Župan. Izvirna šaloigra v 2 delih. Spisal in založil Miroslav Vilhar. O S O B E. Jaka Dolinar, župan. M i li a , A n i e k a , I Janez Anže, Tomaž Vrh, Godi se pri županu v Šiški 186G. leta. njegova otroka, soseda. I. Del. (Soba pri županu. Dvoja vrata, velika omara, miza in stoli; proti levi okno.) 1. Govor. Dolinar (piše, potem prebere.) . . . Wird deni JioJien Amte mit aller Verbittung gnd- digst intimirt, dass das Edict vom 18. Juni 1866 Nr. 3456 offentlich ajfengirt toorden ist, durch mich Jakob Dolliner, Purgermeister. Dobro je! — Tako se piše! — Kaj se nek naši mladi rogovileži an- štrengajo, da bi novo špraho ajnfirali! Boga zahvalim, da sem se navadil tako fajn nemško brati in pisati! Zdaj sem mož, da malo tacih! Pojte rakom žviž- — 6 — gat ve prenapete, prazne butice, ki hočete, da bomo vsi v vaše rogove plozali! Pa tudi naj se denes en pur- germojster unterfonga, kaj kranjskega pisati, jutri mu že reče gospoda: marš bek! Krucitirken! Oh, kako gladko teče nemška beseda! Pa zdaj bi se jaz učil kranjsko pisati, zdaj, ko imam že sina in hčerko za ženitev? (Tomaž na¬ stopi). 2. Govor. Dolinar in Tomaž. Dolinar. No Tomaž, ste že denes prišel? Tomaž, Ravno zdaj. Oče župan . . . Dolinar. Recite mi: Herr purgennojster! Toma ž. Lepo Vas prosim, ste mi napravili obe spričali? — 7 — Dolinar. Cajgmisa ? Tomaž. Kakova cajgnusa? Mi pravimo po našem spričali, cajgnusov ne poznamo; pa oče, da bosti v domačem jeziku pi¬ sani! Dolinar. Ne bodi mi še ti tako frfluh- tarsko bikast in neumen! — Tomaž! Kaj bo ne mara paver bral tvoje caj- gnuse ? Tomaž. Kdo pa? Mi bo li gospoda kaj dala v boga ime? Dolinar. Krucitirken ! — Tomaž, jaz ti cajg- nuse pišem, kakor vem, da mus zajn! Kar mora bit’, to mora bit’! Boš videl, da bo prav! (piše.) Toma ž. Vendar se mi že ves svet narobe — 8 zdi! Jaz ubog Kranjec moram nemški prositi, da mi kdo kaj da! Primaruha, to mi ne gre v nobeno mavho! — Pa za zdaj naj bo; samo, da kaj dobim, bodi že po slovenski ali po kranjski, ker sem žalibog v nesreči in hudi sti¬ ski! — Oče nekam dolgo pišejo, to bo že kaj posebnega! Bog jim povrni, da se za-me revčka tako trudijo! Dolinar. Tomaž! Za ktero boleznijo je že Vaš sinček umrl? Tomaž. Za rebadom. Dolinar. Že prav! — Še dve besedi, pa sem glajh firtek! Toma ž. Očka, le izvrstno pišite, saj vemo, da znate posebno dobro! Dolinar. Veš da! (vstane in bere.) — 9 — Zeugniss. Der Untenverfertigte bestdttiget Ma¬ mit, class dem Kaischler Tomas Verdi in ScMschJca, sain einziges mdnnliches Kind, Andreas, arn 14. Sejjtember 1866, an der Bohotil gestorhen ivorden ist, durchmidi Jakob Dolliner, Purgermeister. To je prvicajgnus; to je pa drugi: Zeugniss. Der Untenverfertigte bestdttiget hie- mit, dass der Kaischler Tomas Verdi von Schischka, aru 17. Juni 1866 ausgeraubt usorden ist, durch mich Jakob Dolliner, Purgermeister. Tukaj sta ole bajde cva! Zdaj pa pojdi z Bogom, in ti želim obilo sreče! Tomaž. Hvala! Bog vas obvaruj, oče žu¬ pan! — 10 — Dolinar. Herr purgermojster sem rekel! (Tomaž odstopi.) 3. Govor. Dolinar. Daleč smo prišli! Ti salamenski Slovenci so naše pavre že tako zdra- žili in frdirbali, da bi rajši skoraj od glada umrli, kakor še ktero nemško besedo slišali! To je frkerte belt! — (Anička nastopi). 