Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42, 1993, s. 199 - 216 
GDK: 921:923.4:303/304:308(497.12) 
STROŠKI PRIDOBIVANJA LESA GLEDE NA SOCIO-
EKONOMSKO KATEGORIJO KMETIJE 
Mirko MEDVED„ 
Izvleček 
V času socialistične ekonomije, visoke inflacije in nerealnih kreditnih pogojev 
nabava strojne opreme ni predstavljala tako velikega problema kot danes, ko v 
Sloveniji uvajamo tržno-ekonomske odnose. Zaradi povprečno dokaj majhne 
kmetijske posesti je oprema slabo izkoriščena. Prikazane so značilnosti 
(ne)racionalne uporabe strojne opreme in potreben čas za amortiziranje traktorjev 
na različno velikih posestvih ob upoštevanju obsega proizvodnje v kmetijstvu in v 
gozdarstvu. Prikazana je analiza materialnih stroškov in izkoriščenosti delovnih 
sredstev v procesu pridobivanja lesa za faze: sečnja, spravilo in prevoz. 
, Ključne besede: Zasebni gozdovi, kmetijski traktorji, pridobivanje lesa, kalkulacije, 
Slovenija 
HARVESTING COSTS REGARDING ON SOCIO-ECONOMIC 
FARM CATEGORY 
Mirko MEDVED* 
Abstract 
In tbe days of socialist economy witb a bigh rate of inflation and unrealistically 
low interest on bank loans, the purchase of equipment did not present such a 
problem as today when a market economy is being introduced. Because farms are, 
on average, relatively small, machinery is inadequately utilized. Characteristics of 
(ir)rational utilization of equipment are dealt witb, and the tirne required for full 
depreciation of tractors in farms of difforent size with regard to production scale 
of farming and forestry is presented. The paper is also concerned with an analysis 
of machine costs and tbe utilization level of equipment used for the following 
harvesting operations: cutting, skidding, and transport. 
Key words: smal/-scale forestry, private forests, farm tractors, barvesti11g equipment, 
calculaticms, Slovenia. 
* mag.Mirko MEDVED, dipl.ing.gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 61000 
Ljubljana, SLO 
200 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42 
KAZALO 
1 UVOD ................................................................................................. 201 
2 PROBLEM .......................................................................................... 201 
3 METODA DELA .............................................................................. 202 
4 REZULTATI ANALIZE .................................................................. 204 
4.1 Vložena sredstva lastnikov gozdov v kmetijske traktorje ............ 204 
4.2 Osnovni podatki za simulacijo stroškov pridobivanja lesa .......... 206 
4.3 Vrednost, letna obremenjenost in amortiziranje opreme 
za delo v gozdu ................................................................................. 209 
4.4 Materialni stroški po fazah dela pridobivanja lesa ...................... 211 
5 POVZETEK ........................................................................................ 213 
SUMMARY .................................................................. : ..................... 214 
VIRI. .................................................................................................... 215 
1 UVOD 
201 
Medved, M.: Stroški pridobivanja lesa 
Slovenija, majhna država • samostojna od l. 1991, ki na na S in Z meji z 
Avstrijo in Italijo, na J pa z nemirnim Balkanom, ima dolgo in bogato 
gozdarsko tradicijo. Večina gozdov (2/3) je v lasti malih gozdnih posestnikov 
(250.000). Povprečna gozdna posest je manJsa od 3 ha. Proces 
denacionalizacije, ki je v teku, bo še povečal delež zasebnih gozdov, 
nekoliko več bo tudi lastnikov z več kot 100 ha gozdne površine. Problemi, 
povezani z zelo razdrobljeno gozdno in kmetijsko posestjo, postavljajo v 
pogojih tržnega gospodarstva, realnega vrednotenja dela in proizvodov pred 
lastnike in prav tako pred državo nove naloge. Potrebe pri racionalnejšem 
mikroorganiziranju lastnikov in po drugačnih makroekonomskih ukrepih v 
kmetijstvu in gozdarstvu kot smo jih bili vajeni doslej, so vsak dan bolj 
transparentne. 
V predhodni raziskavi (MEDVED 1991) smo ugotovili, da so lastniki 
gozdov zelo dobro opremljeni za delo v gozdu in tudi v kmetijstvu. Dobro 
pomeni predvsem v smislu kvantitete, manj pa v smislu kvalitete, predvsem 
pri traktorjih. Precej imajo tudi ostale opreme za delo pri pridobivanju lesa 
(motorne žage, vitli, traktorske prikolice). 
2 PROBLEM 
V polpretekli zgodovini, v času socialistične ekonomije, visoke inflacije, 
nerealnih kreditnih pogojev in vrednosti denarja nabava strojne opreme ni 
predstavljala tako velikega problema kot danes, ko v Sloveniji uvajamo 
tržno-ekonomske odnose. 
