihteli med najboljše in celo osvojili bronasto medaljo med ekipami, razplet, kakršnega ni nihče pričakoval. Veselje med vsemi člani reprezentance ob tej nenadejani medalji je bilo nepo¬ pisno. Jože je na koncu zasedel 7. mesto, Matevž se je povzpel na 8. in Tone na 15. mesto. Pred nami pa je bil še en tekmoval¬ ni dan in še kako železo v ognju. Največ smo pričakovali od Mitje pri RV-rake- toplanih, saj je pred tem na tekmah za svetovni pokal že v članski konkurenci dosegel nekaj izjemnih rezultatov in tudi zmagal. Prvi let je brez težav odletel maksimalno, v drugem turnusu pa sle¬ dilo razočaranje. Do polnega izkupička mu je zmanjkalo 27 sekund, medtem ko je bil njegov glavni konkurent, mladi Poljak Wieczorek tudi v drugo uspešen. V zadnjem letu se je bilo treba močno Miha Kozjek in Marjan Jenko sta pri modelih žirokopterjev S9A z enakim seštevkom točk za¬ sedla visoko 7 . mesto. Mladinec Mitja Žgajner z modelom RV-rake- toplana, s katerim je v kategoriji v trajanju leta S8D osvojil srebrno medaljo. potruditi in upati na napako Poljaka. Mitja v zadnjem letu ni imel težav, ostali so prav tako leteli dosti bolje, med njimi tudi Wieczorek, ki je na koncu zasluže¬ no osvojil naslov prvaka. Za njim pa je na stopničke za zmagovalce že drugič na prvenstvu stopil tudi Mitja in si pri¬ boril še eno srebrno medaljo. Pri modelih žirokopterjev (S9A) naši reprezentanti zadnja leta niso bili pretirano uspešni. Medalje so nazadnje osvajali pred šestimi leti prav tako na EP v Srbiji, poznejši dosežki pa so bili bolj skromni. V prvem turnusu se nihče od naših ni kaj posebno izkazal. Če bi sodili po prvih letih, je bilo pričakovati nekaj podobnega kot na zadnjih tekmah. Sicer tudi drugi niso leteli prav briljantno, saj sta bila zabeležena le dva maksimuma. V drugem turnusu so se naši močno po¬ pravili. Tako Miha Kozjek kot Marjan Jen¬ ko sta napravila maksimalni let in tudi Jožetov let je bil nekoliko boljši. Ko je v Še ena bronasta medalja ekipno: z modeli žirokopterjev so jo osvojili J. Čuden, M. Koz¬ jek in M. Jenko. 6 oktober 2009 mi 2 REPORTAŽA f Mitja Žgajner in Poljak Wieczorek, glavna konkurenta za zmago v S8D na zmagoval¬ nem odru Mitja s pokalom za najboljšega mladinske¬ ga tekmovalca evropskega prvenstva Trm Slovenska reprezentanca na slovesnosti ob zaključku prvenstva tretje Marjan dosegel še en maksimum in je tudi Mihi uspelo dobro štartati, so apetiti v hipu narasli. Izračun je pokazal, da lahko zanesljivo osvojimo še eno me¬ dalj, če Jožetu uspe naleteti maksimum. Ob našem štartnem mestu je zbralo kar nekaj poljskih tekmovalcev, ki so nape¬ to čakali na razplet, saj je bila v igri tudi njihova medalja. Jože je kot že nekajkrat prej umirjeno čakal na termiko in opa¬ zoval razmere v zraku. Ko je prišel pravi trenutek, se je v hipu odločitev za štart že dokaj blizu izteka zadnjega turnusa. Model je ujel termično dviganje, iz kate¬ rega ni bilo več videti vrnitve, in še ena taktično priborjena medalja je pristala v naših rokah. Miha in Marjan sta na kon¬ cu z enakim rezultatom zasedla visoko 7. mesto, Jože pa je trem uvrstitvam med deseterico dodal še 14. mesto. Po dolgem času smo na tem prven¬ stvu spet nastopili tudi pri maketah ka¬ tegorije S7, kjer se ocenjuje realnost po¬ leta glede na prototip. Razveseljivo je, da so se gradnje lotili mladi modelarji. Alja Makuc in Uroš Jenko sta za to pri¬ ložnost izdelala maketi vojaške rakete nike hercules, Janko Rupnik pa se je od¬ ločil za maketo vesoljske nosilne rakete zenit-2. Predvsem oba nike herculesa sta vzbudila precej zanimanja tako pri tekmovalcih kot pri sodnikih, saj teh prototipov na prvenstvih doslej še ni¬ smo videli. Tudi ocene, ki sta jih dobila, so bile dokaj visoke in tudi Jankov ze¬ nit-2 ni dosti zaostajal. Posebnost naših maket je bila, da so imele vžig stopenj in aktiviranje padal predviden s pomoč¬ jo RV-naprave. Ker pa je za zanesljivo iz¬ vedbo leta malce zmanjkalo časa, je bila sprejeta odločitev, da maket ob tej prvi predstavitvi ne izstrelijo. Prvo mesto v tej kategoriji je osvojil Marian Greš iz Slovaške, srebro in bron pa sta pripadla Poljakoma očetu Antoniju in sinu To- maszu Karchu, medtem ko so zlato me¬ daljo med ekipami osvojili srbski make- tarji, vsi s saturni lb. Po dveh bolj »sušnih« letih, ko sloven¬ ska reprezentanca raketnih modelarjev na evropskem in svetovnem prvenstvu sicer ni ostala brez medalje, a je bil iz¬ kupiček daleč od tistega, ki smo ga bili vajeni, se tokrat spet vrača na stara pota. Šest medalj, od tega tri v konkurenci po¬ sameznikov in tri v moštveni konkuren¬ ci, ter več uvrstitev med deseterico naj¬ boljših, jo znova uvršča med velesile v tem tehničnem športu in najuspešnejše udeleženke prvenstva, uspeh pa je še to¬ liko večji, ker je bil tokrat prvič dosežen s prepolovljeno zasedbo, brez mladin¬ skih ekip. Upati je le, da bo podmladek Maketi nike hercules, s katerima sta Alja Ma¬ kuc in Uroš Jenko nastopila v kategoriji S7. v klubih čim prej zapolnil vrzeli, ki so nastale v naši reprezentanci. oktober 2009 7 MODELARSTVO Podatki o modelu Dolžina: 785 mm Širina: 80 mm Višina: 215 mm RV-polmaketo fregate (*. del) MATEJ PAVLIČ Foto: Manca Pavlič V prejšnji številki je bila opisana gradnja trupa in nadgradnje, tokrat pa je na vrsti izdelava opreme na krovu in vgradnja RV-naprave za vse tiste, ki bi radi model fregate spuščali po vodi. Izdelava opreme na krovu Že v uvodu k 1. delu smo zapisali, da imajo sodobne fregate zaradi čim manjše opaznosti za radarje zelo oglato nadgradnjo in razmeroma malo štrlečih delov, kar se pri gradnji modela izkaže za še kako dobrodošlo. Tudi sicer so po¬ drobnosti namenoma izpuščene, saj gre za polmaketo in poleg tega za izdelek, ki naj bi se ga lahko lotili modelarji z manj izkušnjami. Pri izdelavi posamez¬ nih sklopov oz. pri določanju velikosti njihovih sestavnih delov si pomagajte s stranskim risom in tlorisom, objavlje¬ nim na prilogi v prejšnji številki Tima. Ker je načrt narisan v merilu 1 : 1,5, mo¬ rate vse mere pomnožiti z 1,5, še bolje pa bo, če vam obe risbi v fotokopirnici povečajo za 50 96. Tako boste dobili risbi modela v njegovi naravni velikosti. Da bi bilo z iskanjem ustreznih mer čim manj dela, so na večini fotografij, ki prikazu¬ jejo sestavne dele posameznih sklopov opreme na krovu, podane njihove mere. Poskušajte se jih čim bolj držati, malce pa se vedno lahko zanašate tudi na dej¬ stvo, da manjših odstopanj tako ali tako ne bo nihče opazil. Z izjemo topa, dveh radarjev za vode¬ nje raket, komandnega mostu in anten¬ skega stolpa, ki so iz masivnega smreko¬ vega, jelševega ali lipovega lesa, boste za skoraj vse preostale sestavne dele potrebovali le nekaj koščkov žice, 1 mm debelega furnirja, 2 mm debele vezane plošče ter smrekovih letvic in okroglih bukovih paličic različnih presekov. Pri izbiri najbolj primernega gradiva bo pri¬ šla do izraza vaša iznajdljivost in prakti¬ čnost, saj si je pogosto mogoče pomaga¬ ti z odpadnimi kosi električnega kabla s PVC-izolacijo, zobotrebci, paličicami za pečenje na žaru, pokrovčki od šampo¬ nov ali kozmetike, bucikami in drugimi drobnarijami. Olajševalna