4. Govor. A n i č k a in Dolinar. A n i č k a. Očka, kaj boste večerjali? Pečen¬ ko, ledvice, jeterca? Dolinar. Malo pratc in solate; — pečenka — 11 — naj bo za Vas, ker p ra ta Vam ne bi šmekala! A n i S k a. Oče, oče! Vaša nemškutarija bo nam še vrat zavila! — Masliček do- lenca ? Dolinar. Prinesi ga, in en saleštangelj! A n i č k a. Precej! (odstop'.) 5. Govor. Dolinar. Moj Bog! Tolikanj gšeftov so nam purgermojstrom avfladali, da sko¬ raj ne vemo, kterega bi se prej lotili! Zdaj pastirja avfnemati; zdaj na orengo po vasi mirkati in ahtati; zdaj gozd pregledavati; zdaj za štibro skr¬ beti; zdaj k forštelarju teči; zdaj krog sosedov lavfati; zdaj prošnje, zdaj caj- — 12 — gnuse, zdaj zlodej vedi kaj pisariti, — z eno besedo: preveč je, in familijo in premoženje moram večkrat frnah- lesigati, na zadnje pa le nobenemu prav ne storim! Zdaj se mož z mano krega; zdaj me baba zmerja; zdaj me ta ali drug birt limfa in fržmaguje; zdaj mi kteri soldat tako pove, da mi srce od jeze citra! Pa, da bi že plačan bil za to! Čast je sicer lepa, ali geld, geld regirt der, die, den belt! Več let že to slamo mlatim, pa ni zr¬ nja iz nje! Zdaj pa, kakor slišim, me hočejo sosedje le za naprej velati, — Krucitirken! Naj prihodnjič kdo drug ta dinst frzuha, da bo zvedel, po čem je žmaht! Zastran mene več ne bo purgermojstra! (Anička nastopi in sliši zad¬ nje besede.) — 13 6. Govor. Dolinar in Anička. A n i č k a. Sam Bog Vas usliši, očka! Saj bo bolje za Vas, za-me in za vse! Dolinar. Molči! Kdo pa tebe kaj vpraša? Ti gelbšnabeljček ti! (Anička pogrinja.) Anička. Ne bodite mi hudi, očka! Rajša Vam pečenko prinesem, da se na-njo izjezite. Pa da boste vedeli, oče, tele¬ tina ni nemška! (odteče.) Dolinar. Ne mara so pa vendar nemška te¬ leta veča, kakor kranjska! Čakaj, ča¬ kaj, jezična veverica! (Anička prinese ve¬ čerjo.) Anička. . Ste še budi, očka župan? (Dolinar jo grdo pogleda.) No, no! Vas se ne bojim 14 — ne; saj vem, da me prav srčno ljubite! (Dolinar je in pije). Pričakujem vsak hip Janeza. Zjutraj mi je obljubil, da pride na večer sem, ker se moramo pogovo¬ riti in na tanko domeniti zastran poroke! Dolinar. Pride še denes? Meni je ljubo! A n i Č k a. Vsak hip ima tukaj biti! (gleda skoz okno). Očka, že gre, je že pred hišo! (nekdo trka). Notri, notri! (j anez na¬ stopi). 7. Govor. Dolinar, Janez, A n i č k a. A n i e k a. No Janez! Ravno prav si prišel! Bom pa tudi tebi pogrnila! (odteče). Janez. Dober večer, oče župan! Ste zdravi? — 15 - Dolinar (so v jezik grize). Dober večer, Ja¬ nez! Ti pa tudi nikdar nečeš vedeti, kaj rad slišim! Janez. Vem kaj, očka! Vi ste moj župan, ostanete tudi moj župan, in naj Vas ves svet krsti za purgermojstra, ali za vice-, ali celo za peklenskega purger¬ mojstra! Vse te nemškutarske muhe Vam bomo iz glave izpodili, naj le od¬ teče še nekaj vode! Dolinar. Krucitirken! Jaz sem prebrisana, zvita glavica; kdor ne suče monteljna po vetri, je ajn dumer kerl! Janez. Mi tacemu pravimo: bedak! Kraj¬ ša je in lepša beseda! Dolinar. Krajša je res; ampak „dumer kerl“ je bolj