GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXVI. KAMNIK, 8. SEPTEMBRA 1986 Slavnostna seja ob občinskem prazniku V počastitev praznika naše občine je bila 26. julija v dvorani kina Dom Kamnik slavnostna seja skupščine s kulturnim programom. Poleg delegatov občinske skupščine, predstavnikov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij je voditelji :a programa Danica Simšič na začetku slovesnosti še posebej pozdravila prvoborce in organizatorje oborožene vstaje na Kamniškem in delegacije pobratenih občin: Strumica, Travnik, Slavonska Požega, Peč in Gornji Milanovac. Po slavnostnem govoru predsednika skupščine občine Kamnik Antona Ipavica je udeležence v imenu pobratenih občin pozdravil Žarko Gemajlovič in obenem izrazil upanje, da bo sodelovanje med pobratenimi občinami Še vnaprej tako dobro in vsestransko kot doslej. Na govorniški oder je stopil tudi predstavnik Republiškega odbora zveze borcev prostovoljcev za severno mejo (1918/19) in pri tem poudaril, da je Kamnik prvi postavil spomenik Rudolfu Maistru, borcu za severno mejo, in tako izrazil hvaležnost za njegovo borbenost. Tudi z letošnje slavnostne seje, posvečene prazniku naše občine, so delegacije odnesle vence k spominskim obeležjem našega narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije ter na grobove naših revolucionarjev. V nadaljevanju programa so podelili častna priznanja občine Kamnik (prejemnike priznanj in nagrad smo objavil v 13. št. Kamniškega občana). Obrazložitev za podelitev državnega odlikovanja in častnih priznanj občine Kamnik je na seji posredovala Urška Janežič, predsednica komisije za odlikovanja Skupščine občine Kamnik, za nagradi Toma Brejca pa profesor doktor Janez Matjašič, predsednik odbora za podeljevanje nagrad Toma Brejca. V imenu nagrajencev se je za podeljena priznanja zahvalil Kazimir Keržič in dejal: »Ker je v današnjem težkem času vsak delovni prispevek dragocen, tudi zaradi tega obljubljam, da smo pripravljeni še vnaprej delovati, vsak po svojih sposobnostih in močeh.« Sledil je kulturni program, v katerem so sodelovali Študentski pevski zbor Kamnik in učenci kamniške glasbene šole. ROMANA GRČAR Dnevi narodnih noš, folklore in obrti Prvi teden v septembru, letos že šestnajstič, je bil izredno živahen, mikaven in gostoljuben. Dnevi narodnih noš, folklore in obrti so privabili množico ljudi od blizu in daleč, ki so si ogledali številne prireditve. Živahen je bil promet na 66 stojnicah, kjer so ponujali vrsto zanimivih in uporabnih predmetov, pa tudi stojnic za okrepčilo ni manjkalo. Kulturno zabavni del je bil pester in vabljiv, zato je bilo obiskovalcev vedno veliko. Posebne pozornosti so bile deležne folklorne skupine iz Madžarske in Italije, ki so svoj program prikazali na Trgu prijateljstva že v soboto zvečer, druge skupine narodnih noš in folklore pa so s svojim nastopom v nedeljo popoldne pritegnile nekaj tisoč ljudi. Nedeljska povorka narodnih noš in folklore je bila vrh prireditev. Vse ulice so bile polne, vsi dohodi zasedeni, vse vzpetine pokrite z ljubitelji lepote, nikjer nobenega prostega mesta. Vsi so želeli videti in užiti čudovito in v barvah spremljajočo se povorko. Res je bil to pravi in enkratni užitek. Stojnice so bile dobro obiskane, marsikdo je kupil ceneje. (Ne)opravičeni bolniški izostanki - poleg pravice tudi dolžnost V zadnjem času se pri družbenem pravobranilcu samoupravljanja vedno pogosteje oglašajo delavci, ki smatrajo, da se jim godi krivica, ker jun zdravnik za čas bolezni ni odobril izostanka od dela. Posledica tega je, da ne dobijo nadomestila osebnega dohodka ali kar je še hujše, da so jim v nekaterih delovnih organizacijah zaradi neopravičenih izostankov izrekli disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. V večini teh primerov gre za delavce iz drugih republik, ki zbolijo, ko so na rednem dopustu ali pa ob prostih dnevih oziroma praznikih doma v svojem kraju. Ko se vrnejo na delo, prinesejo s seboj potrdilo zdravstvene postaje ali tamkajšnjega zdravnika, da so bili bolni. Samo na podlagi takega potrdila pa njihov zdravnik v Kamniku ne more odobriti začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni. Zato, da bi delavec dobil odobreno začasno zadržanost z dela (bolniški izostanek) mora izpolniti dve zahtevi, ki jih določa pravilnik o postopku in načinu za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva, in sicer: - delavec mora najkasneje v roku 3 dni, ko je zdravnik v njegovem kraju ugotovil, da obstajajo razlogi za delavčevo začasno odsotnost z dela, obvestiti svojega zdravnika v Kamniku, ki je pristojen za ugotavljanje njegove začasne nezmožnosti za delo, da je zbolel, - svojemu zdravniku v Kamniku dostaviti celotno dokumentacijo (laboratorijske izvide itd.), ki jo je pripravil zdravnik v njegovem domačem kraju. Teh dveh zahtev pa precej de- lavcev ne izpolni. Svojemu zdravniku ne sporočajo, da so zboleli, ali pa nekateri sporoče le v delovno organizacijo. Potrdila o bolezni, ki jih prineso s seboj, pa so večinoma zelo pomanjkljiva in na njihovi podlagi zdravnik ne more odobravati