okoliščina pri vsem skupaj je, da bo izvor in gradivo sestavnih delov na koncu prekrila siva barva, s katero je - z izjemo reševalnih čolnov - prebarvan ves model. V nadaljevanju je na kratko opisana izdelava posameznih sklopov tako, kot so postavljeni na krov v smeri od kljuna do krme. Velikost loput na krovu, njihovo šte¬ vilo in položaj je najlažje razbrati s tlo¬ risa. Uporabljeno gradivo je prikazano na sliki 25. Izrezane pravokotnike obru¬ site po robovih. Ducat 12 mm dolgih kvadrov, ki so po 6 na vsaki strani name¬ ščeni vzdolž bokov (približno 3 mm od roba), lahko nažagate iz letvice s prere¬ zom 2x2 mm, v skrajnem primeru pa si lahko pomagate tudi z vžigalicami. Valobran je narejen iz dveh enakih kosov 3 mm debele vezane plošče. Nju¬ na oblika je v merilu 1 : 1 prikazana na risbi 26. Spodnja robova posnemite ne¬ koliko pod kotom, da se bosta brez špra¬ nje prilegala krovu. Enako velja za stična robova na sredini. Top je sestavljen iz treh delov. Pod¬ stavek je iz okroglega kosa 2 mm debele vezane plošče s premerom 15 mm, cev je iz 3 mm debele bukove paličice, ohi¬ šje pa je iz enega kosa lesa, ki ga je treba z rašpo in brusilnim papirjem postopno oblikovati v zahtevano obliko (slika 27). Par kontejnerjev za protiladijske rakete je narejen iz smrekovih letvic s 8 »»Piš !*»/*■ 2 oktober 2009 MODELARSTVO | prerezom 4><4 mm in koščkov 1 mm debelega furnirja, ki jih zlepite v obliko »potlačene« črke X (slika 28). Nekoliko več dela je s tremi lanser- ji protiletalskih raket (slika 29). Po dva para cevi za vsakega nažagajte iz 4 mm debele bukove paličice. Nalepite jih na 15 mm dolg košček smrekove letvice, vse skupaj pa na okrogel podstavek s premerom 10 mm. Dva radarja za usmerjanje raket na¬ redite iz kvadra masivnega lesa, ki ga najprej oblikujte v valj (slika 30); tega nato na eni strani enakomerno zaoblite in šele potem odžagajte na zahtevano vi¬ šino 10 mm. Podstavek je iz dveh delov, okroglega in pravokotnega, poleg tega Komandni most naredite iz masivne¬ ga lesa (slika 34). Sprednji in zadnji rob poševno posnemite, kot je prikazano na stranskem risu na načrtu. Od tam pre¬ kopirajte tudi obliko antenskega stolpa, ki je največji in najvišji sklop na krovu. Narejen je iz enega kosa lesa debeline 20 mm. Stolp se proti vrhu nekoliko zoži (slika 34). Antena je iz 75 mm dol¬ gega kosa žice. »Izbokline« na njej je naj¬ lažje narediti tako, da plastično izolacijo potegnete s kabla ter jo z modelarskim nožem narežete na koščke, ki jih nato nataknete nazaj na žico in s sekundnim lepilom utrdite na enakih medsebojnih presledkih. Namesto tega lahko upora¬ bite tudi drobcene lesene ali plastične kroglice od kake odslužene ogrlice ali zapestnice. Zgornja in spodnja antena sta iz koščka žice in bukove paličice s premerom 3 mm, štirje izstopniki zraka pa so nažagani iz bukove paličice s pre¬ merom 5 mm (slika 35). Helikopter na zadnjem krovu pope¬ stri videz modela, vendar se da shajati tudi brez njega. Ker je vsaj za začetnike za samogradnjo nekoliko prezahteven, raje pobrskajte po domači igralnici ali v trgovinah z igračami, kjer boste goto¬ vo našli kaj primernega. Pobarvajte ga s sivo in črno barvo, steklene površine kabine pa naj bodo svetlo modre. Sestavljene in zlepljene sklope pred lepljenjem na krov vsaj dvakrat pobar¬ vajte. Za lepljenje je najbolje uporabiti sekundno ali hitro vezoče dvokompo- nentno lepilo. Tisti, ki so se odločili, da bodo nare¬ dili polmaketo fregate za okras, so z de¬ lom pri kraju in se že lahko navdušujejo nad svojo stvaritvijo. Kdor pa namerava model spuščali po vodi, ga čaka še ... Vgradnja RV-naprave Da bi bilo mogoče model upravljati na daljavo, tj. mu spreminjati smer in hitrost, poleg motorja z napajanjem in pa za vsak radar potrebujete še po eno buciko in plastično okrasno kapico za lesne vijake s premerom 10-12 mm ali nekaj podobnega (slika 31). Obod reševalnih čolnov sicer lahko naredite iz lesa, čeprav je možna neko¬ liko težja (ne pa tudi zahtevnejša) izved¬ ba iz koščka debele električarske žice s plastično izolacijo (slika 32). S kleščami jo ukrivite v obliko črke O, za dno pa uporabite košček 2 mm debele vezane plošče. Da bi bil stik čim manj opazen, žico odžagajte z rezalno ploščico, ki jo vpnete v modelarski vrtalnik (slika 33). 2 oktober 2009 mi Podjetje Dremel je pravi naslov za vse tiste, ki se vneto ukvarjajo s projekti »naredi sam«, restavriranjem, obdelavo lesa, modelarstvom in drugimi hobiji. Od iznajdbe večnamenskega električnega orodja Dremel pred več kot sedemdesetimi leti je Dremel v tej kategoriji postal znamka, ki ji zaupajo, in ki ponuja izdelke za širok krog uporabnikov. Vodilni položaj podjetja Dremel na področju snovanja in proizvodnje, kot tudi predanost naših konstruktorjev inovacijam in kakovosti, so to večnamensko električno orodje naredili za najbolj prodajano na svetu. Večnamensko orodje Dremel definira glavno linijo izdelkov Dremel, saj ta prilagodljiva motorna enota visoke hitrosti lahko poganja različne komponente sistema, pri katerem je na voljo več kot 150 različnih kosov pribora in nastavkov. www.dremeleurope.com 9 MODELARSTVO krmila potrebujete še servomehanizem, RV-sprejemnik z anteno in regulator hitrosti (slika 37). Kljub ozkemu trupu je v modelu povsem dovolj prostora za vgradnjo vsega naštetega. Približna raz¬ mestitev posameznih elementov je s tankimi prekinjenimi črtami prikazana na načrtu. Os krmila je treba odžagati za pribli¬ žno 6 mm, sicer nadgradnje ni mogoče povezniti čez odprtino v trupu. Za po¬ vezavo med servomehanizmom in roči¬ co krmila je najbolje uporabiti dva kosa 1,5 mm debele jeklene žice, ki ju na sre¬ dini spojite z lestenčno spojko (slika 36). Ta omogoča fino nastavitev kota oz. hoda krmila. Če ste model morda poskusno dali v vodo, ste takoj opazili, da je zelo nestabi¬ len. Krivca za to sta ozek in dolg trup ter gorilnik ali električno ploščo postavite očiščeno pločevinasto konzervo, ki ji za¬ radi lažjega izlivanja taline na zgornjem robu s kleščami naredite zgib, ter vanjo stresite za približno 2 cm debelo plast za¬ vrženih uteži. Ko se koščki - odvisno od moči plamena - čez približno 15 minut stalijo, z daljšo žico, na koncu katere na¬ redite kljukico, odstranite kose pločevine in druge moteče predmete, nato pa kon¬ zervo s kombiniranimi kleščami trdno primite za rob in talino počasi nalijte v ša¬ blone z merami npr. 20 x 20 x io mm. Te naredite iz letvic s prerezom 10 x 10 mm, ki jih z majhnimi žebljički pribijete na kos vezane plošče. Ko se svinec popolnoma ohladi, odstranite letvice, ulitkom s pilo posnemite ostre robove ter jih drugega poleg drugega zložite na dno modela. Pri določanju ustrezne obtežitve morate seveda upoštevati tudi komplet akumula¬ torskih baterij. Zaradi večje mase fregata seveda ne bo »glisirala«, česar pa od nje nihče niti ne pričakuje. Čisto na koncu je treba vse elemente RV-sistema ustrezno povezati med seboj. V pomoč naj bo shema na risbi 38. Kdor s tem doslej še ni imel opravka, naj prosi za pomoč in nasvete kakega izkušenega modelarja. Ta bo znal pravilno postaviti tudi anteno ter uglasiti RV-oddajnik in sprejemnik. Opozorilo V prejšnji številki smo pod slikama 6 in 7 na strani 7 napi¬ sali, da pretežni del gradiva za gradnjo modela (dve plošči 3 in 6 mm debele balze, pola japonskega papirja, krmilo, ladijski vijak, os z gredjo, elektromotor s priključki, elek¬ tronski regulator števila vrtljajev elektromotorja in paket akumulatorskih baterij stane okrog 70 €, kompletna za¬ četniška naprava za radijsko vodenje Graupner X-306 pa nekaj manj kot 50 €. Iz trgovine MIBO modeli v Logatcu (tel.: 01/759-01-01; trgovina@mibomodeli.si; http'.