Kalkulacije vrednosti lastnega dela na kmetiji tako niti niso bile zelo 
pomembne, niti ni bila pomembna izkoriščenost različne strojne opreme pri 
delu. Zato so kmetje in tudi polkmetje kupovali že za zelo majhen obseg 
dela drago strojno opremo. Malo je bilo različnih racionalnih oblik 
združevanja, kot so strojne, sosedske, vaške ali drugačne skupnosti, ki 
omogočajo bolj racionalno razpolaganje z materialnimi in finančnimi sredstvi 
posameznikov. Predvsem na mešanih in dopolnilnih kmetijah so veliko 
finančnih sredstev, pridobljenih iz nekmetijskih dejavnosti, vlagali v kmetijsko 
proizvodnjo. 
202 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42 
Problem je predvsem v tem, da so se kmetje navadili imeti kar naJvec 
lastne opreme, ki pa tehnološko vsako leto bolj zastareva. Proizvajalci ne 
zagotavljajo več rezervnih delov, tako da vzdrževanje postaja silno drago ali 
celo nemogoče. Lastniki se ob nakupu opreme največkrat niso odločali 
samo racionalno ampak tudi emocionalno. Tako so v inflacijskih časih 
poskušali kar najbolje naložiti svoj denar v opremo. Poleg tega so za nakup 
nemalokrat izkoristili ugodne kreditne pogoje. Kakšne so danes posledice 
tega, razmišljamo v tem članku. Poskusili bomo osvetliti dileme ob nabavi 
nove opreme, ki jih vsakodnevno rešujejo kmetje bolj po lastni intuiciji kot 
na temelju kalkulacij. Obravnavali bomo le stroške, ki nastopajo pri najbolj 
razširjeni tehnologiji pridobivanja lesa v Sloveniji (uporaba motorne žage pri 
sečnji, zbiranje lesa s trotočkovnim vitlom, spravilo lesa s kmetijskim 
traktorjem in prevoz lesa z enoosno traktorsko prikolico). 
Traktor predstavlja pri nabavi najvišji strošek, zato smo posebej ovrednotili 
traktorje, s katerimi naši kmetje že razpolagajo. Pri tem moramo poznati 
nekatere temeljne podatke: moč traktorja v kW, število pogonskih osi, vrsto 
oz. kvaliteto kabine, starost stroja in poreklo proizvodnje (vzhodno-evropske 
ali zahodne države). V izračun stroškov smo vključili tudi motorne žage, 
vitle in traktorske prikolice. 
Podatki iz raziskave l. 1991 so uporabljeni za izračun simulacije vrednosti 
traktorjev v različnih socioekonomskih kategorijah lastnikov gozdov in v 
različnih velikostnih razredih gozdne posesti. Prikazane so značilnosti 
(ne)racionalne uporabe in potreben čas za teoretično amortiziranje traktorjev 
in druge opreme na različno velikih posestih ob upoštevanju povprečnega 
obsega proizvodnje tudi v kmetijstvu. 
3 METODA DELA 
V raziskavi izpred treh let smo s pomočjo anketnega vprašalnika za 865 
lastnikov gozdov ugotovili kakšno in koliko mehanizacije (motorne žage, 
traktorji, vitli, traktorske prikolice) uporabljajo pri delu v gozdu. Za 
traktorje, ki jih uporabljajo pri delu v gozdu, smo opisali znamko, starost, 
moč, št. pogonskih osi in vrsto kabine. Pri ugotavljanju stroškov 
pridobivanja lesa je zelo pomembna postavka v kalkulaciji spravilo lesa s 
203 
Medved, M.: Stroški pridobivanja lesa 
traktorji. Zato smo traktorje poskušali kar najbolj natančno ovrednititi, 
postavke za drugo opremo, ki je manj heterogena, pa smo ocenili. 
Pri ugotavljanju vrednosti traktorjev smo njihovo vrednost ocenili s pomočjo 
nekaterih osnovnih tehničnih lastnosti, ki poleg moči vplivajo na njihovo 
nabavno ceno (število pogonskih osi, kvaliteta kabine). Poleg teh lastnosti je 
pomembno tudi v katerih državi traktor proizvajajo, saj so tisti iz t.i. 
vzhodnoevropskih držav bistveno cenejši, kot traktorji iz EGS ali iz ZDA. 
Pri tem smo znamke, kot so Ferguson in Deutz, v celoti računali kot da 
so bili proizvedeni v bivši Jugoslaviji kjer so imeli licenčno proizvodnjo. 
Pri vrednotenju traktorjev smo si pomagali s priročnikom: Katalog 
traktorjev, ki je izšel l. 1993. Katalog vsebuje osnovne informacije, ki smo 
jih zbirali z anketnim vprašalnikom, dodana pa je tudi nabavna vrednost 
brez dodatne opreme. 