bolniških izostankov za nazaj. Nekateri delavci pravijo, da jih s temi zahtevami v delovni organizaciji ni nihče seznanil, da je zdravstveni dom v Kamniku dolžan sam zbrati potrebno dokumentacijo. Zaradi tega prihaja do nesporazumov in nepotrebnih zapletov. Delavec ima pravico predlagati, če ne soglaša z ugotovitvami posameznega zdravnika, da njegovo zdravstveno stanje oz. zadržanost z dela ugotovi zdravniški konzilij, ki mora izreči svoje mnenje v 3 dnevih. Vsekakor je treba podpreti prizadevanja delovnih organizacij, da v teh zaostrenih pogojih gospodarjenja odločneje iščejo , notranje rezerve tudi v izboljšanju delovne discipline in da imajo pri tem polno pomoč tudi zdravstvenih delavcev. Seveda pa bi ob tem v sleherni delovni organizaciji morali dobro seznaniti vse delavce, ne samo s pravicami, ki jih imajo delavci na področju zdravstvenega zavarovanja, pač pa tudi z obveznostmi, ki jih morajo delavci izpolniti, če želijo te pravice uveljaviti. Potem bo manj očitkov o zlorabljanju teh pravic in manj možnosti, da bo kdo brez krivde prizadet pri uresničevanju svojih pravic. Več moramo začeti razmišljati tudi o dolžnostih, ne samo o pravicah. F. S. Sodelovalo je 27 skupin narodnih noš in 9 folkornih skupin in ožje in širše domovine zamejstva. Godbe na pihala so spremljale povorko, na vozovih pa so vesele viže pele harmonike, za njimi pa tamburice in še in še. Ljudje so kar žareli od navdušenja, ploskali in hkrati strmeli v bogastvo narodnih noš in folklore. Turistično društvo, turistična skupnost in zveza kulturnih organizacij Kamnika so zelo solidno pripravili in uspešno zaključili širok in zelo bogat program. Zlasti obilico dela je imel prireditveni odbor, ki je bil obložen z delom več mesecev, zasluži vse priznanje. Kamnik je zopet doživel še en lep sončen in nadvse bogat kulturni dan, zato se bo ob povabilu organizatorja za prihodnje leto, zbralo prav gotovo vsaj toliko nastopajočih skupin in seveda nič manj obiskovalcev in gledalcev. STANE SIMŠIČ Mažoretke iz Ljubljane so navdušile gledalce Bogastvo narodnih noš, sodelovali so stari in mladi Mladi godbeniki iz Stranj so razveseljevali nedeljske obiskovalce Konjske vprege so peljale razigrane skupine narodnih noš Izseljenci in zdomci v Kamniški Bistrici Vsakoletnega srečanja izseljencev in zdomcev, ki ga organizira podružnica izseljenske matice za občini Domžale in Kamnik, se udeležujejo številni rojaki, ki žive na tujem, a se ta čas nahajajo na obisku v svoji stari domovini. Letošnje srečanje je bilo v soboto, 19. julija popoldne pri planinskem domu v Kamniški Bistrici. Odbor izseljenske matice za ti dve občini je želel srečanje organizirati v kar najbolj prijetnem okolju. Pripravil je pester in vsebinsko bogat kulturni program. Sodelovali so pevci, godbeniki, recitatorji in mlada umetnica na citrah. Vremenska napoved ni bila preveč obetavna, a vreme je bilo zelo ugodno. Pod okriljem košatih lip pri planinskem domu je tekel ves program, ki so ga naši rojaki spremljali zelo pozorno in z nevdušenjem. Udeležba naših rojakov na tem srečanju je bila številčnejša kot v preteklih letih, kar kaže na odmevnost tako organiziranih prireditev. Julij je za to najbolj primeren čas. Na tem srečanju ni bilo izseljencev iz Amerike v takem številu kot običajno. S programom, ki so ga izvajalci zelo solidno pripravili, je odbor izseljenske matice želel približati našim rojakom košček ljubezni in pozornosti, ki jo naši ljudje gojijo do njih. Prireditve so se udeležili tudi številni predstavniki družbeno političnega življenja obeh občin. S tem so dokazali, da jim je problem naših rojakov znan in se zavedajo dolžnosti domovine do naših ljudi, živečih v tujini, pa naj žive tam stalno ali pa le začasno. Za slavnejše vzdušje v Kamniški Bistrici so poskrbele tudi narodne noše, ki se tega srečanja udelžijo vsako leto. Zadovoljni in srečni so rojaki po nekaj urnem kramljanju zapuščali Kamniško Bistrico s tiho željo, da se ponovno in še v večjem številu zopet snidejo v 1987. letu in si prijateljsko stisnejo roke. Zadovoljni so poleg gostov zapuščali Kamniško Bistrico tudi ostali udeleženci, saj so pod kamniškimi gorami preživeli lepo in prijetno popoldne. STANE SIMŠIČ Na akciji smo bili uspešni Letos so naši brigadirji odšli na MDA Rogla 86, kjer so skupaj z brigadirji iz Mozirja in Grosuptja čistili in urejali smučišča in ostale objekte na Rogli. Prvi teden je kamniška brigada dr. Emil Orožen odstranjevala kamenje in vejevje s smučišč, ostale dni pa so brigadirji kopali jarke za odtok vode in urejali cesto Rogla—Pesek. Seveda so imeli poleg dela na trasi v popoldanskem času še obliko drugih aktivnosti, kot so šport, razni krožki, izdajanje glasila ter stenskih časopisov. Še posebej veliko zanimanje med ostalimi brigadirji je zbudila uprizoritev brigadirske poroke in brigadirskega krsta, ki so jo pripravili naši brigadirji. Da pa so se Kamničani dobro odrezali tudi z delom na trasi, nam dokazuje poročilo štaba akcije: 4 udarniške značke, 4 pohvale, ter zelo uspešna ocena za kulturne dejavnosti, šport in prireditev in informiranje. Organizator