//trgovi¬ na. mibomodeli. si) so nas opozorili, da so objavljeni zneski brez DDV, kar pomeni, da so maloprodajne cene za 20 % višje. Popust v višini 10 % v omenjeni trgovini seveda še vedno velja. majhna masa. S postavljeno nadgradnjo, ki mu zviša težišče, se stanje še poslabša. Zato je treba model ustrezno obtežiti. V ta namen se najbolje obnese svinec, ki je zaradi svoje velike relativne gostote (11,35) in nizkega tališča (327,5 °C) pri¬ mernejši od železa, pa še obdelovati ga je mnogo lažje. Na manjše kose nareza¬ ne ostanke svinčenih cevi za odtoke s kladivom stolcite v majhne kvadre, ki jih drugega poleg drugega zložite na dno modela in po končanem postopku ob- teževanja zalepite z dvokomponentnim lepilom. Do svinca lahko pridete tudi v vsaki vulkanizerski delavnici, kjer svin¬ čene uteži uporabljajo za centriranje avtomobilskih koles. Odstranjene uteži navadno zavržejo, saj jih ni mogoče zno¬ va uporabiti, za naš namen pa so kot na¬ lašč. Taljenje svinca in njegovo ulivanje je sicer preprosto, a kljub temu zahteva precej pazljivosti. Najprej velja opo¬ zoriti, da mora ves postopek potekati na prostem, ker so svinčeve pare zelo strupene. Poleg tega je treba imeti na rokah zaščitne rokavice, ker ob¬ staja nevarnost opeklin. Na plinski 10 oktober 2009 mi 2 nart elektro SAŠO BABIČ Tokrat smo za test dobili enega iz¬ med novejših modelov logaškega Miba, električno različico modela dart (ang.: kopje, sulica, želo). Čeprav so časi izred¬ no popularnih in kakovostno izdelanih modelov s krili v tehniki stiropor-abahi žal mimo, so tudi tu sodobne tehnike konstruiranja, gradnje in proizvodnje prinesle svoje. Vsi Mihovi modeli zadnjih nekaj let so konstruirani z računalniško podporo, njihovi pramodeli ali celo ka¬ lupi pa so neposredno izrezkani na tri- osnem CNC-rezkalniku. Takšno tehniko priprave na proizvodnjo modelov nad¬ grajuje še kakovostna izdelava v celoti kompozitnih sestavnih delov. Seveda so vsi deli modela vključno z barvnimi shemami pobarvani že v samih kalupih pred laminiranjem, po končni obdelavi v proizvodnji pa razen vgradnje RV-opre- me ne potrebujejo nobene dodelave. Kaj nas čaka v škatli? Preprosto povedano: model je že na¬ rejen. Trup modela ima tako že vlepljeno montažno rebro za brezkrtačni elektro¬ motor in izdelan pokrov kabine. Krilo s štirimi krmilnimi površinami in višinski stabilizator sta enodelna. Poleg glavnih delov modela najdemo v škatli še vrečko z drobnimi deli, ki vsebuje vijake za pri¬ trditev krila, pokrovčke servomehaniz- mov v krilu in drobne dele za izdelavo povezav servomehanizmov s krmili. Nad izdelavo samega modela in njegovih komponent ni nobenih pripomb, vse je točno tako, kot mora biti. Model lahko izberemo v dveh barvnih kombinacijah: rumeno-modri in rdeče-črni (testni mo¬ del je eden izmed prototipov, belo-mo- dra shema žal ni na voljo). Sestavljanje modela Modela ni treba še sestavljati, saj so vsi njegovi deli gotovi. Čaka nas samo vgradnja servomehanizmov, izdelava krmilnih povezav, spajkanje kablov in konektorjev za povezavo s sprejemni¬ kom, privijanje elektromotorja in kape propelerja (spinerja) ter pritrditev spre¬ jemnika in pogonskih akumulatorjev na sprijemni trak v trupu. Servomehanizme lahko v krilo pritr¬ dimo na dva načina - lahko jih najprej ovijemo s s termoskrčljivo cevko, ki jo po navadi uporabljamo za izdelavo aku¬ mulatorskih paketov. »Termoskrčko« na strani, ki jo bomo lepili, rahlo pobrusi- mo in tako pripravljen servomehanizem z mešanico epoksidnega lepila in bom¬ bažnega polnila prilepimo na ustrezno mesto v krilu. Pri drugem načinu po¬ trebujemo t. i. okvirčke za servomeha¬ nizme, ki jih glede na tip servomehaniz- ma dobimo v modelarski trgovini. Taka vgradnja je elegantnejša, vsi servome- Čeprav je trup razmeroma majhen, je v nosu dovolj prostora za vse potrebne RV-komponente: motor emax BL 2220/07 in krmilnik, pod sprednji rob krila pa se lepo prilega pogonski paket flightpower Li-po 3S 2170 mAh. Tik pod krilom je na stranici trupa s sprijemnim trakom pripet spre¬ jemnik, za njim pa je nameščen ležeči servomehanizem za višino. Vidna sta tudi ogljikova povezava višinskega krmila in zeleni Multi- plexov šestpolni konektor za povezavo sprejemnika s servomehaniz- mi v krilu. 12 oktober 2009 mr* MODELARSTVO Celoten model je zelo elegantne in agresivne oblike, barvna shema pa v zraku dobro opazna. Kljub temu, da stabilizator in njegova notranja struktura omogočajo izdelavo smernega krmila, to ni nujno potrebno. Uporabljene RV-komponente Oddajnik: graupner mc-22 35 MHz Servomehanizmi: 1 x HD-2213 MG (višina) 4 x futaba S3150 (nagib, zakrilca) Sprejemnik: graupner R16 scan 35 MHz Krmilnik vrtljajev: hobbywing guard 40 A Pogonske baterije: flightpovver evo 25 3S Li-po 2170 mAh Pogon: zunanjevrteči brezkrtačnik emax BL2220/07 brez prenosa z zložljivimi kraki propelerja aeronaut 10x7 hanizmi so v krilo priviti in jih lahko ob morebitnih poškodbah hitro in prepro¬ sto odstranimo. Izdelava oziroma spajkanje kablov za krilo zahteva nekaj orodja in pazlji¬ vosti. Zaradi praktičnosti je na spoju trup-krilo uporabljen priljubljen zele¬ ni Multiplexov visokotokovni šestpolni konektor. Po navadi zunanja dva pola uporabimo za napajanje servomehaniz- mov, torej pozitivni in negativni, ostale štiri pa za signale do štirih krilnih ser- vomehanizmov. Vse spoje dobro izolira¬ no s termoskrčko ustreznega premera, da slučajno ne pride do kratkega stika in poškodb elektronike modela. Žal je treba material za izdelavo kablov, torej ustrezno dolge žice, konektorje in ter¬ moskrčko, dokupiti. Na ustrezna mesta v krmilih vlepi- mo krmilne ročice iz medenine, na vi¬ šinskem krmilu pa izrezkano krmilno Pred montažo servomehanizma za krilca je vidna notranja struktura krila, okrepljena z ogljikovimi vlakni. Na mestih, ki so name¬ njena lepljenju servomehanizmov ali njiho¬ vih okvirov, brušenje ni potrebno. Dart elektro PROIZVAJALEC, PRODAJALEC: CENA MODELA: VRSTA MODELA: VRSTA POGONA: RAZPETLNA KRILA: MASA MODELA: KRILNA OBREMENITEV: KONSTRUKCIJA: RV-NAPRAVA: UPRAVLJANJE: MODEL JE PRIMEREN: Mibo modeli, d. o. o. 225,00 € (Jadralna različica 219,00€) kompozitni večnamenski brezkrtačni zunanjevrteči elektromotor pribl. 