Povprečne vrednosti traktorjev v posameznih sodo-ekonomskih tipih posesti 
predstavljajo osnovo za oceno gospodarnosti dela pri pridobivanju lesa 
(sečnja, spravilo in prevoz). Pri spravilu smo upoštevali Še nabavno vrednost 
za enobobenski vitel - 3000 DEM, pri sečnji za motorno žago - 900 DEM 
in pri prevozu za enoosno traktorsko prikolico - 5000 DEM (nosilnost 4,5 
t, hidravlično stresanje). 
Pomembne postavke pri izračunu stroškov so še naslednje povprečne ocene 
o izkoriščenosti posameznih delovnih sredstev: 
traktor je uporabljen na kmetijskih površinah 50 ur/ha letno, 
• traktor je uporabljen 5 ur/ha letno v gozdu, 
- traktorska prikolica je v uporabi 15 ur/ha letno na kmetijskih površinah, 
- traktorska prikolica je v uporabi 3 ure/ha letno v gozdu, 
motorna žaga je v· uporabi 5 ur/ha gozdne površine letno, 
vitel je v uporabi 2 uri/ha gozda letno, 
- amortizacijska doba za motorne žage je 10 let, 
- amortizacijska doba za ostalo opremo je 15 let, 
- obrestna mera je 7%, 
- zavarovanje je 2%, 
- povprečni letni etat je neto 3 m3/ha, 
- povprečni učinek pri sečnji je 8 m3/delovnik, 
204 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42 
- povprečni učinek pri spraviJu je 12 m3/ delovnik, 
- povprečni učinek pri prevozu je 8 m3/ delovnik (ročno nakladanje na 
prikolico nosilnosti 4.5 t in prevoz na razdalji 10km). 
V to analizo smo vključili samo neposredne materialne stroške in ločeno 
računali fiksne stroške (časovna amortizacija, obresti, zavarovanje) ter 
variabilne stroške (gorivo, mazivo, rezervni deli in popravila). Skupni 
variabilni stroški v DEM/uro znašajo: motoma žaga - 1.7 DEM, traktor -
5.5 DEM, vitel - 1.5 DEM in traktorska prikolica 1.2 DEM (grafikon 5). 
Simulacija za vsako sodo-ekonomsko kategorijo in štiri velikostne razrede 
gozda upošteva sledeče parametre ugotovljene na osnovi ankete 1990 
(MEDVED 1991): 
- površina kmetijskih zemljišč, 
- površina gozda 
- povprečno število motornih žag 
- povprečno število traktorjev, 
- povprečno število vitlov, 
ocenjeno število prikolic (1, če je povprečno število traktorjev več kot 1.2, 
oz. št traktorjev minus 0.2) 
4 REZULTATI ANALIZE 
4.1 Vložena sredstva lastnikov gozdov v kmetijske traktorje 
Že v uvodu smo omenili, da imajo lastniki gozdov precej bogato traktorsko 
opremo za delo v gozdu in na kmetijah. S pomočjo osnovnih tehničnih 
lastnosti smo izračunali, kolikšna je vrednost teh traktorjev v posameznih 
(preglednica 1) 
socio-ekonomskil1 tipih kmetij: 
1- čista kmetija, 
2- mešana kmetija, 
3- dopolnilna kmetija, 
4- ostarela kmetija 
i11 velikostnih razredih gozdne posesti: 
1- 1 do 2,9 ha gozda - zelo mala, 
2- 3 do 4,9 ha - mala, 
3- 5 do 14,9 ha - srednja, 
4- 15 ha in več - velika gozdna posest. 
205 
Medved, M.: Stroški pridobivanja lesa 
Preglednica 1: Izračunana povprečna vrednost traktorjev (DEM) glede na 
tip posesti in velikost gozda 
Table 1: The ca/culated average value of tractors with regard to the 
category of farm and forest size 
Socio-ekon. Velikost gozdne posesti 
tip 1-2.9ha 3-4.9ha 5-14.9ha 15ha in več Povprečno 
kmetije DEM n DEM n DEM n DEM n n 
DEM 
Socio-eco11omic Size of forest property 
category 1-2. 9/Ja 3-4.9/Ja 5-14.9/Ja 15ha & over Average 
val. 
of farm DM n DM n DM n DM n DM n 
Povprečno 11446 102 13033 100 13052 301 14857 183 13292 686 
Avera,.!l'e value 
čista 19690 s 15726 6 13738 65 14531 101 14426 177 
Fu/1-time 
Mešana 11432 52 13150 58 12612 159 15777 58 13081 327 
Part-time 
Dopolnilna 9893 36 12570 31 13484 64 14027 17 12482 148 
Suimlementarv 
Ostarela 13161 9 11319 5 12884 13 13956 7 12948 34 
Senior 
Glavne ugotovitve iz gornje preglednice so sledeče: 
Vrednost traktorjev ni v neposredni zvezi z večjo gozdno posestjo, 
ugotavimo pa lahko, da v povprečju vrednost narašča. 
