Za poduk in kratek čas. Celje in njegova okolica. (Zgodovinsko - krajepisna črtioa.) I. Lega. Staroda^no, nekdaj sla^no, mesto Celje leži pod 32° 54' izhodnje dolgosti in 46° 14' 8e7erne širokosti, 7 južno-7zhodnjem kotu krasne Sa^injske doliue, na le^em bregu bistre Sa^inje, 7 ktero se ondi izliva 7ijagasta Voglajna združena s Hudinjo. Od gla^nega štajerskega mesta Gradca je Celje oddaljeno 16s/4 milj; nad morjem je iz7išeao 234.156 metro7 ali 741 dunajskih čre7lje7, in pokriva 166.473 Hkt. ali 289 oralo7 828 D° zemlje. Po s^oji zemljepisni legi in po drža^nih in trgo^iuskib razmeiab se eme Celje imeno^ati gla^no mesto Malega Štajerja, kajti skoro 7si štajerski Slo^enci se morajo 7 87ojih domačib in javnib zadevali in potiebah 7 Celje obračati. Prebivalci ruesta in okolice so po veri katoličaui iz7zemši šako priseljenih Nemce7, ki se protestantom prište^ajo; po narodnosti pa so Slo^enci, 7endar kakor skoro po 7seh slo^enskih mestih tako ponemčeni, da bi jib ne spoznal, če bi jib ne izdajala imena. Po najno7ejsib izkazih steje Celje 4224 duš (2153 moških in 2071 ženskih) prebi^ajočib 7 240 hisab; in sicer ima mesto 3445 duš in 176 hiš; graško predmestje 550 duš in 35 biš; Ijubljansko predmestje 163 duš in 22 hiš in 7odno predmestje Gd duš in 7 hiš. Predmestje na Bregu (Rann) spada že k celjski okolici in ima 223 duš in 21 bis. Prebi^alce celjskega mesta 7odi mestno starasinst^o, ki obstoji iz župana iu 23 mestnih odbornikov in imajo lastua pra^ila (statat). Okoličani pa imajo S7oje občinsko predstoJDišt^o. V 7erskeua oziru spadajo Celjani z okolico 7red pod mestao faro 87. Daniela, ki šteje 7253 duš 7 občinab: mesto Celje in celjska okolica, h kteri spadajo 7esnice: Gabrije, Spodnja Hudinja, Gornja Hudinja, Dobia^a, Sokro^ec, OKtrožno, Medlog, Ložnica, La7a, Breg, Smikla^ski 7rh, Lisce, Košnica, Zagradom, Pečo^nik, So^odna in Pristo7a. Vsak mestni župnik je ob enem infuliiani opat in dekan celjske dekanije, pod ktero dobajajo faie: Celje, Zalec, Goto^lje, Tebarje, Griže, 87. Peter 7 Sa^injski dolini, 87. Jakob 7 Galiciji in Polzela. Uradi. Poleg župnijskega, dekanijskega in raestnega urada imajo se 7 Celju sledeči uiadi svoj sedež: c. k. okrožna sodnija kot prva^ instanca za celi tnariborski okrog ali slovenski Štajer. C. k. okrajna sodnija za celjski sodnijski okraj, ki obsega mesto Celje in sledeče občine: Celjska okolica, Dobrna, Sv. Juri pri južni železnici, Griže, Vel. Pirešce, Gotovlje, Vojnik, Kostrivnica, Prežin, sv. Martin v Rožni dolini, Nova ceikev, sv. Pavel pri Preboldu,vsv. Peter v Savinjski dolini, Petrovče, Primož, Žalec, Frankolovo, Svetina, Tebarje in Višnja ves. Geljski sodnijski okraj obsega 42472.098 Hkt. zernlje, na kteri prebiva v 6541 bramih 36958 duš. C. k. okrajno glavasstvo obsegajoče sodnijske okraje: Celje, Vrausko, Gornji grad, Konjice, Smarije in Laško; to je celi jugozapadni del Štajerske dežele, kder na 200077.575 Hkt. zemlje v 83 občiuah in 22205 bišah prebiva 118.057 duš, če mesta Celja ne v.štejemo. C. k. okrajni rudarski urad (Revier-Bergamt). Potem so v Celju vsi drugi potrebni in v inestih navadni uradi, nami eč: c. k. davkarija, pošta, telegrafijska postaja, okrajni zastop, okrajni aolski svet, mestni šolski svet, žendaimerijska iu fiaančna straža. Dalje imajo v Celju svoje sedeže : okrajni zdravnik, okrajni inženir, finančui nadzoraik, ia okrajni živinozdravnik. Zdravnikov je navadno po pet, padarja dva, lekarja tudi dva; odvetnikov po pet in c. k. biležnika dva. Vojaška posadka obstoji iz bataljona lovcev. Šole in izobraževališča so peterorazredna fantovska in četverorazredna dekliška šola za mesto, in dvorazredna fantovska in dvorazredna piivatna dekliška šola za okolico. Vodstro privatne dekliške šole v okolici so prevzele solske sestre iz Maiibora. Po tem še je v Celju deželna mestjanska šola in c. k. višja gininazija. Dobrodelne naprave so bolenišnica 8 postrežbo usmiljenib sester, ubožnica za onemogle revne mestjane, društvo v podporo ubožcev, vojaška bolenišnica v Ijubljanskem predmestju iu braniinica mestne občine. Društva se nahajajo vsakovrstna in v obiluein številu, vendar nobeno ne razvija posebnega življenja. Za Slovence obstoji 8lovenska čitalnica, ena izmed prvih, ki so bile ustanovljene. V vseb drugib drustvih prevladuje nemški duh, postavimo: Casina, pevsko drustvo, telovadno društro, prostovoljna požarna straža, c. k. kinetijska podrnžnica, Fortschrittverein i. t. d. Ptnjci, ki piidejo po letu v Savinjske kopeli, se rajši zabavljajo po krasni okolici, nego v tesnib prostorib raznih društev, po ziini pa jib je premalo za živo drustveno življenje. Smešničar 14. Na klop pred kreruo se je zvrnil zastaran pijanec ter je začel tako sam pri sebi modrovati: oj nepokorno žganje, kako nevbogljiv blapec si ti, jaz sem te poslal v želodec, ti pa si ini všlo v glavo, oj nepokorno žganje!