300 W 1524 mm 1000g 38,5 g/dm 2 ELSVz ogljikovimi ojačitvami 4-kanalna nagib, višina, plin, zakrilca za izkušenejše modelarje Servomehanizmi so najprej oviti v termoskrčko, nato pa z epoksidno smolo prilepljeni v krilo. Pokrovček servomehanizma v ležišče prile¬ pimo z obojestranskim lepilnim trakom. Višinski stabilizator odstranimo tako, da po odklopu vilice pogona krmila skozi luknje na spodnje strani preprosto odvijemo vijaka, s katerima je pritrjen na trup. ročico iz vitroplasta. Povezave servome¬ hanizmov so iz 2-mm navojne palice in krmilnih vilic M2 ustreznih dolžin, pomik višinskega krmila pa je izveden prek trdega pogona z ogljikovo palico. Za ležišče servomehanizma se uporabi mizica iz letalske vezane plošče, ki jo v trup vlepimo z epoksidnim lepilom. Servomehanizem nanjo privijemo. Edini modelarski poseg, ki si ga poleg omenjenega sestavljanja lahko omislimo, je dodelava trupa z izvedbo smer¬ nega krmila. Seve¬ da je odločitev o tem prepuščena lastniku modela, smerno krmilo za let modela ni nuj¬ no pomembno, a je med jadranjem v šibkejših pogo- TEKI 2 oktober 2009 13 MODELARSTVO Model je aerodinamično neoporečen. Pokrovček servomehanizma lepo pokrije in zatesni vse reže ter skrije pogon krilc, pri odklonjenih krmilih pa je zatesnjena tudi reža med krmilnimi površinami in kri¬ lom oziroma višinskim stabilizatorjem. Pogon zakrile v korenu krila je izveden v notranjosti krila prek zgornje strani, pokrovčki tu pokrijejo samo hod ročice. Priključek za servomehanizme v krilu je pritrjen v ležišče, ki je izdelano že v kalupu. jih dobrodošlo. Opis predelave in nekaj podrobnejših slik sestavljanja modela si lahko ogledate na modelarskem forumu na spletnem naslovu http://forum.mode- larji.com v nizu sporočil »Dart II, Jadral- ček za vsak hribček!«. Priprava na let Model je v osnovi namenjen jadra¬ nju na pobočju. V krilu vgrajeni štirje servomehanizmi nam omogočajo spre¬ minjanje ukrivljenosti tetive profila oz. nastavitev posameznih faz letenja (če seveda to omogoča naš oddajnik). S tem preprostim trikom je spekter hitrosti le¬ tenja modela močno povečan, lahko ga uporabimo za jadranje v šibkih jadralnih pogojih (tudi na ravnini) ali v močnem vetru, dodan električni pogon pa omo¬ goča popolnoma samostojno letenje. V priloženih navodilih so v pregledni ta¬ beli tako zapisane nastavite odklonov krmil za normalen, hitrostni, termični in pristajalni (»butterfly«) režim letenja. V primeru, da naš oddajnik ne podpira t. i. faz letenja, si na modelu lahko nastavimo samo normalni način letenja, dodamo še zakrilca in »butterfly« za pristajanje. Pazi¬ mo tudi na to, da so odkloni krilc za na¬ gib diferencirani +10/-6 mm. Pred prvim poletom še enkrat preverimo krmilne odklone in smeri njihovega odklanjanja, položaj težišča pa določimo z ustreznim položajem pogonskih akumulatorjev. Letenje Vzlet iz roke je neproblematičen, mo¬ tor ima več kot dovolj moči tudi za bolj strma vzpenjanja. Krilca za nagib »pri¬ mejo« skoraj v trenutku. Dart je v zraku precej živahen, kljub temu pa je njego¬ va minimalna hitrost pred pristajanjem zgledno nizka. Opozoriti velja na to, da model izredno dobro ohranja hitrost, oziroma jo počasi izgublja, kar velja tudi za izgubljanje višine. Končni dolet brez pomagal, kot je npr. »butterfly«, je treba vnaprej načrtovati. Model prevlačenje lepo nakaže s povešenim repom, ob sa¬ mem prevlačenju pa se precej nežno zvrne na poljubno stran. Pri pristajanju na pobočju v močnejšem vetru se še po¬ sebno izkaže nastavitev krila »butterfly«, pri kateri zakrilca odklonimo močno navzdol, krilca za nagib pa navzgor. Mo¬ del se tudi v nemirnem ozračju umiri in stabilizira po nagibu in višini, kar nam omogoči normalen pristanek. Čeprav bi bilo smerno krmilo dobrodošlo, ga v pretežnem času takega letenja, kot mu je model namenjen, pilot ne pogreša. Z ne¬ kaj občutka je v termični fazi tudi brez smeri možno termično jadranje, čeprav bi bili koordinirani tesni zavoji s smer¬ nim krmilom tu dobrodošli. Prirastek pri masi v primerjavi z ja¬ dralno različico modela je odvisen od vgrajenega elektropogona in pogonskih akumulatorjev slabih 300 g. Tako si lah¬ ko omislimo tudi nekaj sproščujočega polakrobatskega letenja in »brisanja«, kar je bilo do zdaj domena t. i. modelov »hotliner«. Model tudi brez smernega kr¬ mila zmore nekaj osnovnih akrobatskih likov, atraktivni so hitri mimoleti z vzpe- Tudipri zakrilcih je reža med njimi in krilom v odklonjenem položa¬ ju zatesnjena, pogon pa je zaradi večjega odklona navzdol izveden z zgornje strani krila. Kot pritrditvena mesta za vijake se uporabljajo že med izdelavo krila v kalup položene aluminijaste puše. Vse, kar potrebujemo za letenje: oddajnik v kovčku z nekaj polnimi pogonskimi akumulatorji, krilo v zaščitni vreči in trup. Višinski sta¬ bilizator je že nameščen na svoje mesto. 14 oktober 2009 mi 2 Model Je pripravljen za let. MODELARSTVO |^_ Model zelo dobro ohranja hitrost, na krmilih je vseskozi živahen, lepo jadra in nakazuje dviganja. Pri normalnem letenju počasi iz¬ gublja višino, ko pri pristajanju pride v talni učinek, se nikakor noče spustiti na tla. Uporaba t. i. »butterflya« je skoraj nujna, za pristaja¬ nje na pobočju pa sploh. njajočimi se zaključki. Višinsko krmilo je zelo učinkovito brez dinamičnega prevlačenja pri visokih hitrostih. Zaključek Čeprav se na prvi pogled zdijo štirje servomehanizmi v krilu modela razpetine »samo« 1,5 m odločno preveč, to model in nje¬ gove zmogljivosti predstavi v popolnoma novi luči. Poveča mu spekter hitrosti letenja, dovzetnost za termična dviganja, omo¬ goča lažje pristanke na pobočju, skratka nekaj dodatne mase modela se nam bogato obrestuje. Vsekakor pa pridejo omenje¬ ne lastnosti pri jadralni različici, ki je nekoliko lažja, še bolj do izraza. Enodelno krilo je za transport sicer rahlo nepraktično, a se oddolži s svojo trdnostjo. Jadralno različico lahko za letenje v močnejšem vetru tudi obtežimo, seveda v razumnih mejah (do 1,5 kg). Dart je kljub manjšim meram model za modelarske slado¬ kusce, izvrstno leteči »all-rounder« oziroma večnamenski mo¬ del, ki je tudi odlično izdelan. Doma je na pobočjih, odlično pa se znajde tudi kot elektromotorni model za sprostitev, pa naj gre za atraktivno »žvižganje« po zraku ali mirno kroženje v večerni termiki. Start iz roke je povsem neproblematičen. Model normalno vržemo iz roke, krmila primejo takoj, hitrost v hipu naraste. Dart elektro se z iz¬ branim pogonom lepo vzpenja pod kotom okrog 45 stopinj. 