Razlike med posameznimi sodo-ekonomskimi tipi so še manjše, sklepamo 
pa lahko na rahel trend upadanja vrednosti traktorjev z zmanjševanjem 
aktivnosti v kmetijstvu. 
Podatke iz preglednica 1 smo uporabili za izračun simulacije povprečnih 
stroškov pridobivanja lesa za 16 različnih razredov (4 x 4) v poglavju 4.4. 
Naši kmetje imajo v povprečju skoraj 90% "vzhodnih" traktorjev, kar je 
zaradi precej nižjih nabavnih cen tudi razumljivo. Zaradi visoke nabavne 
cene so zahodni traktorji po moči v povprečju tudi za četrtino šibkejši. 
Kljub temu pa je njihova izračunana nabavna vrednost 80 % visJa. To je 
tudi razlog, zakaj je zahodnih traktorjev tako malo v uporabi med našimi 
206 
Zbornik gozdarstva i11 lesarstva, 42 
kmeti. Izračunane vrednosti traktorjev smo uporabili pri simulaciji stroškov 
pridobivanja lesa. 
4.2 Osnovni podatki za simulacijo stroškov pridobivanja lesa 
Izračun povprečnih stroškov oz. uporabo posameznih strojev smo vezali 
predvsem na površine kmetijskih in gozdnih zemljišč v posameznih 
obravnavanih kategorijah lastnikov gozdov (MEDVED 1991, KOŠIR 1993). 
Kakšni so ti potenciali, s katerimi razpolagajo, predstavlja grafikon l. 
Tota/ area Skupna površina kmetije (ha) 
of farm 
(ha) 
50 
40 
30 
20 
10 
o 
Socio-ekonomski tip kmetije 
"'' Veli~a Big 
'Sredn1a Medium 
Mala Sma/1 
elo mala Very sma/1 
Grafikon 1: Povprečna velikost posestva in delež gozdnih površin 
Figure 1: The avernge size of a farm a11d percentage of forest area 
Z naraščanjem skupne površine posesti se povečuje tudi delež gozda v 
skupni površini (y - os). Delež gozda je najmanjši pri čistih kmetijah in 
narašča v smeri proti ostarelim kmetijam (x - os). Razlike v strukturi 
površin so največje predvsem pri zelo majhni in majhni gozdni posesti. Te 
zakonitosti pomembno vplivajo tudi na končni rezultat skupnih stroškov 
pridobivanja lesa. 
207 
Medved, M: Stroški pridobivanja lesa 
Velike razlike med posameznimi kategorijami lastnikov gozdov nastopajo 
tudi pri povprečni vrednosti naložb v osnovna sredstva (grafikon 2). 
Posamezen stolpec predstavlja vsoto zmnožkov povprečnega števila 
posameznih osnovnih sredstev (preglednica 2) in njihovih izračunanih ali 
ocenjenih nabavnih vrednosti (poglavje 4.3). V nadaljevanju simulacije 
izračuna stroškov predpostavljamo, da v vsakem razredu opravijo v gozdu 
sami toliko dela, kot smo ugotovili v raziskavi izpred treh let (MEDVED, 
1991). Ti deleži so ločeni za vsako fazo dela (preglednica 2). 
V nadaljevanju razvoja metode ·vrednotenja stroškov pri pridobivanju lesa v 
zasebnih gozdovih bomo upoštevali še več spremenljivk, ki smo jih tokrat 
zanemarili ( učinkovitost pri delu, varnost pri delu • vrednotenje delovnih 
nezgod, obseg letne proizvodnje .... ). Za vse naštete postavke pa že na 
osnovi dosedanjih spoznanj lahko trdimo, da prispevajo k slabšemu 
končnemu rezultatu gospodarnosti dela pri manjših gozdnih posestnikih. 