rogomentno, pa tudi vsak nemec dobro zastopi. — 16 — Janez. Tega Vam ne kratim ! Ta je Vaša! Bog Vas Živi! (trkneta.) Dolinar. Bog te Živi! (Anieka prinese Janezu večerjo.) A n i č k a. Sedi, Janez! Naj ti prav dobro tek¬ ne! Janez. Hvala lepa, ljubica moja! Nadjam se, da denes tri tedne boš moja ženka! (trkneta.) A n i 2 k a. Že veljd! Naj pa očka in mati do¬ ločita, kteri dan pojdeva pred oltar! Le bala ni še popolnoma v redu! Janez. Kaj bala ! En dan prej ali pozneje! Saj ne pojdeš na prazno! Dolinar. Vesta, ljuba moja otroka! Ker 17 — imam le eno hčerko, tebe, ljuba moja Anieka, prav iz srca želim, da bi vse bilo v orengi. Vama hočem tako fajn ofcet naštimati, kakoršne Šiška še ni videla. II temu cilju in koncu sem vso žlalito povabil in tudi nekaj ljubljan¬ ske gospode! Janez. Oče moj ljubi, gospode pa ne! Konec očesa je ne morem videti! Kaj bo tukaj z naočniki merila moje jerha- ste, kratke hlače, in Aničkino pcčo? Tega ne! Ako Vam je všeč poštene sosede povabiti, prav je, čeravno lehko tudi brez njih opravimo. Mi smo kmetje in tega stanu se krepko držimo! Saj tudi škric nikoli kmeta na kaj slad¬ kega ne povabi, zakaj bi pa kmet škri- ca? Oče župan! to dobro premislite, če ne, bo pojedina brez Janeza! Dolinar. Anže, Anže! Ofcet je v moji hiši, — 18 v svoji hiši sem pa j a z gospodar, tedaj, ne mešaj se v to! A n i č k a. Očka, preudarite! Dolinar. Vi dva molčita! Jaz že vem, kaj in kako se sika! Paj majner zel! Ofcet mora biti, da bo celo mesto od nje govorilo in plavšalo! Janez. Kaj hoče nam mesto? Mi smo kmetje, in se hočemo sami veseliti! Frakov, rokavic, dolgih hlač in pinj nam ni treba, sicer ne boste Janeza videli! Dolinar. Janez, gšajt bodi! To so zoben, ktere se ne dajo anderšt napraviti! A n i č k a. Vi ste pravi zohen, očka! Ze to- likrat sem Vam očitala, da nam bodo — 19 Vaše nemškutarske zohen vrat zavile! Prosim Vas, ne bodite taki! Jane z. Prav imaš, Anička! Tolikanj rajši te imam, ker si z menoj potegnila. Jaz pa, očka, ne premaknem se, menj ka¬ kor stena, od svojih besed! Kar sem djal, sem djal! Dolinar. Tudi jaz ne endram, kar sem za dobro in gšajt spoznal! J a n e z. Vi in Vaš gšajt, oba sta že siva in plesnjiva! Anička. Janez moj ljubi, ne draži preveč mojega očeta! Saj se bodo že dali pre¬ govoriti ! Jane z. Večna sramota mi bo, dahčertace- ga nemškutarja na svoj dom pripeljem! 2 * - 20 - Dolinar. Janez, Janez! Ti si svojeglavo in premlad, da bi mene prehavptal! Pre¬ napetih možgan si! Janez. Da le nisem zmešanih! A n i o k a (gleda skoz okno\ Aha, zdaj pa gre naš Miha! Ta bo še le podkuril! (Miha nastopi). 8. Govor. Prejšnji in Miha. M i h a (položi klobuk in bukve). Dober večer! Dolinar, Janez in A n i č k a. Bog daj! M i h a. Ves moker sem, pa hvala Bogu, da sem srečal Vrhovega Tomaža! — 21 Dolinar. No, in potem? M i h a. Potem — vprašate V N;i, svak, beri! (da Janezu Tomaževi spričali.) Preljubi moj oče! Vas je menda sam zlodej zmotil, da kaj tacega med ljudi pošiljate! Ta¬ ko bedakarijo, tako oslarijo, da še ni¬ sem enake slišal! Ves svet bo s per- stom za Vami kazal, in še nam bo sramota čez lica lila, kadarkoli pride¬ mo med ljudi! J a n e z. Oče