2 — oktober 2009 TIMOVI NAČRTI Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vseTimove načrte. Cena vsakega je 4,20 EUR. TIMOV NAČRT 1 TIMOV NAČRT 2 TIMOV NAČRT 3 TIMOV NAČRT 4 TIMOV NAČRT 5 TIMOV NAČRT 6 TIMOV NAČRT 7 TIMOV NAČRT 8 TIMOV NAČRT 9 TIMOV NAČRT 10 TIMOV NAČRT 11 TIMOV NAČRT 12 TIMOV NAČRT 13 TIMOV NAČRT 14 TIMOV NAČRT 15 TIMOV NAČRT 16 TIMOV NAČRT 17 TIMOV NAČRT 18 TIMOV NAČRT 19 TIMOV NAČRT 20 TIMOV NAČRT 21 TIMOV NAČRT 22 TIMOV NAČRT 23 TIMOV NAČRT 24 TIMOV NAČRT 25 TIMOV NAČRT 26 TIMOV NAČRT 27 TIMOV NAČRT 28 TIMOV NAČRT 29 TIMOV NAČRT 30 - motorni letalski RV-model basic 4 star - RV-jadrnica lipa I - RV-jadralni model HOT-94 - polmaketa letala cessna 180 - RV-model katamarana KI M I - Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke - RV jadralni model HOT-95 - Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke - tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model - polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis - jadralni RV-model gita - racoon HLG-3 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model - maketa vodnega letala utva-66H - RV-model trajekta - spitfire - trener 40 - lupo, elektromotorni RV-model - P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje - potepuh, RV-model motorne jahte - bambi, šolski jadralni RV-model - Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda - e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom - P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje - messerschmitt Bf-109E, RV-polmaketa za zračne boje - RV-polmaketa aeronca L-3 - fokker E lil, RV park-fly polmaketa - vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi - Eifflov stolp, 1 m visoka maketa iz vezane plošče - maketa bagra C AT 262 B*0XI SMOLE - LEPILA - ARALDTT - KARBON VAKUUM ©PIREIMA ■ folije ■ vreče ■ flis ■ tesnilni trakovi... LAMINIRNE SMOLE - MATRIX ■ za impregnacijo kompozitov RTM, RI - infuzije, FW, autoclave LOČILO ■ voski ■ silikoni ■ šemi permanentni ločilci STEKLE IM E TKAillME od 25 g - 2500 g/m 2 POMOŽNI NATBOAU: polnila - mikrobaloni ■ tix ■ bombaž ■ stekleni prah... MIRNIK TG podjetje za sodobne, napredne materiale. tel.: 00386/01 546 54 14 gsm: 00386/031418 665 fax.: 01 546 54 15 e-mail: info@mirnik.si www.mirnik.si 15 Model žirokopterja s preklopnimi kraki MIHA in JOŽE ČUDEN Raketni modeli, ki za pristajanje upo¬ rabljajo rotor in padanje upočasnjujejo z avtorotacijo, so že dolgo prisotni v ra¬ ketnem modelarstvu, čeprav so se kot tekmovalna panoga uveljavili razmero¬ ma pozno. Toda v tem dokaj kratkem obdobju so se iz sprva precej okornih in težkih modelov razvili v visoko spo¬ sobne modele, ki po teži sploh ne odsto¬ pajo od na zunaj podobnih modelov ra¬ ket v trajanju leta s trakom ali padalom. Tekmovalni modeli žirokopterjev so bili na začetku različno zasnovani. Nekateri movanjem zamenjati. Včasih je to sicer lažje reči, kot v praksi uresničiti, saj ima¬ jo nekateri modeli glavo prilepljeno na vrh nosilne paličice nad kraki rotorja (sliki 1 in 2). V tem primeru menjava rotorja z glavo vred, ki je sestavni del modela, seveda ni dovoljena. Zato ne¬ kateri modelarji glavo pritrjujejo tako, da je snemljiva, ali pa sploh ni pritrjena na rotor (sliki 3 in 4), kar je tudi ena od možnosti modela, ki ga predstavljamo v tem prispevku. Model ima praktično enako razpetino krakov rotorja, kot so dela (0 40 mm) v desetmilimetrski iztek na spodnjem delu trupa, morajo vlakna v tkanini potekati pod kotom 45° glede na vzdolžno os trupa. Ko se smola strdi (po 24 urah na sobni temperaturi), trup gladko obrusimo najprej z grobim in nato postopoma z vse finejšim vodno- brusilnim papirjem, odrežemo na mero in snamemo s kalupa. Na podoben način izdelamo tudi gla¬ vo (la), le da je v tem primeru lažje, če na kalup polagamo ustrezno ukrojene koščke tkanine. Postopek je še prepro- so imeli zaradi napačnega tolmačenja določil športnega pravilnika FAI nekaj časa celo toge povezave med modelom in rotorjem. Danes imajo, kar je edino logično, fleksibilno vez med glavnimi deli v obliki vrvice ali elastike in je po¬ dobna kot pri že omenjenih sorodnih modelih. Rotor namreč ni integralni del modela, kot so razlagali nekateri sodni¬ ki, in na tekmah tudi posebej overjali ta del, temveč zgolj pristajalno sredstvo, ki ga sme modelar kadar koli med tek- 16 jo imeli nekoč modeli podkategorije S9B z močnejšimi motorji (5 Ns), le da se kraki preklopijo približno na polovi¬ ci ali na nekoliko manjši razdalji od ko¬ nic. Model je zato krajši in opazno lažji, k zmanjšanju teže pa svoje prispeva tudi konstrukcija rotorja s tanjšim profilom krakov. Mase modelov žirokopterjev (z rotorjem in brez motorja) so včasih krepko presegale 20 g, danes pa vse, kar gre čez to mejo, velja za pretirano. Kljub temu so lahko težji, vendar aerodinami¬ čno dovršeni modeli prejšnje generacije v ugodnih vremenskih pogojih še vedno konkurenčni lažjim naslednikom. Izdelava modela Trup (2) modela izdelamo povsem enako kot trupe za modele kategorij S3 in S6. Na ustrezno oblikovanem alumini¬ jastem kalupu z gladko obdelano povr¬ šino ga navijemo iz dveh slojev steklene tkanine s površinsko maso 24 g/m 2 , pre¬ pojene z epoksidno smolo (LF). Kalup mora biti pred tem premazan z ločilnim voskom (formula five) in skrbno spo- liran. Zaradi boljše vidljivosti modela v zraku v zmes za laminiranje dodamo rdeč ali po želji kak drug živobarvni pigment v oblike paste ali praška. Da se tkanina lepše uleže na prehodu s širšega oktober 2009 r rir-r 2 stejši, če imamo za glavo pripravljen dvodelni negativni kalup. Po končani la- minaciji je namreč površina popolnoma gladka in je ni treba še posebej obdelo¬ vati (slika 5). Hkrati z glavo oblikujemo tudi vsadilo glave (lb), ki je pri teh mo¬ delih krajše, če je glava pritrjena na os rotorja (slika 6) in normalne dolžine, ter če je privezana na svojo navezavo (slika 10). Vsadilo lahko izdelamo posebej iz presežnega dela trupa, ki ga nekoliko zožamo in vlepimo v glavo. Glavo zapremo s ploščico (12) iz bal¬ ze ali deprona (slika 5). Trirobi nosilec krakov rotorja (5) izdelamo iz treh med seboj zlepljenih koščkov trimilimetr- ske balze, katerega stranice pobrusimo pod kotom in na ta način že zagotovi¬ mo ustrezen nagib krakov rotorja (sliki 7 in 14). Nosilec prevrtamo natanko v sredini, skozenj potisnemo karbonsko paličico (8) premera 1,5 mm in dolžine 200 mm tako, da na zgornji strani sega 6-10 mm iz nosilca (slika 7) ter jo vanj prilepimo z epoksidnim lepilom. Na spodnji del paličice z epoksidnim lepi¬ lom prilepimo močnejšo 12-kg vrvico (4) iz aramidnih vlaken (kevlarja) dol¬ žine okoli 20 cm, ki jo kakih 5 cm od konca paličice prekinemo in vmes na¬ vežemo ribiški vrtilec (10), ki prepre¬ čuje krotovičenje in krajšanje vrvice med vrtenjem rotorja (slika 8). Naveza¬ vo nato povlečemo skozi čep skledaste oblike (15), ki ga izdelamo v plasteh in zlepimo iz krožnih delov deprona ali ga postružimo iz debelejšega bloka sti- rodura (sliki 2 in 4). Premer čepa pri¬ lagodimo notranjemu premeru trupa tako, da prosto zdrsne v trup. Čep lahko na spodnji votli strani za zaščito pred vročimi plini odbojnega polnjenja v mo¬ torju premažemo z razredčenim belim lepilom in ga zaradi praktičnosti trajno pritrdimo na navezavo. Na zgornjo stran čepa zataknemo in prilepimo kakih 80 mm dolgo papirnato ali plastično cev¬ ko (lahko od slamice) premera 8-10 mm, ki se uporablja kot kontejner (16) za zgornji del navezave nad čepom (slika 9). Vanjo pri vlaganju rotorja v trup mo¬ dela poleg vrvice potisnemo tudi spod¬ nji del karbonske paličice. Na ta način se zgornji del navezave ne more zaplesti v krake rotorja ob izmetavanju iz modela. Na navezavo v votlini čepa lahko naveže¬ mo še dodatni vrtilec (11) in nanj krajši amortizer (9) iz tanke okrogle opletene elastike dolžine 100 mm (sliki 2 in 4), saj je sunek pri izmetavanju rotorja tako silovit, da zlahka pretrga tudi močnejšo vrvico. Od tod naprej v notranjost trupa spet poteka kevlarska navezava v dolži¬ ni približno 800 mm, ki jo povlečemo ven iz modela skozi luknjico v trupu nad enim od stabilizatorjev in jo z epok¬ sidnim