je letos za brigadirje poskrbel mnogo bolje kot leto poprej, tako da čez prenočevanje in prehrano-ni bilo pritožb, le delo na trasi bi bilo lahko organizirano malo bolje. Disciplina med brigadirji je bila letos zadovoljiva, saj razen ene izključene brigadirke problemov ni bilo. Tudi zdravstveno stanje brigadirjev je bilo letos zadovoljivo, ker razen prehladov rersnejših obolenj in poškodb ni bilo. Se za to so v veliki meri krivi brigadirji sami, saj kljub opozorilom večina ni imela toplejših oblačil, vreme na Rogli pa jim ni priznašalo z nizkimi temperaturami. Kakor vsako leto, tudi letos ni šlo brez zapletov pri zagotavljanju polnoštevilno-sti brigade (35-40 brigadirjev). OK ZSMS Kamnik je imela za letos v planu dve MDA, in s tem tudi dve brigadi. Ena brigada naj bi se udeležila MDA ROGLA 86, druga pa lokalne MDA Velika Planina. Prvo brigado naj bi v večji meri sestavljali mladi iz šol in stari brigadirji, vendar se je v dogovorjenem prijavnem roku prijavilo komaj pet brigadirjev. Kljub vsem tem zapletom je bila naša brigada v prvi izmeni najštevilčnejša, z 28 brigadirji. Druga brigada, ki pa naj bi jo sestavljali mladi iz DO in naj bi štela 25—30 brigadirjev, pa nam je padla v vodo. Ker smo se pre- dolgo dogovarjali z investitorjem, nam je zmanjkalo časa za evidentiranje brigadirjev. Opaža pa se tudi, da med mladimi zanimanje za MDP upada, kar je normalno, saj si v poletnih mesecih vsakdo želi zaslužiti kakšen dinar za počitnice in prve šolske dni. Mladinski pozdrav! Brane Modrijan V prvi izmeni je bilo le šestdeset brigadirjev, saj so bile vse brigade nepopolne. Kamničani so bili najštevilnejši. Pred odhodom so spustili zastavo, (toto: Damjan Gladek). Žaganje drv. Bruser Franc, Trg svobode 4, Kamnik. Iščem delavce v predelavi plastike. Informacije na tel. 831-455. V Kamniku ali okolici iščem sobo za dijaka. Zupan Štefka, Celje, Kraigherjeva 9, tel. (063) 36-550. Zamenjam dvosobno komfortno družbeno stanovanje, brez centralne, nizka najemnina, v centru Kamnika za večje. Ponudbe pod »Jesen« ali na tel. 832-279. Gostilna »NA GMAJNICI« išče kuharico. Informacije v lokalu. Jenko Zvonka, Gmajnica 31, p. Komenda. Fant, vajen kmečkih opravil, išče sobo v Kamniku ali okolici. Rad bom pomagal pri raznih opravilih. Naslov mi pošljite na Pošta Kamnik, 61240 Kamnik (Lado), ali pa ga oddajte v uredništvo. V trostanovanjski novi hiši prodam štirisobno stanovanje (možni dve stanovanji) z vrtom. Tel. 311-155 int. 846. Zaposlim pečarja ali mladega delavca z veseljem do pe-čarskega dela (delo v delavnici) za polni delovni čas ali dopolnilno delo. PEČARSTVO AVGUŠTIN, Suha-dole 5, Komenda. Vpis prvošolčkov Aktiv šolskih svetovalnih delavcev občine Kamnik obvešča starše, da bo vpis v 1. razred za šolsko leto 1987/88 v torek, 23. 9. 1986 in v sredo, 24. 9. 1986 po naslednjem razporedu: Naziv šole Kraj vpisa Čas vpisa OŠ Toma Brejca OŠ Frana Albrehta OŠ Duplica OŠ Kamniškega bataljona OŠ Komenda-Moste Na centralni šoli Na centralni šoli in na podružnicah: Vranja peč, Nevlje, Mekinje in Tunjice V šoli na Duplici Na centralni šoli (tudi za podružnico GOZD) V šoli v Mostah (soba št. 27) od 11. do 13. ure od 15. do 18. ure od 11. do 13. ure od 15. do 18. ure od 11. do 13. ure od 15. do 18. ure od 10. do 16. ure (samo 23. 9.) od 8. do 17. ure (samo 23. 9.) Vpisovali bomo otroke rojene leta 1980 do vključno 28. 2. 1981. Na željo staršev pa bomo vpisovali tudi otroke, rojene od 1. 3. do 31. 8. 1981. K vpisu prinesite otrokov izpisek iz rojstne matične knjige in matično številko. Dva odmevna dogodka v Domu upokojencev Letos smo praznovali 11-letni-co našega Doma, zato smo se konec maja spet zbrali na proslavi ob jubilejnem S ali 10-let-nem bivanju stanovalcev pri nas, oz. 10-lemici dela nekaterih delavcev. V programu so sodelovali oskrbovanci sami, pod vodstvom delavne terapevtke Milen-ke Pire in tovariša L. Travnika kot pevovodje. Z obeležbo jubilantov, in čestitkami ter darili zanje, izročila jih je tovarišica direktorica, se je slovesnost nadaljevala z otvoritvijo razstave ročnih del naše delovne terapije, ki je zbudila mnogo pohval, čestitk in odobravanja. Obenem je izšla 10. številka našega Glasila s prikazom novih oblik udejstvo-vanja in načrtov za naprej. Literarni prispevki v njem pa kažejo del aktivnosti in za nimanj oskrbovancev. Zlasti razstava je pokazala, da nismo mirovali, po zaslugi delovne terapije je postalo različno ročno delo potreba in interes, in tudi vztrajnost in truda ni manjkalo. Zato so nam pohvale ob razstavi veliko pomenile, dale spodbudo. Otvoritev novega prizidka pa je bil drugi veliki dogodek pri nas. Sončno vreme je 24. julija pričakalo goste in vse udeležence, ki so se zbrali na ploščadi pred našo novogradnjo in prisluhnili programu. Ž ozvočenjem, ki je naša nova pridobitev, smo lahko sledili nastopu domačega zbora (25 pevcev) pod vodstvom. L. Travnika, recitacijam in napovedovalki Mojci Hribar. Slavnostni govor ob otvoritvi je imel predsednik skupščine občine Kamnik, Anton Ipavic. V njem je govoril o pomenu in namenu novozgrajenega prizidka. Ob koncu je izrazil čestitke v imenu družbenopolitičnih orga- Kinološko društvo Kamnik spet pričelo z delom Kinološko društvo Kamnik letos že tretje leto v dogovoru z DO Kočna Kamnik, organizira varovanje drevesnice v Kamniku in Godiču, kjer so njihovi nasadi. Varovanje drevesnic bo letos, kot ostali dve leti', potekalo nekje od sredine septembra (predvidoma 15. 