Preglednica 2: Oprema pri pridobivanju lesa in delež lastnega dela v gozdu 
glede na socio-ekonomske kategorije in velikostne razrede gozdne posesti 
Socio-ekonomski tiDi Piwnreaio število na Jcmetiio za: 
in velik. kate11:. tor.da mnr.bve traktorie vitle: ririlcolioc 
Farm & forest Avera.ee number ner farm of: 
cateeoties eh. saws tractors winches trailers 
"'ISTA FUU-11ME 
1 • 2.9ha 1.00 1.20 0.17 0.65 
3 • 4.9ha 1.00 1.40 0.30 0.75 
5 • !4.9ha 1.53 1.65 0.36 0.85 
15 ha in več 1.84 1.89 0.86 0.95 
MEŠANA PART-17ME 
1 • 2.9ha 1.13 1.07 0.23 0.60 
3 • 4.9ha 1.27 1.31 0.29 0.70 
5 • 14.9ha 1.41 1.46 0.49 0.80 
15 ha in več 1.67 1.75 0.75 0.90 
'DDPOLNlLNA SUPPLEMENTARY 
1 · 2.9ha 0.89 0.16 0.17 0.55 
3 • 4.9ha 1.26 1.05 0.33 0.65 
S · l4.9ha 1.26 1.11 0.36 0.75 
15 ha in več 1.35 1.41 0.71 0.85 
DSTARELA SENIOR 
1 • 2.9ha 0.87 0.40 0.07 0.30 
3 • 4.9ha 0.64 0.50 0.14 0.40 
5 • 14.9ha 1.00 0.89 0.28 o.ss 
15 ha in več 1.11 1.44 056 0.75 
Delež lastn. dela v 11:ozdu v % 
~čnia soravilo Dl'CVOZ 
Work done bY themselvt:s % IJI: 
cuttin.e skkkiiTIJ! tran5tXJrt 
67 83 57 
100 100· 33 
94 95 32 
88 94 21 
84 87 67 
97 94 60 
93 92 47 
88 90 33 
78 n 62 
90 78 69 
95 SJ 73 
97 97 74 
63 51 31 
29 28 14 
53 47 14 
22 39 12 
n 
n 
6 
10 
78 
115 
61 
70 
180 
63 
54 
39 
17 
15 
14 
18 
9 
iil' ... .., ty 
i.,' '" o § :;!; g' 00 
~ (b ::l 
:3 !':) ~ 
(b ~ 
:3 ;;i:: ~ 
o- i., f:l. 
~ ~ s., ,,, ~ 
~ s· ~ r, ~ l).j 
~ :5· 
~ (b 
s-"g ~ 
~ .;s· t 
c e ;;:i 
"' g ~ 
C "" ' 
§-~""' 
d, o. t>..:i 
8 ,,, 
:::i :::i-c s., e (ti 
?;· C 
ll> ..... 
:::i S> o. .... 
::.+, fl S; ... 
(b 
~ ~ 
'i;:, * ..., 
.g ~ 
(b § 
~ (b 
~ 
1 C 
~ ~ a;· (b ,,, ~ 
~ 
s. 
(b 
t::;· 
209 
Medved, M.: Stroški pridobivanja lesa 
4.3 Vrednost, letna obremenjenost in amortiziranje opreme za delo v gozdu 
Vsota zmnožkov o povprečnem številu kosov posamezne opreme in njihovo 
vrednostjo predstavlja povprečno vrednost osnovnih strojev za delo v gozdu 
po posameznih tipih in kategorijah obravnavanih posesti (grafikon 2). 
40 
30 
20 
10 
o 
Vrednost v 000 DEM Value in 000 DM 
Čista 
Fu/1-time 
Mešana 
Part-time 
Dopolnilna 
Supplementary 
Ostarela 
Senior 
Gozdna 
posest 
Velika Big 
dnjaMedium 
Sma/1 
Zelo mala Very sma/1 
Forest 
property 
Socio-ekonomski tip kmetije Socio-economic category of farm 
Grafikon 2: Povprečna vrednost osnovnih strojev za delo v gozdu (motorna 
žaga, traktor, vitel, prikolica) 
Figure 2: The average value of basic harvesting equipment (chain saw, farm 
tractor, winch, tractor trailer) 
Neodvisno od vložka kapitala pa lahko izračunamo, kolikšna je povprečna 
obremenjenost delovnih sredstev (ure/leto) v vseh 16 obravnavanih 
kategorijah lastnikov gozdov (grafikon 3). 
Na kmetijah največ delovnih ur opravijo s traktorji. V vsakem velikostnem 
razredu gozdne posesti so tako traktorji kot prikolice najbolj obremenjeni 
na čistih in najmanj na ostarelih kmetijah. Precej manj so v uporabi 
prikolice, najmanj pa opravijo ur z vitli in žagami, katerih uporaba je 
vezana le na gozd. 
210 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42 
Okrajšave na x-osi pomenijo v 
čista kmetija 
mešana kmetija 
dopolnilna kmetija 
ostarela kmetija 
gr. 3, 4, 5: 
CIF 
MIP 
D/Sp 
0/S 
full-time farm 
part-time farm 
supplementary farm 
senior farm 
Delovne ure / leto Working hourslyear 
800 ~-~~-~____,-----,---~-,---------'--r-~-~----r---,------.--r--,---~ 
600 
+Prikolica/Trailer 
+Vitel/Winch 
-+-Traktor/Tractor 
-M.zaga/Chain saw 
1 - 2.9 ha 
CIF M/P D/Sp O/SI C/F M/P D/Sp O/SI C/F M/P D/Sp O/S 
3-4.9ha 5-14.9ha 15hainvec 
Grafikon 3: Letna obremenjenost delovnih sredstev glede na kategorijo 
lastništva 
Figure 3: Annual utilization leve/ according to categories of ownersbip 
Samo teoretično lahko ugotavljamo, kolikšen bi bil potreben čas za 
amortiziranje opreme, če upoštevamo izračunano letno obremenitev in 
dejansko število te opreme (MEDVED 1991). Predvsem številčnost opreme 
precej spremeni dokaj podobne trende (glede na velikost gozdne poseti) pri 
letni obremenitvi. Potreben čas za teoretično amortiziranje strojne opreme v 
posamezni kategoriji posesti je prikazan v grafikonu 4. 