lepilom prilepimo na površino trupa tik ob rob stabilizatorja (slika 20). Krake (6) - model ima tri - obliku¬ jemo iz 3 mm debele lahke balze in mo¬ rajo imeti na konceh negativno zvitje (slika 11), da se rotor med spuščanjem modela vrti. Po oblanju z modelarskim obličem na britvice in brušenju povr¬ šino krakov vsaj dvakrat prelakiramo z redkim prozornim nitrolakom in raz¬ režemo približno na polovici oziroma TELI oktober 2009 na razdalji 185 mm od korena, kot je navedeno na načrtu v prilogi. Krake prilepimo na trikotni nosilec s 15-20 širokimi trakovi iz tanke in zelo močne poliestrske tkanine (ikareks), kakršna se uporablja za akrobatske zmaje ali jadral¬ na padala (7). Trakove na mesto pregiba prilepimo s sekundnim ali kontaktnim lepilom (slika 12). Krake rotorja v odpr¬ ti položaj povleče tanka močna elastika (13), ki je med kraki in karbonsko paliči¬ co lahko napeta s pomočjo ustrezno ob¬ likovanih jeklenih kljukic, prilepljenih na primerni razdalji od pregiba, oziro¬ ma na paličico rotorja (slika 6). Še bolje je, če elastiko napeljemo skozi izvrtine v krakih, okrepljene z vlepljenimi odrezki polistirenskih cevčic (14) takšnega pre- (5 17 mera, da ustrezajo debelini uporabljene elastike (slika 7). Konce elastik nato pre¬ prosto točkovno prilepimo na površino krakov oziroma na trirobi nosilec (slika 12). Na enak način naredimo tudi spoje ob preklopu krakov (slika 13). Pred tem lahko polovici krakov na spoju obrusi¬ mo tako, da v odprtem položaju oklepa¬ ta kot okoli 160 stopinj. Tedaj je kot ob korenu kraka lahko manjši. Stabilizatorje (3) lahko izdelamo klasično iz srednje trde 0,8-1 mm de¬ bele balze, ki jo profilno obrusimo ter 2- do 3-krat prelakiramo z razredčenim nitrolakom, v katerega smo primešali nekaj smukca za osebno nego. Lahko jih izrežemo tudi iz 0,3 mm debele bal¬ ze, obojestransko laminirane s stekleno tkanino 24 g/m 2 (sliki 15 in 16), ki jo sprešamo med dvema kosoma debelej- najprej vstavimo spodnji del navezave z amortizerjem (slika 18), nato pa še zlo¬ žen rotor s preklopljenimi kraki in de- pronskim čepom (15), v katerega cevko smo potisnili zgornji del navezave in spodnji del karbonske paličice rotorja (slika 19). Model bo poganjal mode- šega stekla in va- kuumiramo (slika 17). Stabilizatorje prilepimo na trup s cianoakrilatnim lepilom in spoj z obeh strani še utrdimo s tankim nanosom epoksid- nega lepila. Priprava na let Model pri¬ pravimo na štart tako, da v trup larski raketni motorček tipa A2-3 (s to¬ talnim impulzom 2,5 Ns) s premerom 10 mm, ki ga najprej ovijemo z lepilnim trakom, tesno vstavimo v trup ter zašči¬ timo pred izmetavanjem iz modela ob vžigu odbojnega polnjenja (slika 20). Model žirokopterja je tako pripravljen na polet. Za izstrelitev uporabimo lansirno rampo na dotik ali batni lanser. Le v skrajnem primeru model izstrelimo z običajne paličaste rampe (dolžine vsaj 1500 mm in premera 5 mm), seveda s pomočjo dveh vodil, ki ju prilepimo na širši del trupa. oktober 2009 18 TIM 2 MAKETARSTVO Bf-108 Taif 1/48, scale Messerschmitt Bf 108 taifun (Eduard, kat. št. 8054, merilo 1 : 48) MITJA MARUŠKO Nemška tovarna BWF, poznejši Mes¬ serschmitt A. G. je v letu 1934 zasnovala lahko dvosedežno letalo, popolnoma ko¬ vinske konstrukcije, za udeležbo na zna¬ nem mednarodnem tekmovanju Chal- lenge. Čeprav ga je pilotiral nemški as prve svetovne vojne Theo Osterkamp, Nemci niso poželi uspeha, saj so osvojili le peto mesto. Prvencu z oznako M-37 in motorjem hirth HM 8U je sledila štiri- sedežna izvedenka Bf 108B z motorjem argus As 10. Naslovnico zadnje izdaje Eduardove ma¬ kete bf 108 krasi upodobitev boja na jugo¬ slovanskem nebu aprila 1941. Eduardova maketa s kataloško števil¬ ko 8054 sploh ni prvenec. Pred leti sta izšli dve različici te makete: t. i. »profi- pack« izvedba (kat. št. 8053) in običajna različica (kat. št. 8054). V prvi so make- tarjem ponudili tudi fotojedkane kovin¬ ske dele in maske za barvanje zasteklitve kabine in koles. Uspešno razprodanima maketama je sledila omejena posebna izdaja (kat. št. 1101), ki je prinašala ozna¬ ke za zanimiva letala v japonski, španski, romunski, bolgarski in jugoslovanski službi. Za kratek čas je bila na voljo tudi maketa v t. i. »weekend« izdaji, ki je vse¬ bovala preproste oznake in le plastične dele. Najnovejša izdaja pa spet vzbuja pozornost z zanimivimi oznakami za kar dve letali v sestavu vojnega letalstva kra¬ ljevine Jugoslavije. Plastičnim delom so priložene maske in že obarvani kovinski deli. O tej maketi se je na straneh Tima že pisalo, spomnim naj samo na odličen članek Primoža Debenjaka v seriji dio- ram na temo španske državljanske voj¬ ne. Pa vseeno poglejmo, kaj nam maketa ponuja. Postopek gradnje se začne s pilotsko kabino, ki je dobro vidna pod veliko ste¬ kleno kabino. Obarvani kovinski deli za instrumentno ploščo in pilotske pasove so kot nalašč za odprtje kabine. Stranice pilotske kabine je bolje prilepiti na obe polovici trupa. Motor argus se skoraj v barvna kamuflažna shema (oker, svetlo rjava in olivno zelena) pritegne opazo¬ valce. V predhodni izdaji (kat. št. 1101) so bile priložene oznake za letalo Š-07, v najnovejši izdaji pa so oznake za Š-10 in Š-12. Jugoslovanske kokarde so sicer nekoliko dvomljivih oblik, zato pa pr¬ vič v verodostojnem odtenku modre barve. Med oznakami najdemo še na¬ lepke za puščavsko kamuflažo iz Libije v letu 1942, ki so že obogatile eno od predhodnih izdaj. Nove so nalepke za še tri nemška letala iz izvidniške enote 4.(H)/Aufkl.Gr 13 v Romuniji 1940, ku¬ rirsko letalo 4. nemške letalske flote, ki se je verjetno udeležilo tudi aprilske voj¬ ne 1941, in letalo lovske skupine I/JG 27 iz Innsbrucka v letu 1941. Vsa tri nem¬ ška letala imajo na zgornjih površinah značilno dvobarvno zeleno kamuflažo. Za ljubitelje maket jugoslovanskih le¬ tal so pri Lift Here izdali dve poli nalepk. Prvotna izdaja s pravilno oblikovano le¬ seno eliso iz poliuretanske smole je že davno razprodana, na voljo pa je še kom¬ plet nalepk P-48LH, ki prinaša oznake za zeleno svetlo modri Š-02 in že omenjeni kamuflirani Š-07. Oblika jugoslovanske kokarde se spet nekoliko razlikuje od Eduardovih izdaj. Češko podjetje Kora je za bf 108 izdalo več kompletov nalepk, med drugim tudi DEC4809 z oznakami za kamuflirani Š-07, zeleni Š-03 in modri 744. Nalepkam so priložena tudi poli¬ uretanska kolesa in lesena elisa. Nalepke DEC4815 pa prinašajo oznake za letalo hrvaške legije na ruski fronti. Maketa in nalepke so še vedno do¬ segljive na naslovu Združenja gradite¬ ljev plastičnih maket Slovenije, p. p. 8, 1001 Ljubljana. Prva izdaja Eduardove makete v seriji »Profipack« 4121), kjer najdete ločene krmilne povr¬ šine, pilotsko kabino in opiate za motor. Eduard je v novo izdajo svoje makete priložil vse, kar sicer ponuja kot ločene maketarske dodatke. Maketa šolskega letala bf 108 taifun je zanimiva zaradi oznak pilotske šole v Kragujevcu v letu 1940. Zanimiva tri¬ Enostavna sestavljanka z oznakami za le eno letalo v seriji »iveekend« celoti skrije pod opiate, viden pa je njegov spodnji del. Pred sestav¬ ljanjem trupa mo¬ ramo prilagoditi ležišče prozorne¬ ga dela zasteklitve kabine, ki je nekoli¬ ko večji od odprtine na trupu. Krila so oblikovana v dveh zgornjih polovicah in nosilnem spodnjem delu. Spoj kril in trupa na spodnji strani je problema¬ tičen in terja nekaj kitanja ali pa pred¬ hodno termično prilagoditev sestavnih delov. Podvozje je enostavno, z uporabo kovinskih delov in mask pa zlahka upo¬ dobite veren posnetek originala. Za vid¬ ne krmilne vezi so ob robovih krmilnih površin na voljo kovinski jedkani deli. Eduardove maske za barvanje se izvrst¬ no prilegajo in pomagajo pri barvanju zasteklitve kabine in koles ter identi¬ fikacijskega pasu na trupu letala. Za to maketo so pri češkem CMK izdelali tudi komplet epoksidnih delov (kat. št. Španska različica bf 108 iz makete s kat. št. 1101, ki je žal že razprodana. Messerschmitt Bf 108 TIKI 2 oktober 2009 19 MAKETARSTVO Prva srečanja z malimi železnicami so večinoma takšna, da postavimo tire v krogu na ravni podlagi. Že po nekaj vožnjah vlaka v krogih si skoraj vsak¬ do zaželi, da bi nekje na trasi imel pre¬ dor, v katerega bi zapeljal vlak in se na drugi strani spet pojavil. Seveda ne bi bilo narobe imeti tudi kakšnega mostu in še kaj. Pot do izpolnitve takšnih želja sploh ni težavna, saj nam proizvajalci gradiv za gradnjo maket, kakršen je nemški Noch, ponujajo zelo enostavne in hitre rešitve. V njihovem programu je mogoče izbira¬ ti med pestro ponudbo najrazličnejših že izdelanih predorov (slika 1) in dru¬ gih elementov. Predori se med sabo raz¬ likujejo po velikosti in obliki, odvisno od tega, na kateri del proge želimo po¬ staviti predor, ali je to zavoj ali ravni del proge. Predori so tudi različno široki, če gre za enotirno ali za dvotirno progo. Za ustvarjalnejše modelarje, ki jih že narejen predor ne zadovolji in želijo še sami kaj postoriti, pa ne vedo, kaj vse potrebujejo, ponuja Noch rešitev, ki je dobrodošla tudi za začetnike. Gre za za¬ četni paket (slika 2) za izdelavo pokra¬ jine, ki vključuje vsa gradiva, potrebna za ponazoritev pokrajine na bodoči ma¬ keti. Gradnja po sistemu terra-form je zelo enostavna in hitra, obenem pa ne zahteva kakega posebnega predznanja o uporabi gradiv (slika 3). Seveda bo pri oblikovanju pokrajine pomoč kakega izkušenega modelarja ali staršev dobro¬ došla. Pokrajino lahko začnemo postavlja¬ ti na plošči, kjer imamo že pritrjene tire. Za konstrukcijo pokrajine so pri¬ loženi elementi sistema terra-form, in sicer stružene lesene smrekove palice 0 6 mm, 72 kosov plastičnih nastavkov za spajanje palic in poseben triplastni nepremočljiv krep papir v skupni veliko¬ sti 180 x 60 cm (slika 4), ki se zaradi svo¬ je izjemne prilagodljivosti in raztezanja optimalno prilagaja na konstrukcijo (sli¬ ka 5). Krep papir se na konstrukcijo lepi z vročo lepilno pištolo. Zaradi ne¬ premočljive srednje plasti je krep papir odporen proti vodi in lahko nanj nana¬ šamo različne mokre mase, kot je mav¬ čni premaz za imitacijo granita, ki je pri¬ ložen v kompletu. V kompletu dobimo tudi na posebnem papirju realistično natisnjen kamnit zid velikosti 64 cm x 15 cm, ki je videti kot pravi. Za lepljenje je najbolje uporabiti lepilo za les, ki ga enakomerno nanesemo po površini. Za prikaz vodnih površin naravnega videza je dodana posebna folija velikosti 41 cm x 26 cm, ki jo enostavno izrežemo in pri¬ trdimo na mesto, kjer bo stalo jezero. Za posip je tu še 250 g naravnega drobirja ali gramoza v velikosti delcev od 2 do 4 mm. Za hitro izdelavo ceste sta v pa¬ ketu dva po 1 m dolga samolepljiva siva upogljiva trakova z že natisnjenimi črta¬ mi, ki se lahko prilagajata tudi vijugasti trasi ceste (slika 6). Po grobi izdelavi reliefa sledi ozele¬ nitev s priloženo umetno sintetično tra¬ vo, za kar imamo v kompletu priloženo plastenko z 250 ml posebnega lepila. Lastnost tega lepila je, da se suši neko¬ liko počasneje kot klasično belo lepilo za les. Tako bolj objame vlakna in je tudi elektrostatično prevodno, kar je dobro¬ došlo pri delno naelektrenih sintetičnih 20 oktober 2009 TEKI ! MAKETARSTVO vlaknih trave. Doza za posipanje iz kompleta je primerna za priložena krajša vlakna. Za dober učinek, da izkoristimo že del¬ no naelektrena sintetična vlakna ter da travnate bilke stojijo pokonci, je treba dozo za nanos trave napolniti samo do polo¬ vice, saj se vlakna tedaj lepše stresajo iz doze in se na nanosu lepila postavijo pravokotno na površino. Priložen je tudi paket desetih dreves iz hobijskega programa. Za grmičevje so upora¬ bili islandski mah, obdelan in obarvan po posebnem postop¬ ku, tako da ohrani svojo naravno elastičnost (slika 7). Za izdelavo enotirnega predora sta priložena dva tunelska oboka iz brizgane plastike velikosti 11 x 11 cm. Na pokrajino lahko postavimo tudi priložen plastični most dolžine 36 cm (slika 8). Paket je opremljen s kratkimi napotki za uporabo vseh gra¬ div ter izdelavo pokrajine na manjši začetniški železniški ma¬ keti, domiselnost gradnje pa je prepuščena modelarju. Začetni komplet vsebuje tudi katalog vseh Nochovih izdel¬ kov in 60-minutni film na DVD-ju (slika 9), ki prikazuje gradnjo makete velikosti 220 x 120 cm in 60 cm v višino od zasnove do zaključnih del. Po korakih je na razumljiv način predstavljeno vse, kar je treba vedeti o gradnji železniških maket. Dodani pri¬ zori pa bodo še posebej popestrili pokrajino in bodo kot ne¬ kakšna nagrada modelarju (slika 10). oktober 2009 29 MAKETARSTVO 0~oZ~. I Maketa s premikajočimi se vozili na cestah (u.dei) SAŠA OGRIZEK V prejšnjem delu spoznavanja s Fal- lerjevim sistemom premikajočih se vo¬ zil smo predstavili elektronski vezji, ki omogočata prvo časovno zakasnjeno napajanje elektromagnetnega odcepa, drugo pa krmiljenje takega odcepa z bi- stabilno logiko. Tokrat bomo spoznali tretje vezje, ki časovno upravlja element ustavljanja (kat. št. 161 775) (slika 1). Na večjih maketah, po katerih pelje več vozil hkrati, lahko pride do vsako¬ vrstnih nesreč. Če avtomobili vozijo drug za drugim, lahko zaradi različno hitrih vozil pride do naletov. Opisali bomo elektronsko vezje, ki ponuja več možnosti upo¬ rabe. Med drugim lahko krmili raz¬ daljo med vozili in preprečuje trčenja med počasnejšimi in hitrejšimi vozili na istem voznem pasu makete. Vo¬ zilom z močno iztrošenim aku¬ mulatorjem pa to vezje ne more pre¬ prečiti naletov. Hitrost vozil s polnim akumula¬ torjem na ravnem cestišču je pri to¬ vornjakih, vlačil¬ cih in avtobusih med 18 in 21 centime¬ trov na sekundo, pri osebnih vozilih in manjših tovornjakih pa 14 do 17 cm/sek. Pri vozilih z iztrošenim akumulatorjem se hitrost zmanjša za približno 3 cm/ /sek. Hitrost avtomobilčkov na vzpeti¬ nah je različna in jo je treba ugotoviti za vsakega posebej. Osnovni del vezja na sliki 2 je znano časovno integrirano vezje (NE) 555, ki v navezi s potenciometrom Pl omogoča nastavitve delovanja med 3 in 35 sekun¬ dami. Vezje napajamo z izmenično na¬ petostjo od 16 do 18 V. Priključka pozi¬ tivnega in negativnega pola enosmerne napetosti predstavljata izhod, na katerega lahko priključimo druge potrošnike niz¬ kih tokov. Če drsnik potenciometra zavr¬ timo skrajno levo in na točko V3 privede¬ mo kratek