9. 86), ko bodo pričeli z obiranjem, do sredine oktobra, ko bo obiranje sadja končano. Kinološko društvo Kamnik, opozarja vse, ki radi »rabutajo«, naj se temu veselju raje odpovejo, saj bodo člani društva s svojimi psi varovali obe drevesnici v večernih in seveda nočnih urah, vsak dan od pričetka obiranja pa do takrat, ko bo sadje pobrano. Psi bodo prosto ob vodniku, kar pomeni, da bodo spuščeni in ne na vrvici, ter brez nagobčnikov! Za vsako morebitno škodo, ki jo bodo povzročili psi, jamči Zavarovalna skupnost Triglav, kjer so psi zavarovani za primer ugriza ali druge poškodbe. Upamo, da to ne bo potrebno. Prav tako pa bo tudi vsak »nočni obiskovalec«, ki si bo želel »rabutanja«, poleg vsega za svoje dejanje oz. »obisk«, tudi kazensko odgovarjal. Maja nizacij, občinske skupščine in v svojem, z željo, da se predvideno delo dokonča. Zatem je predsednica Sveta doma Milenka Pire objekt predala namenu, in se zahvalila vsem, ki so omogočili dokončanje te gradnje. V govoru je med drugim rekla: »Ob prevzemu novozgrajenega prizidka naj v imenu delavcev in stanovalcev izrečem zahvalo vsem, ki so nam omogočili funkcionalno dokončanje prizidkov in pridobitev prostorov za fizikalno terapijo. Posebna zahvala gre predsedniku koordinacijskega odora enote SPIZ Ljubljana, Dušanu Rozmanu za osebni prispevek pri pridobivanju finančnih sredstev iz ljubljanskih občin, prav tako tudi vsem predsednikom enot SPIZ ljubljanskih občin in predsedniku enote SPIZ Kamnik. Zahvaljujem se tudi dosedanjemu predsedniku Sklada za gradnjo stanovanj in domov Ignacu Nagodetu za polno podporo in razumevanje pri dodeljevanju sredstev za izvedbo investicijskih del. Zahvalo izrekamo tudi Gradbenemu odboru za vsa prizadevanja pri pripravi in spremljanju gradnje. Delavci doma obljubljamo, da se bomo trudili in zaupnim družbenim premoženjem kar najbolje gospodarili in skušali stanovalcem doma omogočiti lepo in bogato jesen njihovega življenja.« Naš dom je zdaj sodobnejši, večji, pridobili smo 24 novih postelj, največ sob je enoposteljnih, in velike prostore fizikalne terapije. Število stanovalcev bo naraslo na 224. Z ureditvijo okolice in dohodne ceste bo dom še prijetnejši za vse stanovalce, pa tudi za mesto Kamnik bo povečan in lepši dom velika pridobitev. M. LAVRIČ Sončno julijsko dopoldne je privabilo številne goste mtMsktfvalce na otvoritev prizidka. (Mejač) R.SOL«. trgovsko podjetje k@cna kamnik Ozimnica 86 V sadovnjakih Sadne drevesnice in vrtnarije v Kamniku in Godiču rudi letos pričakujemo obilen pridelek kvalitetnih jabolk in hrušk, jesenskih in zimskih sort, ki so primerne za ozimnico. Cenjene potrošnike Kamnika in okolice obveščamo, da bomo tudi letos v obratu Sadne drevesnice in vrtnarije Kočne Kamnik pripravili prodajo ozimnice za posameznike in sindikate. Poleg jabolk in hrušk iz lastnega sadovnjaka bomo nudili za ozimnico še krompir, čebulo in česen po konkurenčnih cenah. Cene za ozimnico še niso znane, potrošniki pa bodo pred pričetkom prodaje o cenah obveščeni prek sredstev obveščanja. S prodajo ozimnice bomo pričeli predvidoma 23. septembra in bo trajala do 15. oktobra 1986, vsak dan razen nedelje od 7. do 17. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Da pa bo sadje, celoleten trud naših sadjarjev pravočasno pospravljeno, vabimo upokojence, gospodinje, študente in ostale občane k obiranju sadja, kjer nudimo poleg sonca in svežega zraka tudi primeren honorarni zaslužek. Podrobnejše informacije o prodaji ozimnice in času obiranja sadja dobite v Sadni drevesnici in vrtnariji (tel. 831-352). O poslovanju v I. polletju Za gospodarjenje v letošnjem prvem polletju so značilni visoki nominalni porasti finančnih rezultatov, k čemur je poleg povečanja industrjske proizvodnje, izboljšanja ekonomičnosti, dodatne zaposlenosti prispevalo zlasti visoko povečanje cen. Ne glede na to pa ugotavljamo, da je kamniško gospodarstvo doseglo pod enakimi pogoji (vpliv inflacije) dosti boljše finančne rezultate kot gospodarstvo republike in ljubljanske regije, razen v zunanjetrgovinski menjavi. Kamniško gospodarstvo je v I. polletju tako doseglo hitrejšo rast celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka kot v regiji oziroma republiki, bistveno je izboljšalo akumulativno in reproduktivno sposobnost, medtem ko so bile izgube dosti manjše kot v republiki in regiji. Industrijska proizvodnja Kljub precejšnji iztrošenosti opreme je industrija dosegla za 2,9% večjo proizvodnjo kot v lanskem poletju. Proizvodnja je bila tako skoraj za 1 % večja kot smo predvideli v občinski resoluciji za letošnje leto. Industrijska proizvodnja v republiki pa je bila za 2% višja kot v lanskem polletju. Zunanjetrgovinska menjava V zunanjetrgovinskem poslovanju DO niso dosegle zastavljenih