300 
250 
200 
150 
100 
50 
o 
211 
Medved, M.: Stroški pridobivanja lesa 
Amortiziranje v letih Depreclation expresse.d in years 
1 1 1 
+-Prikolica/Trailer 
+Vitel/Winch 
/ I\ -+-Traktorrrractor - M. zal!.a/Chain sa, 
/J ~ [L 'r-,., v'\ , 
\ X \ :.- ,J'-. 
1-""" l\ --. v ""lr--,..._ ""'--"""" -r-... ~ ---., ......... - /~ - :-,..., ., - -
C/F M/P D/Sp 01S I CIF M/P D/Sp O/S! C/F M/P D/Sp O/SI C/F M/P. D/SP O/ s 
1-2.9ha 3-4.9ha 5 - 14.9 ha 15 ha m vec 
Grafikon 4: Teoretično potreben čas za "polno izkoriščenost" delovnih 
sredstev 
Figure 4: Tbe time theoretically required for tuli depreciati011 of equipmentt 
Ugotovim o lahko, da so na naših kmetijah najslabše izkoriščeni traktorski 
vitli, za katere bi tudi v razredu z največjo gozdno posestjo potrebovali več 
kot 50 let za amortiziranje. Kljub temu, da razpoložljiva strojna oprema 
nikjer ni izkoriščena optimalno, glede na amortizacijski čas (15 oz. 10 let), 
pa je najdražja oprema (traktorji in prikolice) še najbolje izkoriščena. 
4.4 Materialni stroški po fazah dela pridobivanja lesa 
Izračunali smo povprečne materialne stroške za uporabo posameznih 
delovnih sredstev pri pridobivanju lesa (grafikon 5). Pri tem so ločeno 
prikazani variabilni in fiksni stroški. Z razpoložljivo delovno opremo 
dosegajo najvišje stroške v najmanjših dveh velikostnih razredih gozdne 
posesti, predvsem pri mešanih in dopolnilnih kmetijah. Razlike v stroških 
med največjo in najmanjšo posestjo so večje kot 1 :2. 
Lastniki se bodo na osnovi kalkulacij (grafikon 5) nekoliko lažje odločali, 
ali delo v celoti, oz. katere faze dela, opravljajo lahko sami ali pa naj ga 
prepustijo tistim, ki so za to težko in nevarno delo primerno usposobljeni 
212 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42 
in tehnično opremljeni. V izračunu skupnih stroškov lahko materialnim 
stroškom prištejemo še stroške dela v vseh treh fazah tehnologije 
pridobivanja lesa. Ob upoštevanju dejstva da je povprečna prodajna cena 
lesa med 70 in 80 DEM, lahko ugotovimo, da v razredih z do Sha gozda 
komajda pokrijejo stroške pridobivanja. Kdo pa financira vlake, ceste, 
gojenje, načrovanje, varstvo gozdov,.... ? 
DEM/ m3 
70 ------------------------~ 
60 
_________________ FC_tr_a1_1sp,_o_r_r _•_F'-C__.__re_v_;_.co=z---1 
FC skidding mFC spravilo 
50 
40 
30 
20 
o ..... ,•,•.•,•. 
FC cuttin ~FC secn'a 
VC transport llllllVC prevoi 
ve skidding mvc spravilo 
ve cutting • ve secnja 
C/F M/P D/Sp O/SI C/F M/P D/Sp O/ C/F M/P D/Sp O/S C/F M/P D/Sp O/S 
l 2.9ha 3-4.9ha 5-14.9ha l5hainvec 
Grafikon 5: Variabilni in fiksni materialni stroški po fazah dela v DEM/m3 
Figure 5: Variable a11d fixed machine costs accordi11g to different harvesting 
operations (in DM/m3) 
Pri stroških dela nismo upoštevali različne storilnosti pri delu, ki je močno 
odvisna od obsega skupne gozdne proizvodnje (MEDVED 1992d). Na 
temelju teh izsledkov bi lahko stroške dela pri najmanjših posestnikih 
povečali do 100%. Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da so nezgode pri 
delu v gozdu pri najmanjših posestnikih 4-krat pogostejše kot pri največjih. 
Upoštevanje teh dejstev nas navaja k sklepu, da je z gozdnimi površinami 
manjšimi od 3ha komajda smiselno gospodariti v celoti z lastno opremo in 
vlagati svoje delo. Verjetno je veliko ceneje, predvsem pa varneje, najemati 
za to usposobljene zasebnike ali gozdarske organizacije. 