negativen impulz, na tiskano vezje prispajkana rdeča LED-dioda sveti 3 sekunde. Če na priključno točko 131 priključimo ustavitveni element, bo ta v času svetenja LED-diode aktiven, kar po¬ meni, da bo jedro tuljave namagneteno. Sliki 3 in 5 prikazujeta predlogo in jedkano tiskano vezje, na slikah 4 in 6 pa vidimo namestitev elektronskih ele¬ mentov. Če v cestišče, po katerem vozijo osebni avtomobili in tovornjaki, name- I® vo £ 131 I32 O o <-0 '°1 T T1 I lo| LAJ 1 T PO 'O 1 2 3 4 5 6 7 IC1 30 oktober 2009 mi 2 MAKETARSTVO © tuljava smer vožnje ◄ - krmilna žica -) ..u«» WA' > ' 1 xo\«* tf! “ -oA Slika 5 . Lepljenje sprednje stene na stransko Slika 6. Prilepimo še drugo stran sprednje stene. navpična. Najlažje bo, če šablone z ne¬ kaj koščki lepilnega traku prilepimo na lepenko, da se nam ne bodo premikale med prerisovanjem (slika 2). Šablone natančno obrišemo po zunanjih robo¬ vih ter previdno izrežemo vse sestavne dele. Šablone nato obrnemo na valovito stran lepenke, da vidimo narisane pre¬ gibne črte. Natančno jih poravnamo po robovih izrezanih delov in po po¬ trebi spet rahlo prilepimo z lepilnim trakom, da bomo lažje naredili žlebne pregibe. Uporabimo gladilnik, če tega nimamo, si lahko pomagamo s pletilko ali s topim delom hrbtne strani rezila Škarij (slika 3). Ob ravnilu natančno in močno povlečemo vse pregibne črte na šablonah, da dobimo lepe žlebne pregi¬ be in se nam lepenka ob pregibanju ne bo lomila. Odstranimo šablone in lepenko po pregibih zapognemo tako, da je gladka stran lepenke obrnjena navznoter, valo¬ vita pa navzven (slika 4). Preden začne¬ mo lepiti, s papirjem zaščitimo mizo. Zgornji del sprednje stene rahlo ukrivi¬ mo po zaobljeni obliki stranske stene, da streha-spredaj streha-zadaj dva C' zavihka Šablone za čebelnjak Merilo 1 : 2 Risala: Barbara Avsec 44 oktober 2009 mi 2 se krajša zavihka razpreta in bomo lažje lepili. Lepilo nanesemo najprej na vse tri navpične zavihke na levi strani sprednje stene in jih zlepimo s stransko steno. Pri tem se čim bolj natančno držimo roba stranske stene (slika 5), da bo videz če¬ belnjaka čim lepši. Postopek ponovimo še na drugi strani (slika 6). Ostane nam še lepljenje strehe. Pri tem pazimo, da daljši konec strehe prile¬ pimo spredaj, krajšega pa zadaj. Najprej si na pregibu, ki bo predstavljal sleme strehe, na gladki (spodnji) strani s svinč¬ nikom označimo točki, kjer se bosta vrhova stranskih sten dotikala slemena strehe, da bo streha na obeh straneh enakomerno segala čez čebelnjak. Le¬ pilo nanesemo na oba sprednja zavihka stranskih sten in na preostali zavihek na zgornjem robu sprednje stene (slika 7) ter vse natančno prilepimo na sprednji konec strehe (slika 8). Z lepilom prema¬ žemo še preostale tri zavihke in pritis¬ nemo k zadnji strani strehe. Čebelnjak je skoraj končan. Manjka¬ jo mu samo še panji, ki jih bodo pred¬ stavljali pobarvani pravokot¬ niki urnika. Na nekoliko trši papir narišemo pravokotnik z dimenzijami 135 x 80 mm. Vanj vrišemo 8 vrstic z višino 10 mm in 6 stolpcev, od ka¬ terih je levi širok 10 mm, vsi ostali pa po 25 mm. V celice vpišemo ure in jih nato po¬ barvamo s čim bolj pisanimi barvami, da nas bo urnik res spominjal na barvite panjske končnice. Urnik pritrdimo na čebel¬ njak tako, da ga bomo lahko ob spremembi z lahkoto zamenja¬ li: na vogale s spodnje strani prilepimo koščke obojestran¬ skega lepilnega traku. Če tega nimamo, si lahko pomagamo s štirimi koščki lepilnega tra¬ ku dolžine 20 mm, ki jih zvije¬ mo v rolice tako, da je lepljiva stran obrnjena navzven, in jih nato pritisnemo na vogale hrb¬ tne strani urnika. Slika 9. Zadnja in stranska stena čebelnjaka KAJ J IGA. založbe Slovenija Naravoslovna delavnica Če svet okoli sebe opazujemo z odprtimi očmi, kaj hitro spoznamo, da so lahko povsem vsakdanji naravni pojavi izredno zanimivi. Še več, marsikatere naravne pojave si lahko razložimo s preprostimi kuhinjskimi eksperimenti. Nekaj takih predstavlja tudi ta knjiga. Čeprav je vsakemu eksperimentu dodana preprosta razlaga, njen glavni namen ni poučevanje, marveč želi na zabaven način približati naravoslovje otrokom in njihovim staršem. Vsi eksperimenti in izdelki v knjigi so namreč preverjeni in predstavljeni tako, da jih lahko izvede prav vsak. Redna cena: 19,99€ Cena za naročnike revije TIM Akcija Vetja do razprodaje zalog. mr 2 oktober 2009 45 OGLASI TIM NA ZGOŠČENKAH Celotna letnika revije TIM 2003/04 in 2004/05 lahko dobite shranjena tudi na zgoščenkah. Cena posamezne je 4,17 €. KAJ J t GA AiESECA Knjigo Naravoslovna delavnica naročam: (J) po redni ceni 19,99 €, ( ) kot naročnik revije TIM po ceni' (5 križcem označite svojo odločitev.) Ime in priimek: Ulica in hišna številka: Poštna št.: Kraj: Telefon: E-naslov: m Tehniška založba Slovenije Vaša udeležba pri poštnini je 2,99 €. Rok za reklamacijo je 8 dni. Morebitni odstop od naročila je 15 dni po prejemu pošiljke. Datum: Podpis: 46 oktober 2009 mi 2 V OSJIKT3V13 1. Maketo eksperimentalnega šolskega akrobatskega enoseda ikarus T-451MM stršljen (sršen) II, ki so ga razvili v petdesetih letih prej¬ šnjega stoletja iz prvega jugoslovanskega reaktivnega letala ikarus 451M v merilu 1 : 72, je izdelal Feliks Vodlan iz Vira pri Domžalah. 2. Matic Kapš je na tekmovanju za Veliko nagrado Kranja 2009 pred¬ stavil maketo Laborghinijeve miure z zanimivim ozadjem in v kate¬ goriji civilnih vozil med mladinci zasedel prvo mesto. 3. Angleški modelar John Jacomb je znan po izvirnih, domiselno iz¬ delanih nenavadnih letečih modelih, s katerimi vselej poskrbi za za¬ bavo na tekmovanjih raketnih modelarjev. Model na sliki je nedavno predstavil na mednarodnem tekmovanju Equinox Cup 2009, ki je potekalo na vojaškem letališču RAF, Barkston Heath pri mestu Grant- ham v Angliji. 4. Model elektromotornika SŽ 310, imenovanega pandolino, v me¬ rilu 1 : 87 (HO) iz zbirke zamejskega ljubitelja malih železnic Luke Battistina. Za osnovo pri predelavi je bil uporabljen model proizva¬ jalca Lima. 5. Model Rocove dizelske lokomotive v merilu 1 : 87 (HO), predela¬ ne v slovensko različico SŽ 643, je delo maketarja Bojana Bartola. Foto: J. Čuden, A. Kogovšek iti I. Kuralt NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA TEKSTIL Uporabi odpadne kose klobučevine, bombažnega blaga, volne, žameta in izdelaj čudovite izdelke, kot so barvite ribice, gibčni klovn, cofek - obesek za ključe ... 2009/2010 in LE V PETIH KOfiAKJH UdVmŠ ČUDOVITE IZDELKE. NARAVNA GRADIVA Iz naravnih gradiv, kijih boš našel doma ali v bližnji okolici, boš lahko izdelal lutko in uprizoril gledališko igro, ropotuljo, s katero boš lahko izvajal tropske ritme, zabavno igro »Tri v vrsto«, in še mnogo preprostih izdelkov. 32 barvnih strani 22,5 x 23,5 cm Cena posamezne knjige: 9,99 EUR Cena posamezne knjige za naročnike revije TIM: 8,00 € IZI Tehniška založba Slovenije MODRA ŠTEVILKA Naročila: (( (• 080 17 90 ) ali www.tzs.si/eknjigarna 24 • TIRI 2 • oktober 2009 ™I 2 * oktober 2009 • 25 50S 28 • TIKI 2 • oktober 2009 TIM 2 • oktober 2009 • 21 TELI 2 • oktober 2009 TELE 2 • oktober 2009 • 27 12 Konstruiral: Anton Pavlovčič Ni GN to O ** r4- o o* n *» Ni O O o