župan, ste vi to praskali? Dolinar (pogleda). Kdo pa? Ne mara ti? Janez. Vem, da jaz ne! Pa tudi rajši pre¬ cej v Savo skočim, rajši naj se ta hip v zemljo pogreznem, predno kaj tacega spišem! _ 22 _ A n i č k a. Kaj pa je? Pokaži! (bere) Ojemria- sta, ta je pa ves prehuda! Oče moj ljubi, kje ste bili z glavo ? Dolinar (ves razkačen). Dovolj mi je! Fuj tajksel, da se predrznejo sin, zet in še celo hči, tako prot meni počenjati! Vi ne boste še pometali z menoj, do¬ kler sem jaz gospodar in purgermojster. (vrže prt na mizo). Krueitirken! (jezen ko gad odide). 9. Govor. Prejšnji brez župana. A n i č k a. Pravega zlomka smo naredili! Miha. Je že prav! Janez. Mene taka jeza grabi, da bi vso — 23 — raztrgal! O ti stara butica, da si tako spačena! A n i e k a. Bog se usmili! M i h a. Kaj bi z menoj počeli sončenci, ko bi zvedeli za spričali? Živega bi me odrli! Rajši grem precej iz dežele, kakor da tako sramoto uživam! Janez. Kar je, to je! Ljuba Anička, po¬ beri obe spričali in brž na ogenj ž njima! Anieka (pobere spričali). Koj, koj! M i h a. Apage Satanas! (Anička skoči v ku¬ hinjo, pa se urno vrne). Anička. Zdaj pa, ta hip, mi je prišla v glavo kaj dobra misel! Poslušajta! — 24 Janez in Miha. Povedi! A n i č k a. Jaz očeta na tanko poznam, sko¬ raj bolje, ko sama sebe. Take duše so, tacega srca do vseli nas, da ni bolj¬ šega očeta na Slovenskem! Kimajo druge napake, kakor to nemškutarijo! Pa kaj se hoče! Kar se je mladenič učil, starec zna, in navada je železna srajca! J a n e z. Pa tudi to jim v zlo štejem, da nikakor nete odstopiti od županstva! Že toliko let županijo, sebi na škodo, nam na sramoto. To se mora predru¬ gačiti, če ne .... ! Miha. Bojim se, da se ne bo! Pa tudi koliko bi oče koristili vsi deželi, vsemu narodu, ako bi jenjali županiti? Tako naše nasprotnike podpirajo, nam pa vedno zavirajo! A n i e k a. Stojta! Naj Vama razložim zdaj svojo misel! Ti Miha, piši po noči očetu iskreno pisemce, očitaj jim, kaj hi se nam bilo lehko prigodilo po ti¬ stih spričalih, ki sti ravno zgoreli, —• Bog jima daj večni pokoj ! Janez in M i h a. Amen na večne čase! A n i č k a. Na zadnje še rečeš, da očetovo ravnanje tebe od doma podi, da greš rajši iz dežele, kakor da bi tukaj v taki sramoti živel, i. t. d., in da se ne vrneš, p>redno ne zveš, da so se oče predramili, predrugačili, in stare misli iz glave izbili! Si razumel? M i li a. Sem! Tudi moja je ta misel! A n i č k a. Ti Janez, ravno tako! Leto še do¬ staviš, da se sicer z menoj ne poročiš. 26 — Tvoje pismo pa mora biti izvrstno, da bo seglo do dna srca! Le tako bomo očeta genili in spremenili. Janez. Krasna misel! Naj te za-njo po¬ ljubim (jo poljubi). To imaš od mene za balo! A n i e k a. Še to ti nazaj dam! (ga poljubi). Pa na še roko po vrhu! (mu podi roko). Janez. Ti zlata moja ptičica, na jo! (podi ji roko.) Miha. Pismo bova menda skupaj kovala? J a n e z. Najbrže! Miha, boš pomagal? M i h a. Bom! A n i č k a. Pismi lepo zapečatita, in pridita — 27 zjutraj pred osmo k meni. Kakošen kruh bo iz te moke, bomo kmalo zve¬ deli. Zdaj pa se poberita! Vzemita vsak svojo svečo in . . . in . . . lehko noč! Janez. (ji nekaj šeptd, Anička pa miga s kazal¬ cem: da ne! Totem jo lioee spremiti, pa mu s prstom vrata kaže). 