ciljev, saj je bil izvoz ob polletju glede na plan realiziran le 35% in realno manjši za 10% v primerjavi z lanskim polletjem. Vrednost izvoza v letošnjem polletju je predstavljala 9,3 milijona dolarjev. Gospodarstvo republi- Stavba na Kidričevi 35 (bolj znana pod imenom stara ETA) je končno dočakala obnovo. Lastnik tega kulturnega spomenika je IDEJA Kamnik. V obnovljenih prostorih bo šivalnica, trgovina, vzorčna soba, skladišče in morda še kaj. Izvajalci del obljubljajo, da bodo dela končana do praznika republike. (V. Mejač) Nova podoba železniške postaje Kamnik ob Kranjski cesti (Mejač) Delavski svet Ideje Kamnik, Ljubljanska cesta 6 objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge prodajalka tekstila - 1 KV delavka Pogoji: - poklicna šola za prodajalce - smer prodajalec tekstila - 3 leta delovnih izkušenj - preizkusna doba 3 mesece Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi na tajništvo Ideje Kamnik, Ljubljanska c. 6. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja. Občinska zveza prijateljev mladine, Kamnik, Gregorčičeva 2 objavlja prosta dela in naloge sekretarja Pogoj: višja ali srednja izobrazba pedagoške smeri in trimesečno poskusno delo. Izbrani kandidat bo sprejet za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. ke pa je v polletju izvozilo za 1,4% več kot v lanskem polletju. Vzroke za slabše izvozne rezultate je potrebno iskati predvsem v upadanju cenovne konkurenčnosti ter s tem dohodkovne motiviranosti izvoza, ter neustrezni tečajni politiki. Delovne organizacije so do konca šestega meseca uvozile le 71% vrednosti lanskoletnega uvoza v enakem obdobju oziroma za 6,1 milijona dolarjev. Iz tujih tržišč so v glavnem uvažale repromaterial, saj je v vrednosti uvoza predstavljal kar 81%. Pokritost uvoza z izvozom je bila dobra in je znašala 152%, kar je posledica nizkega uvoza. Gospodarstvo republike je v prvem polletju uvozilo za 6,7% več blaga kot v polletju lani, stopnja pokritosti pa je znašala 95%. Finančni rezultati Kamniško gospodarstvo je z 8931 zaposlenimi ustvarilo 56,5 milijard din celotnega prihodka oziroma za 108% več kot v lanskem prvem polletju. Pri tem se je celotni prihodek, ustvarjen s prodajo na domačem tržišču, povečal za 2% in je predstavljal dobrih 84%, za isti odstotek pa seje zmanjšal delež s prodajo" na tujih trgih in je predstavljal 7%. Zaradi počasnejše rasti materialnih stroškov se je dohodek DO povečal kar za 147% inje znašal 18,9 milijarde din. Kljub resolucij-skim usmeritvam o umirjenejši rasti sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb pa razporeditev dohodka kaže, da se neugodna gibanja na-jdaljujejo. Tako je gospodarstvo namenilo za skupno porabo 179% več sredstev iz dohodka ter za,259% več sredstev za splošne družbene potrebe iz česar jc razvidno, da je gospodarstvo vedno bolj obremenjeno s prispevki in davki. Iz ustvarjenega 14 milijaid din čistega dohodka so delovne organizacije namenile za osebne dohodke 51% teh sredstev, v lanskem polletju pa 53%, kar vsekakor vpliva na ugodnejšo rast sredstev, namenjenih razširitvi in izboljšanju materialne osnove dela. Tako je občinsko gospodarstvo imelo višjo stopnjo akumulativne sposobnosti (11,5%) kot v polletju lani (9,8%), ter precej večjo od gospodarstva republike (3,3%). Izgube Prvo poletje sta poslovanje z izgubo sklenili gostinsko podjetje Planinka v višini 6,12 milijona din ter Zavod za urejanje prostora - Biro Kamnik v višini 2,48 milijona din. Izguba pri Planinki je nastala zaradi prenove gostišča, zaradi česar so narasli stroški, temu pa je ob nižji realizaciji sledil izpad dohodka, ki ni zadoščal za kritje izplačanih akontacij osebnih dohodkov. Zavod za urejanje prostora -Biro je ustvaril le 66% planiranega celotnega prihodka. Nizkemu porastu celotnega prihodka so botrovali neporavnani prihodki, ki jih je bilo še enkrat več kot je znašala celotna izguba. Izguba je tako nastala zaradi zaostanka s plačili. Celotna izguba je bila v kamniškem gospodarstvu za četrtino višja od izkazane v polletju lani, medtem koje bila izguba na nivoju republike kar trikrat večja kot v poletju lani. Osebni dohodki Gospodarstvo občine se je v letošnjem polletju v globalu držalo usmeritev resolucijskih določil o razporejanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, saj so se OD povečevali, za 8% počasneje, kot bi se lahko glede na dosežene rezultate gospodarstva, medtem ko so osebni dohodki v republiki presegli dovoljeno mejo za 9%. Ne glede na ugoden global kamniškega gospodarstva pri razporejanju dohodka, pa bo moralo nekaj DO, ki so prekoračile sredstva za osebne dohodke čimprej uskladiti z resolucijskimi usmeritvami. Poprečni mesečni čisti osebni dohodek delavca v kamniškem gospodarstvu je v prvem polletju znašal 97.252 din in je bil višji za 125% kot v prvem poletju lani, v republiki pa le čsiti OD znašal 92.313 din. NEVENKA KANDUČ Sprejem jubilantov Občinska skupščina vsako leto na nek način slavnostno sprejme jubilante (50, 60 in 70-letnike). Tako so se zbrali tudi letos, 25. julija. V imenu vseh družbenopolitičnih organizacij