V okviru vaških skupnosti je ravno tako kot ideja o strojnih skupnostih 
zanimiva možnost specializacije posameznikov za opravljanje določenih del in 
opravljanje uslug drug drugemu. Obračunavanje lahko poteka na temelju 
213 
Medved, M: Stroški pridobivanja lesa 
reciprocitete uslug. Za zagotavljanje čistih računov pa je nujno poznavanje 
osnov kalkuliranja stroškov za delovne ure strojev. 
5 POVZETEK 
V članku je predstavljen prvi poskus vrednotenja stroškov pridobivanja lesa 
za 4 različne sodo-ekonomske kategorije kmečkih gospodarstev. Vsaka 
kategorija je obravnavana ločeno v 4 velikostnih razredih gozdne posesti. V 
izračun stroškov so vključeni realni fizični kazalci za posamezne oblike 
kmečkih gospodarstev (kmetijske in gozdne površine, številčnost strojne 
opreme, delež lastnega dela) in povprečni letni neto etat 3 m3/ha. Za 
najvišjo osnovno postavko v izračunu - kmetijski traktor - smo posebej 
izračunali njihove vrednosti. Za druge postavke pa smo nabavno vrednost 
ocenili glede na ponudbo na trgu. 
z najbolj "bogato" opremo glede na dejanske potrebe v kmetijstvu in 
gozdarstvu pri nas razpolagajo na mešanih in dopolnilnih kmetijah, kar je 
razvidno predvsem iz zadnjega grafikona, kjer so predstavljeni povprečni 
materialni stroški. Samo materialni stroški pridobivanja lesa v lastni izvedbi 
v kategorijah do 5 ha gozda največkrat dosegajo ali celo presegajo 40 
DEM/m3. V kategoriji 5 do 15 ha gozda znašajo materialni stroški v 
povprečju 25 DEM/m3, v največji posestni skupini pa znašajo malo manj 
kot 20 DEM/m3. 
Vhodne postavke v simulaciji izračuna stroškov so ocenjene kot naJnJZJe 
možne. Zato se ob dokaj slabi izkoriščenosti tovrstne opreme postavljajo 
naslednje ugotovitve: 
- Dražje in zato tudi učinkovitejše strojne opreme si ob takšnem 
tradicionalnem - vsak mora imeti vse - načinu gospodarjenja na naših 
kmetijah ne bodo mogli privoščiti, saj že ta, ki je na videz zelo poceni, 
dolgoročno gledano prinaša izgube. 
- Zaradi zmanjševanja razpoložljivih polnih delovnih moči (PDM) na 
kmetijah, so potrebe po večji učinkovitosti pri delu vsak dan večje. 
- Primerjave z razmerami v kmetijstvu in gozdarstvu z zahoda so vsak dan 
bolj prisotne, zaostajamo pa na vseh področjih: tehničnem, tehnološkem, 
organizacijskem, informacijskem, izrazito pa pri posestni strukturi. Končni 
214 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42 
rezultati so izraženi v ceni proizvodov. 
- Z vidika varnosti pri pridobivanju lesa našim lastnikom predvsem manjka 
znanj za varno in učinkovito delo. 
Pričujoči prispevek prikazuje povprečne razmere na naših kmetijah in s tem 
povezano pridobivanje lesa z nekoliko drugačne perspektive. Način, kako 
smo problem obravnavali, bomo v prihodnosti poskušali razvijati in v metodi 
vrednotenja dodati še nekatere vplivne dejavnike (varnost in učinkovitost pri 
delu, delež lastnega dela v povezavi z vrednotenjem tujega dela ... ), ki smo 
jih tokrat obravnavali kot enotne v vseh sodo-ekonomskih kategorijah in 
različnih velikostnih razredih gozdne posesti. 
Takoj lahko pncnemo z reševanjem problematike organiziranosti oz. 
povezanosti med kmeti. Nujno je potrebno preiti iz globalnih spoznanj na 
praktično modelno reševanje stanja v zasebnem kmetijstvu in gozdarstvu. 
Kmetom je potrebno pomagati pri organiziranju in vzpostavitvi strojnih 
skupnosti . oz. pri izobraževanju in opremljanju specialistov za posamezna 
zahtevnejša kmečka opravila in za delo v gozdu. Princip teritorialne 
organiziranosti državnih uslužbencev v kmetijstvu (kmetijski pospeševalci) in 
v gozdarstvu (revirni gozdarji) so osnovna mreža na kateri mora graditi 
tako država kot tudi kmetje in ostali lastniki gozdov. 
