Naše žptvi za domoi mo. Že v drugit v tej grozni vojski je zadela žalostna novica vrlo in krščansko Šotl-ovo rodbino v 3 m a r t n u pri Slovenjgradcu. Dne 22. novembra 1915 je zgubila svojega 20Ietnega l,iubljenega sina Miliaela, ki je bil zadet od laške granate in umrl v Ljubljani. l^etos pa ji je ugrabila neizprosna in kruta smrt že drugega sina Antona Zonnaii, Rajni Tonče je služil že v Puli cesarja, pa je bil radi bolezni odpuščen. V tej krvavi vojski je pa bil vnovič poklican dne 21. junija 1915 in prideljen nekemu lovskemu bataljonu v Muravi na Gornjera Stajerju. Bil je tihega, mirnega, zelo prikupljivega znafcaja, globoko vereiij vesten v izpolnjevanju svojih dolžnosti, Potrpežljivo in voljno je prenašal dolga leta trdovratno bolezen brez najmanjšega godrn.ianja. Končno 80 ga predstojniki [x«lali zdraviti se r bolnišnico v Ljubno na Gornjem Stajerskem. Pa bilo je prepozno! Ze 6ez 10 diii, dne 23. aprita t, 1., je umrl, previden s sv. zakramenti. Tako velika Ijubezen je bila v sroih njegovih staršev, bratov in sester, da  se niso ustrašili velikih stroškov, ampak so ga dali prepeljati na domači mirodvor, kjer spara v skupnem grobu svojega očeta iu bratov, ki so Sli pred njim k Veftnemu po plafiilo. ,,Ljubezen ts» prenes«, liubezen nikoli ne mine" (I. Kor. 13, 7-8), Spobjanovi hiši izrekamo naše najglobokejše sožalje. ranjkemu pa kličemo besede pesnika: Ena se Tebi je želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži! Prišla je žalostna in pretresljiva vest iz Gradca, da je tam v vojaški bolnišnici umrl Franc Viher, posestnik iz Desnjaka pri L j u t o m e r u. Bojeval se je na južnem in njegov sin na ruinunskem bojišfiu. Rajni zapušfca vdovo in sedem mladoletnih otrok, za katere je do sedaj kot rzgieden ofie marljivo skrbeL Od S v. Benedikta v S 1 o t. g o r. nans pišejo: Pokopali smo dne 28. aprila mladeoiča Martina Rajšp iz Drvanje. Svojo težko bolezen je dobil v službi za domovino in cesarja. Dolgo je upal, da ga bo skrbna postrežba in Ijubezen bratoT in sester ohranila pn življenju in ga ozdravila, a bilo je zaman. Bil je vesten ud mladeniške Marijine dnižbe. Posebno Ihibezen mu je Ijubi Bog s tem pokazal« da so ga nesli k večnemu počitku lahko s fiastjo, kakoP pokopavamo ude Marijine družbe, dočim ko stotine stotine Marijinih sinov počiva cialeč od domovine, 89 tebi ie ena želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži. Ti. o Marija, nam pa lcmalu pripelji rlomov 6astilce sv^oje, ovenčane z vencem zmage. Piše se nam: Težko je zdaj nam vsem. in d» smrti žalostne so naše misli in zdi se nam, kot bi stali s prižganimi svefiami, s sklonjeitimi gtavami, s tresofiimi so rokami pri 6rm raaši. ki se bere na oltarju domovine za žrtvenike naše mile oSetnjjave. In eden teh je bil Janez Zidanšek iz špitalske žapnije pri K o n j i c a h, pešec c. kr. pcšpolka štev« 87, ki je konftal pravdo svojega mladega življenja, zadet od italijansko granate dne 6. oktobra 1916, Kdo bi se sedaj spomnil pri teh besedah ie mladosti, ld klije v teh dnevih novo življenje in neizreftenega, ki mu je sedaj vzrastlo neskonftno veselje v tem 6asu, ko ,je umrla vsa naSa mladost! Dvakrat je bil ranjen: daljno Galicijo je gnojlla in pusti Kras ]e po-  jila njegova srfina kri. A sedaj cvete n.iegov groĄ tam ob d«roŁi, krvavedi So5i, njegova. duSa pa sc