1 Druck und Verlag von Ignciz von Rleinmager u. Fedor Bamberg.“ Tako je! Moj najljubši fruštek je, da berem Lajbahar’co od besede do be¬ sede! Tacegagajsta se iz nje nasrkam, tako se šterkam, da bi kraste na ko¬ lenih prelomil! Po nji zvem vse, naj se koderkoli po celem svetu kaj ime¬ nitnega dogodi, vse semnje, prodaje, edikte, frlavtborenge, frlorenge in Bog ve kaj, kar pa je nam purgermoj- strom bolj potrebno, kakor ribam voda. Ljuba, preljuba moja Lajbahar’ca! Le — 29 — tebi se zahvaljujem, da sem taka pre¬ brisana, modra glavica, kakor je ni na pavrili deset ur hoda! Tebi, le tebi se zahvaljujem, da sem mož, da sem pur- germojster, da ga kranjska dežela bolj kunštnega nema! Naj te pritisnem na svoje hvaležno srce! (Jo pritisne k srcu; Anička nastopi.) 2. Govor. Dolinar in Anic k a. A n i č k a. Poljubite jo, očka, poljubite jo, saj nima strupa za Vas! Kadar pa najdete v nji kaj veselega za nas, ki na svoja tla s pravičnim očesom gle¬ damo, povejte mi! Tega veselja bi se jaz srčno rada vdeležila! — Želite zajtrekovati? Dolinar. To se pravi po kranjsko: fruskati, kaj ne? Če je kuhan, prinesi mi kofe ! — 30 — A n i c k a. Kavo ? Dolinar "(krepko) Kofe! (Anička s smehom odiile.) Ti hentano dekle, ti! Toliko cajta me bo dražila in dražila, da me bo zares zdražila, in tako frdresala, da bo velik špetakelj med nama! (Anieka pri¬ nese kavo.) A n i č k a. Denes sem Vam še gorko žemlji¬ co prinesla, ker vem, da je boste ve¬ seli. Naj Vam prav tekne, dragi moj očka! (Oče zajtrekuje.) Zdaj pa nekaj novega! Dolinar. No? A n i č k a. Mikata ni nikjer. Vso noč je pi¬ sal. Ko je dan zoril, se je oblekel, šel iz kise in ni ga nazaj. Grem v njego¬ vo sobo, da mu posteljem, in najdem to-le pismo na mizi. Napis govori, da — 31 — je Vani namenjeno; prejmite in berite: (mu poda pismo.) Jaz pa tečem na vrt po dva, tri krompirje in korenčke, pa se koj vrnem! (odteče.) Dolinar (vstane, odpre pismo in bere.) Predragi moj oče! Denes zadnjic trkam na Vaše ljubo srce! S tem pismom Vas ne že¬ lim ne razžaliti, ne razkačiti, ampak na tanko, mirno in pošteno Vam hočem razložiti, kako in kaj. Vi ste v prvem spričalu, ktero ste pisali sosedu Toma¬ žu, vsemu svetu, prav za prav le nem¬ škemu svetu, naznanili, da ni Tomažev sin za rebadom (Masern), marveč na roboti (Roboti) umrl! Drugič ste v drugem spričalu djali: ausgeraubt durch mich Jakob Dolliner! (sam za-se) Kruci- tirken, resje!. (bere naprej.) Brez več manjših napak sti ti dve tako po¬ menljivi in važni, da bi Vas bila do¬ letela ne samo sramota, temne tudi liuda zadrega, ker ste samega sebe razbojnika imenovali. To bi pa ne bila samo Vam sramota in škoda, am¬ pak tudi meni in vsi rodovini. Pre¬ ljubi moj oče! Rajši nečem vinarja za Vami, kakor čudno ime! Trdno sem sklenil, domačo liišo zapustiti, ako se Vi ne spremenite! Za znamenje pa, da se spremeniti mislite, prosim Vas pomolite, kadar bo zjutraj deseta ura bila, klobuk skoz okence! Ako ga ne pomolite, bodite mi zdravi; dokler boste župan, se ne bova videla. Po¬ zdravite mi ljubo mater, sestro, Janeza in