SUMMARY 
The paper discusses the first attempt to evaluate harvesting costs far 4 
different socio-economic categories of farms and 4 categories of forest in 
terms of size. The calculation of costs is based on physical characteristics 
of individual categories of farms (farmland area and forest area, and the 
quantity of machinery) and the average annual net cut of 3 m3/ha. A 
special method was developeed far the estimation of the value of the most 
costly item, a farm tractor. The purchase cost of other items was estimated 
according to the supply on the market. The input data for a simulation of 
the cost calculation are considered to be as low as possible. Therefore the 
following problems arise in view of rather low utilization leve! of 
machinery: 
215 
Medved, M.: Stroški pridobivanja lesa 
- Slovene farmers cannot afford more efficient machinery as it would be 
also more expensive if they persist with their traditional policy of 
management, according to which every farmer bas to have ali the 
equipment, as even this apparently very cheap machinery is operating at a 
Ioss in the long run. 
- Due to a decrease in work force on farms, a higher operational efficiency 
is urgently neeeded. 
- The present state of farming and forestry in Slovenia compares 
unfavourably with the West. It lags behind in ali aspects: technical, 
tehnological, organisational, informational and, above ali, in the property 
structure. Prices of products are highly indicative of the situation. 
- As regards timber production, what Slovene forest owners need above ali 
is adequate skills for safe and efficient work. 
The present paper is concerned with the average conditions in different 
caregories of Slovene farms and its small-scale timber production from a 
slightly different perspective. This approach to the problem will be further 
developed in the future so that the evaluation method will also include 
other significant factors like safety at work, operational efficiency and the 
percentage of owner's labour, which were considered this tirne the same in 
ali socio-economic categories of farms and in ali categories of forest 
property. 
VIRI 
ESIH, Z. 1988. Gospodarjenje na kmetijah v letu 1986. Prikazi in informacije, 
Kmetijski inštitut, Ljubljana, 130, 66 s. 
GOLOB, A./ DOLENŠEK, M. 1993. Katalog traktorjev 1993. Kmečki glas, 
Ljubljana, 44 s. 
KOŠIR, B. 1992. Characteristics and Imporatnce of Small-scale Forestry in 
Slovenia. Centennial IUFRO, Berlin, Group P 3.04-00 - Small-scale Forestry, 
Proceedings, str. 411. 
KOVAČIČ, M. 1983. Tipi kmetij v Sloveniji in nihove značilnosti. Raziskave in 
študije, Kmetijski inštitut, Ljubljana, 63, 73 s. 
MEDVED, M. 1991. Vključevanje lastnikov gozdov v gozdno proizvodnjo. 
Magistrska naloga, Biotehniška Fakulteta, Ljubljana, 179 s. 
MEDVED, M. 1992a. Nekateri poudarki iz ankete z lastniki gozdov. Gozdarski 
216 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42 
vestnik, Ljubljana, 50, 1, s. 33-43. 
MEDVED, M. 1992b. Forest Owners and Forest Work, Zbornik gozdarstva in 
lesarstva, BF•gozdarstvo in IGLG, Ljubljana, 39, str. 83 - 100. 
MEDVED, M. 1992c. Harvesting in Slovenian Private Forestry. Centennial IUFRO, 
Berlin, Group P 3.04-00 - Small-scale Forestry, Proceedings, s. 412. 
MEDVED, M. 1992d. Work efficincy and safety during felling in Slovenian private 
forests. IUFRO International Symposium: Work study - Measurment and 
Terminology, Goettingen, s. 85 • 91 
MEDVED, M. 1993. Harvesting costs and productivity in Slovene small-scale 
forests. Referat, IUFRO International Symposium: Forestry and Rural 
Development in Industrialized Countries, Fredericton-Canada 
REDNAK, M. /6 soavt./ 1990. Analiza razvojnih možnosti kmetijstva v Sloveniji, 
Raziskave in študije, Kmetijski inštitut, Ljubljana, 72, 74 s. 
TURK, Z. 1975. Metodika kalkulacij ekonomičnosti strojnega dela v gozdarstvu, 
Strokovna in znanstvena dela, BF & IGLO, Ljubljana, 44, 76 s. 
WARKOTSCH, P. W. 19--- . A Guide to Calculation of Machine Costs. FF -
University Stellenbosch, s. 304 • 315 
WINKLER, I. /GAŠPERŠIČ/ 1987. Zasebni gozdovi v Sloveniji • stanje in novejša 
gibanja. Strokovna in znanstvena dela, BF & IGLO, Ljubljana, 94, 116 s. 
•··- 1991. Razvojne in tržne možnosti kmetijstva v Sloveniji. ~epubliška uprav za 
pospeševanje kmetijstva, Bled, 147 s. 
•··· 1992. Statistika prebivalstva - 18, Statistične informacije, ZRSS, Ljubljana, 219, 
19 s. 
---- 1992. Statistika prebivalstva • 18, Statistične informacije, ZRSS, Ljubljana, 221, 
6 s. 
---- 1992. Statistika prebivalstva • 18, Statistične informacije, ZRSS, Ljubljana, 204, 
20 s.