jih je pozdravil predsednik skupščine Anton Ipavic. um v čestitki zaželel še mnogo plodnih in uspešnih let in dejal, da z ozirom na to, da so bili vsi med njimi aktivni družbenopolitični in javni delavci, Kamnik še vedno računa na njihovo pomoč. Jubilanti so se v sproščenem pogovoru spominjali preteklih dogodkov, seveda pa so govorili tudi o problemih, s katerimi se Kamničani srečujemo danes. Govorili so o večnih življenjskih resnicah, o dogodkih, ki so jih v preteklosti razveseljevali in o doživetjih, ki so jih spravljali na rob obupa. Predsednik skupščine čestita Ivu Zormanu za 60 let, v ospredju Vinko Dobnikar in Edo Bohinc Vsekakor je poteza skupščine, da se vsako leto spomni zaslužnih Kamničanov, dobrodošla, so dejali povabljenci na tokratnem srečanju, čeprav morda včasih iz seznama povabljenih izpade marsikateri prizadeven delavec, ki morda ni delal tako v ospredju, pa je kljub temu naredil veliko dobrega za našo družbo. r, grčar INTEGRAL DO »LPP«, b.o. TOZD Delavnica Ljubljana, b.o. Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge vzdrževalca vozil in strojev (za obrat Kamnik) Pogoji: končana IV. stopnja strokovne izobrazbe Delo se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom in pogojem poskusnega dela po Pravilniku o delovnih razmerjih TOZD. Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh na naslov: Integral, kadrovski oddelek, Ljubljana, Celovška 166. Osemnajst dni dela in tudi zabave Vsak državljan Socialistične federativne republike Jugoslavije se usposablja v vojaških veščinah. Osnovnošolce navadno seznanijo z orožjem na vsakoletnih orientacijskih pohodih, in k temu sodi tudi dobro poznavanje vojaške puške. V srednjih šolah se znanje razširi pri predmetu obramba in zaščita v prvih dveh letih srednjega usmerjenega izobraževanja. Seveda mora biti poskrbljeno tudi za tiste, ki so se po končani osnovni šoli zaposlili in niso osvojili osnovnega znanja v ravmwju z orožjem ter ostalih veščin. V ta namen Oddelek za ljudsko obrambo pri Skupščini občine Kamnik vsako leto organizira usposabljanje mladine, ki ne obiskuje srednjih šol. Usposabljanje traja osemnajst dni, letos že četrto leto v prostorih ZUIM (Zavod za usposabljanje invalidne mladine), saj v poletnih mesecih gojenci oddidejo domov na počitnice. V ZUIM so odlični pogoji za delo, ker je dovolj prenočišč, kuhinja ter pripadajoči objekti, pomembni za tako vrsto usposabljanja. Dvainšestdeset mladih iz vse občine je v slabih treh tednih nabralo toliko znanja, če ne celo več kot srednješolci pri predmetu obrambe in zaščite. Fantje in dekleta so se morali pokoriti milejšemu vojaškemu režimu. Obvezna je bila uniforma, opasači in ostala vojaška oprema. Straže, požarna dežurstva so se vrstile noč in dan. Čez dan so bile učne ure, na katerih so se naučili ravnati z vsemi vrstami lahkega orožja in vojaške opreme. V prostih urah so prišle na vrsto predstavitve radio amaterjev ter zmajarjev. Večkrat so lahko plavali v bazenu. Ker je bila slaba tretjina udeležencev Demonstracija neplavalcev, so s pomočjo kamniških plavalnih učiteljev organizirali plavalni tečaj. Za sedem neplavalcev je bil tečaj uspešen. Poleg plavanja so lahko igrali še namizni tenis, košarko, nogomet. Seveda se niso dogajale same prijetne stvari. Zgodnje vstajanje, dežurstva, nočni preplahi in podobno so nekaterim delali precej težav. Pri orientacijskem pohodu ter streljanju s puško M-48 se je večna odlično odrezala. Slabega strelca takorekoč ni bilo, odličnih pa kar petnajst, največ v vseh štirih letih. Mnogo Kamničanov je prebudilo nočno strejanje z manevrsko municijo pri nočnem preplahu. Budnica ni bila planirana. Zadnji večer so pripravili kulturni program za zaključek osemnajstdnevnega usposabljanja. Pripravo je prevzela osnovna organizacija ZSMS, ki je aktivno delovala skozi vedni usposabljanja. Poleg kulturnega programa so pripravili dve številki glasila, organizirali nekaj tekmovanj in se dodobra seznanili s organiziranostjo mladinske organizacije. Zaključek je bil res prijeten. Po podelitvi priznanj najboljšim strelcem so bili na vrsti skeči dogodkov iz preteklih dni, plesne in pevske točke, zatem pa je sledila odlična večerja in ples pozno v noč. Pozabljena so bila vsa nasprotja s predpostavljenimi in večina bi ostala še kakšen dan, saj so se sklenila mnoga prijateljstva. Pohvala za odlično organizacijo usposabljanja gre Oddelku za ljudsko obrambo ter rezervnim oficirjem na čelu s rezervnim kapetanom Božidarjem Goletom, ki je usposabljanje uspešno vodil že četrto leto. DAMJAN GLADEK PIayani tečaj pod vodstvom plavalnih učiteljev Zrela leta za človeka, a malo za tovarno. Pa ni čisto tako. V stoletju, ko si tehnološke revolucije slede kot na tekočem traku, ko znanost in tehnika presegata najbolj drzna pričakovanja, je štirideset let tudi za tovarno lepo obdobje. Čeravno Donit, kakršen je danes, ni nastal iz enega samega zametka, štejemo za ustanovitev Donita leto 1946, ko so v tovarni Celuloze in papirja Goričane pri Medvodah zaceli izdelovati tesnilni material in avtomobilska tesnila. Vse ima svoj začetek Donit ima