vse prijatelje! Z Bogom! Vaš odkritosrčni, hvaležni sin Miha. (iz jeze zmečka pismo.) Tako poješ, ptiček? (sede in premišljuje) Krucitir- ken! . . . Pobič naj le gre ene dni po vaseh: prazen trebuh ga bo že streznil in na dom pritrajbal! (Anička pride k zad¬ njim besedam.) — 33 - 3. Govor. A n i č k a in Dolinar. A n i č k a. Očka, kaj se tako grozite? Dolinar (ji da pismo). Beri! Krucitirken! Le¬ pega, vse hvale vrednega, poštenega sina sem glejštal! Čakaj Mihec, le pridi nazaj! Ce Bog da, bova plesala brez godcev! Ti fante nemarno ti! A n i E k a (joče). Oj ljubi oče! Razdeli boste s tem brez dvoma vso hišo, kar sem Vam že stokrat in stokrat prerokovala! Naj bolna mati to zvedo, oh kar umerj6! Usmilite se vsaj matere, in dovolite, da klobuk . . . (seže po klobuku.) Dolinar (ji brani). Anička! Ti moraš vedeti da to je pure, rajne kinderaj! Fantek misli, da bo z grda durhzecal, kar ni 3 — 34 — durhzecal z lepa! Ta ne bo veljala, in če se na glavo postavi! A n i Č k a. Oh, kaj bo moj brat počel? Po svetu bo beračil in kruha prosil! Za hlap¬ ca bo služil, pa nima težkega dela vajenih rok! On, ki je Vas, mater in mene tako srčno ljubil! On, ki se je tako izvrstno učil, da je bil vedno prvi vseh dijakov! On, ki je tako marno pazil na čast naše hiše in naše rodo¬ vine! On, ki nam ni nikdar prerekel ne ene Žale besedice, on bo ne mara denes ali jutri kje obležal; bo ne mara od same lakote kje poginil; bo ne mara še v Savo skočil! Oh oče moj ljubi, edin Vaš sin Vas prosi! Dovolite da klobuk .... (seže po klobuk.) Dolinar (ji brani). Anička, ne boj se za Mihca, saj tudi jaz se za-nj ne bojim. On je fant, učen, kunšten, prav po — 35 orengi! Nikdar ne pojde v preveliko nevarnost in srce mi pravi, da gvišno pride v kratkem nazaj, od koder ga nihče ni spodil. A n i e k a. Vi, oče, nimate nič srca! Grem k materi, da bovi skupaj tožili in jokali! Žalost in solze naju bodo kinalo umo¬ rile in pokopale! (jokaje odstopi.) 4. Govor. Dolinar (si briše oži). Tacili grenkih ur še nisem erlebal! Iles ga ni človeka na vsem svetu, da bi bil fort in fort sre¬ čen in vesel! Zdaj to, zdaj drugo pride in nam življenje frbitra! .... Fant me vendar nekaj skrbi! (gleda na uro.) Pol desete je proč! ... Bi al ne bi! (gleda klobuk.) . . . Nič mu ne bo! Malo 3* — 36 — sveta bo frzuhal, potem pa pohlevno nazaj keral! (Anička nastopi). 5. Govor. Anička ia Dolinar. Anička (vsa v solzah). Oče, kmalo bo deset bilo! Mati so omedleli, jaz sem pa le še na pol živa! Nečem klobuka . . . . (prime za klobuk). Dolinar (ji ga iz rok potegne). Neces ne! Anička (mu poda drugo pismo). Tukaj imate še drugo pismo! Oh moj bratec! Za¬ kaj še živim! (odstopi.) 6. Govor. Dolinar. Kaj pa to zopet? (odpre pismo in — 37 — bere.) Prečestiti oče župan! Prizanesite mi, ako Vam denes svoje srce odkri¬ jem, in Vam čisto in gladko povem, kaj čutim in česa želim! Sprejmite vse moje besede, kakor bi jih svojemu očetu govoril! Vaša hči, preljubeznjiva Anička, je moja nevesta! Znano Vam je, da ona mene, jaz njo bolj ljubim, kakor ves svet. Znano Vam je, da sem mož, kteremu bo z veseljem in ljube¬ znijo pred oltarjem večno zvestobo pri¬ segla! Znano