raduje pri Niem, ki jo vstajenje in življenje! Na italijanski fronti je bil dno 2. apriln /jutraj težko zasipan od snežonoga plazu desetnik Andrej Filipič iz S p o d n j e g a K a m e n š ft a k a p. L j u t o m e r u. Žasipanili .je bilo več mo/. med temi je bil tudi FilipiC. Storil jo težko suirt pod : fgom. V 21. letu ruu ]e odvzeto njogovo eveloee /ivijenje. Ravno dne 15. aprila 1917 bi biio dve lttti, kar se je boril za domovino. Bil je vri inladoiiif* i< r z vsemi Ijudmi pi'i,jazeu. V.sp žaluje za njim. iz L a z n i c e pri M a, riboru sc. nam piše: Vojni kurai č. g. Letonja je pisal na Laznico, da je padel dne 17. prosinca t. 1. na ruskem b-ojSsču <xl sovražne krogle v glavo zadet Androj Lefeniic. najstarejši sin občospoštovune Lešnikove obitelji. Kakor je nekoč poro&ala ..Straža", ima družina Sauperl iz Lembaha, sedein sinovj-vofjakov, Nedavno 'jo došlo tej družini žalostno poroSilo, da ;je v Trideutu v epidemifini bolnišuici iimi-1 za kužno boleznijo i1: . mlajSi sin Avgust. Ko sem sliSal ti žalostni rH>vu-.i. bilo mi je neznosno težko pri srcu. Draga rojalc . tovariga in prijatfelja! Zaldstni konec Vama. jo bjl usojen, daleč od doma in svojcev, ki so vaju ljubill. Dragi Andre:! Sporninjam se dneva, ko so mi v važi hiSi povedali žalostno novico. Sam sem prikrival grenko bd. ko sem tolažil svojo mat,er in sestre, ki so se jim oči kopaJe v solzah. Saj vem, da lo ne niore.;o pozabiti. Bil sd steber gospodarstva, delaven in skrben, narodno zaveden fant, da te je vso rado imelo. V družiri fantov si bil vedno nalveselejž?; in najbolj zabaverr irj vsi. ki so to poznati. občuti'o sodaj tvojo izgubo,- Ko sem pred desctirm l«ti tobi, dragi Avgust, svtTemu birmaiicu. v loinbaški cerkvi držal roko na raino, pač uisom slutil, da te rni tako mladoga, nežnega. koina.] 181otnuga fantiča smrt ugrabi. Najmlajši izmed sedmero bratov si moral ti dati življenje na oltar domovinu. Zu teboj žaluje sivolasi oče, ki si mu bil opora pri deln. po tcbi vzdihujejo ljubcfia mati. in sestre. Draga ptlatelia! Hladno posfel-o so vaina postl<?li. Eden spi v daljnih KarpaUh, drugi v daljnem Tridenttt. Vendar roma vsak večer tiha misel t.e v daline krajo. iskai dva kupfika: zemljc, vajina grobova. Spavajta irtirno iti pokojno, vsi ¦vaju' bodemo imeli v svetlem-spominu. Iz S t u d e n i c pri P njt j e a n a h: Prežalostno novico so doblli starši Franc in Maiijte Jug iz južnega bojišča, da je dne 18. aprila pndel njih Ijubljeni sin Franc. Bil je od začetka vojske kot sajiite.ic in si le s svojo hrabrost'o zaslužiil bronasto in srebrno kolajno II. razreda in dno 1. aprila jo Wl povišan v narednika, Za njim žalujejo starši, ki so darovaH pet sinov cesarju, izmed katerili so že triie darnvali svo]o kri za domovino. 'Crnovojnik Anton StoH*ko nani piše: Dne 15. marca je umrl, v prsa zadet od sovražne krogle, K. Nanut, priden Slovenec od S v, Andraža pri Gorici. Služil je pri 97. pegpolku kot pionir, Žalostno je bilo gledati njegovo drobno dečico in mlado ženo na sliki, Pokopan je na vojagkem pokopališCu blizu Bitconeagra v Rumuniji. Dne 1-9. aprila je v rezervni bolnišnici v Gradcu umrl Lovreno Bohinec iz Cvena pri L j u t o m e r u, Bil je priden in delaven mladenič, star gele 24 let. Umorila ga je pri vojaldh plju&nica. Vsem slovenskim žrtvara za domovino naj sveti večna lufi!