prebogato zgodovino, da bi jo lahko na kratko opisal. Predvsem kamniški del Donita ima zelo bogato tradicijo. Nekaj detajlov pa vendar tako izstopa, da jih ne gre prezreti: Vse skupaj je začel Edo Bregar pred drugo svetovno vojno v že omenjeni tovarni celuloze. Po končani vojni je bil Edo Bregar — Don imenovan za voditelja te tovarne z nalogo, da razvije postopek za izdelovanje tesnilnih plošč. Na voljo niso imeli ničesar razen lastne iznajdljivosti. Do konca leta 1946 so izdelali že skoraj 38 ton tesnilnih plošč ter tako našo industrijo in promet rešili kritičnega pomanjkanja tesnil. . Vlada SRS je 22. avgusta 1946 izdala odločbo o ustanovitvi državnega industrijskesga podjetja Slovenije, tovarne tesnil Donit, s sedežem v Medvodah. Ime tovarne so sestavili iz Donovega imena in iz končnic besed gumi in azbest materiala, ki so ga uporabljali za izdelavo tesnilnih plošč. Kamnik. Leta 1949 pa je bila ustanovljena Keramično kemična industrija Kamnik, ki je združevala vsa podjetja sorodnih panog kamniškega in domžalskega območja. Ukvarjali so se s keramiko, kemijo in predelavo plastike. Po letu 1950, ko je bil ustanovljen tudi 1. delavski svet, je podjetje Svit Kamnik začelo hitro rasti in je ob združitvi v delovno organizacijo DONIT imelo tri tozde, ki so se ukvarjali z elek-troizolacijskimi materiali^ predelavo poliestra in proizvodnjo lepil. Leta 1980 se je tozd Svit izločil iz Donita in se zaradi sorod-nejšega programa združil z DO Elektroelement Izlake. Tako so od bivšega Svita Donitu ostali trije tozdi Trival, Kemostik in Pla-stor iz Križevcev. Pestra naložbena dejavnost Donit pa ni nastajal samo s pripojitvami in združevanju z drugimi organizacijami, temveč tudi z naložbami v povečanje proizvodnih zmogljivosti. Poleg velikih začetnih naložb v Medvodah so bili tudi zunaj Medvod zgrajeni številni objekti v Kamniku, Sodražici in Borovnici. Po letu 1980 pa je bila naložbena dejavnost zelo smela, saj je bil domala v vsakem tozdu dograjen kakšen nov obrat ali pa so temeljito posodobili proizvodnjo. Dogradili so proizvodnjo filtrov, postavili novo tovarno v Križevcih, v Medvodah pa to z dograditvijo nove kotlovnice, sežigalne naprave in dimnika rešili resen ekološki problem. V Tesnitu je bila dograjena proizvodna hala, v Pletilnici večja proizvodna dvo- Štirideset mmMmmmmmmmmmMa%mmm let Donita Donitu, v katerem je zaposleno skoraj 2000 delavcev. Donit danes Donit je sedaj delovna organizacija, ki je tesno vpeta v gospodarski razvoj Jugoslavije, obenem pa uspešno sledi tudi tehnološkim spremembam in zahtevam svetovne kemične industrije. Delovno organizacijo Donit sestavlja enajst temeljnih organizacij v petih slovenskih krajih in v SR Hrvatski. Šest tozdov je v Medvodah, od tega tri temeljne organizacije skupnega pomena in delovna skupnost skupnih služb. V Kamniku sta dva proizvodna tozda, po en pa v Borovnici, Sodražici in Križe vcih. Delovna organizacija Donit je združena v sestavljeno organizacijo združenega dela Kemija, ki ima sedež v Ljubljani. Nekateri Donitovi tozdi pa se zaradi usklajevanja skupnih interesov povezujejo v poslovna združenja in druge povezovalne oblike različnih panog delavnosti. Se zdaleč ni slučaj, da v Donitu posvečamo veliko pozornost raz- Del proizvodnje Keramike leta 1959 (današnji TOZD Trival)... Bogata zgodovina kamniškega dela Donita pa sega v leto 1850, ko so našli v Črni kaolin. Iz tega materiala so začeli izdelovati industrijsko keramiko. Vse do druge svetovne vojne je bila ta proizvodnja obrtniška. Iz industrijske keramike je posestnik Šnabl razvil gospodinjsko keramiko, kasneje pa še dekorativno. Leta 1948 je bil obrat nacionaliziran in ustanovili so obrtno podjetje z imenom Kamniška keramika rana, nov obrat v Kemostiku in vlaganja v posodabljanje proizvodnje v Fenoli tu .in Trivalu, kjer je letos v teku 1. del investicije za proizvodnjo kompozitnih materialov. Letos bo končana tudi ena največjih naložb, razširitev proizvodnih zmogljivosti v Laminatih. Spisek naložb zadnjih desetih let bi bil zelo dolg in dovolj bo če namesto tega zapišemo, da je stalna in usmerjena naložbena dejavnost način dela in življenja v voju tehnologije. Donit je ni nikoli uvažal, ampak se je opiral predvsem na lastne moči, domačo pamet in znanje, saj smo obenem z razvojem delovne organizacije našli tudi izkušnje in znanje domačih strokovnjakov. BMW, VW, Renault, Citroen, Audi - to je le nekaj slovitih avtomobilskih znamk, ki jim ustrezajo Donitovi filtri. Donit pa tudi oskrbuje potrošnike z računalniškimi filtri kot so firme DIsco ENCIJAN, Zagorica 7, Stranje obvešča da je ponovno odprt vsak dan razen ponedeljka in torka od 20. do 1. ure. Društvo invalidov Kamnik obvešča člane da prireja izleta na relaciji Kamnik-Trst-Gorica-Do-berdob-Kamnik, v sredo, 17. 9. in petek 19. 9. 