Vam je, da nečem, da bi mi jo dali z velikim blagam; ako Bog da, bova z mojim lehko in dobro ži¬ vela! Pa ko bi ona tudi prinesla na novo domovanje hribe zlata in srebra, vendar bi se jaz oziral po tisti časti, ktere potrebuje vsaka hiša, bodi si bo¬ gatinova, ali siromakova. S žalostnim srcem sem se včeraj prepričal, da ste vi, če tudi zoper svoj namen, zoper svoj prirojen um, vendar marsikaj na¬ činih, kar bi na vse strani čast in bla- 38 — gost Vaše hiše zdrobilo! Oče, tega niste ne Vi, nismo ne mi zaslužili! Da Vam tega bolj na tanko ne očitam, naj me oprostita moja duša in srce do Vas in do Vaše rodovine! Odkrivam Vam le svoje mnenje, ter Vam oznanjam, da se z Vašo edino hčerko, ljubeznjivo Aničko ne poročim, predno se Vi ne odpoveste županstva. Ako ste možak, zmagajte samega sebe in ugodite moji želji, ker le tako osrečite mene in mojo nevesto! Za znamenje pa, da ste tega dovolj ni, denite denes do desete pred poldnem tisti venček cvetic, kterega sem predvčeranjem poklonil Anički, na okence. Bog Vam daj moč, da se pre¬ magate ! Mene pa k temu vest, srce in čast silijo! — Da ste mi zdravi! Ali zet, ali pa sosed Janez Anžetov. (Ves giVnen sede in premišljuje; potem): Kril- citirken! (kliče) Anička! (Anička priteče.) — 39 7. Govor. Anička in Dolinar. Dolinar. Kje je pušeljček, kterega ti je predvčeranjem Janez šenkal? Anička. Koj ga prinesem! (odteče.) 8. Govor. Dolinar. Z Bogom purgermojstrija! Pa za srečo edine svoje hčerke zapalim majnt- vegen hišo nad glavo, če tudi vsa Siska še enkrat zgori! (Anička priteče.) 9. Govor. Anička in Dolinar. Anička (podi očetu venec). Tukaj je! — 40 — Dolinar. (prime venec, ga ogleduje ino da Anički). Deni ga, ljubka, na okence! A n i e k a. Čemu? Ni bolje hranjen nad mojo posteljo, kakor pred oknom? Dolinar (gleda na uro). Le še ene minute manjka do desete! Boš, ali ne? A n i č k a. če ni že drugače, pa bom! (ga nese na okno.) Najboljše tovaršice mi ukra¬ dete! Dolinar. Pa ti bodo še ljubših anlokale! A n i č k a. Ni mogoče! Dolinar. Mogoče je, mogoče! Krnalo se sa¬ ma prepričaš! — 41 — A n i č k a. Kaj Vam je, ljubi moj očka? Ne¬ kam vsi drugi ste, vsi spremenjeni! Očka, nečem tudi pomoliti skoz oken¬ ce klobuka? Dolinar. Dovolj, da me je tvoj Janez pre¬ magal, ne pa še Miha! A n i č k a. Kaj se je zgodilo? Dolinar. Beri! (ji da Janezovo pismo, med tem, ko ona bere.) Glej Anička! Zate vse sto¬ rim. Se purgermojstrije sem se entledi- gal, da ne boš djala: „Moj oče niso imeli srca do mene!“ Aničlca (objame srčno očeta). Zdaj mi je vse jasno ko beli dan! Bogu in Vam večno čast in hvalo! Razkropili so se vsi oblaki, ki so nad našo hišo veseli, in rajska sreča mile žarke na-njo lije! 42 — Dolinar (ji čelo poljubi). Duša moja! (Anička u stan e.) Veseli, raduj se z menoj! Tvoja prava sreča mi je purgermojstra iz glave izbila! Anička. Boste v resnici to težko službo odložili? Dolinar. Le da tebe osrečim! Anička. Pa precej ? Dolinar. Ta avgenblik! — Sedi in piši ti, ker jaz ne znam Vaše slovenske črka- rije! Ti bom diktiral! (Anička sede in piše); Slavna gospoda! „Ker mojih let ježe nad 60 in jaz od dneva do dneva bolj slabim, ozna¬ njam z vso ergebnostjo, da nikakor več ne morem biti za purgermojstra. — 43 — Prosim tedaj, da gšefti ne zastanejo, naj se soseski brže ko je mogoče, nova volitev ankindiga.“ Se podpišem se, pa je dobro, (piše.) Jakob Bolliner. A n i e k a. Ta je vsega življenja dozdaj moja najslajša ura! Pa tudi precej po¬ šljem to oznanilo, kamor gre! (z nazna¬ nilom odteče.) 10. Govor. Dolinar. Jaka, Jaka! Zdaj boš lehko bučele pasel in se pod jablano senčil! Ne gospb- da, ne kmet te ne bosta bajter sekirala! Saj sem pa že davno frdinal, da bom zadnje dni mir užival, in med svojimi novic avflebal! (Anieka priteče.) — 44 — 11. Govor. Dolinar in A n i č k a. Dolinar (gleda na uro). Četrt je že cez de¬ seto, pa še ni tvojega Janeza! A n i č k a. Ga želite videti? — Res? Dolinar. Kar stisnil bi ga na srce! A n i č k a (odpre polovico omare). Tukaj ga imate! (Janez stopi iz omare in objame očeta.) 12. Govor. Dolinar, Anička in Janez. J a n e z. Odpustite nama, preljubi oče, da sva tako ravnala; pa cvetla bo iz tega Vam in nam prava, tiha, zlata sreča! — 45 Dolinar. Vidim, da sta me z vso kunštjo premagala, pa mož beseda, kar je stor¬ jeno, bodi storjeno! Vama iz srca fr- gebam! (podi vsacemu eno rolco.) Bodita Srečna! (Oba mu poljubita roke.) Janez in Anička. Hvala, hvala! (nekdo trka.) Dolinar. Herajn! (že trka.) Anička. Noter, noter! (Tomaž nastopi.) 13. Govor. Prešnji in Tomaž. Dolinar. Tega pa ravno zdaj ne potrebu¬ jemo ! Toma ž. Oče župan! Vaš sin mi je sinoči — 4G — vzel tisti dve spričali, kteri ste mi tako izvrstno spisali; ker jih potrebujem, Vas lepo prosim, dajte mi ju nazaj! Dolinar. Na, tule ti senkam 1 gld.; po caj- gnusa pa pojdeš k purgermojstru, kte- rega si bodo može kmalo z volili, ker jaz od denes nisem več vaš purger- mojster! Moja volja in starost sti mi to avftragali. Z Bogom, prijatelj! (mu dA roko.) Toma ž. Hvala, lepa hvala! Bog Vas živi, saj ste bili od nekdaj pošten in pravi možak! Bog Vam daj še dosti veselja! (Tomaž odstopi.) 14. Govor. Prejšnji brez Tomaža. Dolinar. Še enega nam manjka! Kje je nek Miha? — 47 — A n i č k a. Hočem klobuk pomoliti skoz okno? Dolinar. Na ga! (ji ponudi klobuk.) A n i č k a. Ga ni vee treba! (Odpre uno polovico omare; Mika nastopi.) Tukaj ga imate, Mihca! 15. Govor. Prejšnji in Miha. Dolinar. Krucitirken, to jc pa vendar pre¬ več ! (prime Miheta za lase.) M i li a. Le me lasajte, očka, vendar sem rajši tukaj, kakor kje drugje; posebno pa zdaj! Dolinar. Mislim da! Nečeš več po svetu? Tega si pa ne vtepaj v svojo slo- — 48 — vensko butico, da si ti mene prehavp- tal! Tacih foparij se ne manjka! Za zdaj naj tako preteče! M i h a. Očka! Zahvaljujem se; pa vendar sem nekaj pripomogel, da je Aničkina obveljala! Bog te živi sestrica! (jo po¬ ljubi.) Dolinar (preti Anički). Ti si tista ptičica, ki me je tako lepo ujela? Čakaj, tega ti do ofceti ne odpustim! Janez (podil Dolinarju roko). Boste Še g O- spodo vabili? Dolinar. Nikdar več ne! Potrpite z menoj, jaz pa ostanem do smrti vaš skrbni in veseli očka! (vsi okrog njega stopijo in ga objemajo.) Janez, A n i e k a in Miha. Mi pa Vaši hvaležni otrobi! (Zagrinjalo pade). Tisk Egerjev v Ljubljani. — 18G5.