1986. Cena avtobusnega prevoza je 2.700 din za osebo. Prijave sprejema društvena pisarna v ponedeljek od 8. do 10. in sredo od 15. do 17. ure do zasedbe avtobusa. Izvršni odbor Velika denarno-blagovna TOMBOLA v Domžalah nedelja, 21. septembra ob 14. uri Glavni dobitki - 500 SM - Zastava 101 - 126 P - 50 SM - 20 SM in ostali dobitki v skupni vrednosti 1 milijarde starih din. VABI SMUČARSKO DRUŠTVO DOMŽALE IBM in CDC. Absolutne zračne filtre uporabljajo še v: farmaciji, medicini, elektronski industriji, jedrskih centralah in mikrobiologiji. Skratka povsod, kjer se zahteva povsem čisto ali celo sterilno okolje. Družbeni standard zaposlenih Delavcem Donita je posvečena velika skrb. Z večjimi materialnimi možnostmi je rastel tudi standard zaposlenih. Danes se v vseh tozdih Donita lahko pohvalimo z urejeno družbeno prehrano, urejenimi počitniškimi zmogljivosti, saj imamo preko 50 počitniških enot, v katerih lahko donitovci preživimo svoj dopust. Že pred desetletji se je začel Donit vključevati v organizirano stanovanjsko politiko. Poleg družinskih stanovanj, ki jih je kupoval za zaposlene, je uredil v nekaterih krajih, kjer so tozdi tudi samska stanovanja. Šport in rekreacija sta pomembni sestavini skrbi za zdrave delavce. V Donitu imamo delavsko športno društvo, ki je nosilec vseh večjih športnih tekmovanj zaposlenih, katerih glavna značilnost je množičnost. Razvejena je tudi kulturna dejavnost - Oktet Donit, pihalni orkester, sekcija slikarjev in še bi lahko naštevali. Samoupravno odločanje in informiranje Izvolitev 1. delavskega sveta je najpomembnejši mejnik razvoja samoupravljanja v tovarni, izvoljen je bil že leta 1950. Treba je omeniti vlogo delavskih svetov v vseh tozdih in delovni skupnosti . skupnih služb, skupno delo pa povezuje delavski svet delovne organizacije. V procesu samoupravnega odločanja imajo na vseh ravneh pomembo vlogo tudi DPO s svojimi povezovalnimi oblikami v tozd in na ravni DO. Pomembno vlogo v samoupravljanju imajo tudi delegacije za družbenopolitične skupnosti in v samoupravne organe sozda Kemija. Donitovi delavci pridobivajo informacijo za samoupravno odločanje v obliki gradiv za seje samoupravnih organov ali tiskanih informatorjev. Za obveščanje vseh delavcev in upokojencev izdajamo vsak mesec tudi Donito-ve razglede. Donit je povsod, kjer so tozdi trdno povezan s kraji. Dobro je sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, s katerimi skupaj urejamo probleme krajev, in tudi z družbenopolitičnimi skupnostmi, v katerih uresničujemo pravice in dolžnosti tozdov. Za razvoj krajev, kjer prebivajo delavci, namenjamo kar precej sredstev: za osnovne šole — Donit Kamnik je pokrovitelj OŠ Sela, za vrtce, za zdravstveno varstvo itd. Petdesetletnici naproti Letos bomo imeli v Donitu predvidoma 35 milijard celotnega prihodka. Na konvertibilno področje bomo izvozili najmanj za 15 milijonov dolarjev izdelkov, kar je več kot 20 odstotkov dohodka. Izvoz bo tudi v prihodnje temeljna usmeritev vseh delov naše delovne organizacije. Cilji prihodnjega razvoja Donita so ambiciozni, vendar, če upoštevamo dosedanji razvoj in uspehe, nikakor niso pretirani ali nerealni. Temelj proizvodnje bodo še vedno dosedanji glavni trije sklopi: — tesnenje, lepila in veziva, filtracija, tehnični lami na t i in renca, oziroma je tržišče zasičeno, smo se že doslej začeli preusmerjati v razvoj ostalih, predvsem zračnih filtrov. Na področju absolutne filtracije dosegamo stopnjo 99,999, kar je vrhunski dosežek. S takšnimi rezultati nam ni težko zadovoljiti tudi najbolj zahtevnih partnerjev, kot so bolnišnice ali računalniški hiši IBM in Control Data. Kompoziti in tehnični lanunati Da smo na tem področju ujeli korak s svetovnimi standardi, smo se morali odločati za veliko naložbo v proizvodnjo večslojnih laminatov. Razvojno jedro za področje kompozitnih materialov je že zgrajeno v Kamniku, kjer se bo nadaljevalo z izgradnjo proizvodnih zmogljivosti za proizvodnjo izdelkov iz kompozitnih materialov - materialov prihodnosti. Prvi delavski svet v Modelitu leta 1950. kompozitni materiali. Na tej podlagi bomo seveda povečali proizvodnjo in širili izbor izdelkov, ki pa bodo morali ustrezati naslednjim zahtevam: - zmanjšanju porabe energije, večjemu lastnemu znanju, manjšemu onesnaževanju okolja, konkurenčnosti na najbolj zahtevnih tujih trgih. Vse to seveda pomeni stalno skrb za razvoj in vlaganje v sodobnejše proizvodne zmogljivosti, robotizacijo in računalniško podprto proizvodnjo. Tesnenje, lepila in veziva Če gremo po vrsti. Pri programih tesnenja se bomo usmerili predvsem v razvoj materialov, ki nadomeščajo azbestne materiale (organska vlakna, keramična vlakna), ki so pomemben prispevek k čistejšemu okolju. Nadaljevali bomo tudi z razvojem vseh vrst industrijskega tesnenja (petrokemija, ladjedelnice, elektrarne itd.). Pri programu lepil se bo še naprej širila paleta proizvodov in vključevala nova dognanja. Pri vezivih, predvsem fenolformal-dehidnih smolah pa bo šel razvoj v visoko temperaturno obstojna veziva. Filtracija Ker je v proizvodnji avtomobilskih filtrov vse večja konku- Še naprej bomo seveda razvijali tudi ostale dejavnosti, ki so povezane z našimi temeljnimi proizvodnimi sklopi. Fenolne smole in lepila, na primer, pa bomo proizvajali tudi neposredno za tržno področje. Vse to bo seveda zahtevalo še intenzivnejše usmerjanje v razvoj. Ob najsodobnejših aparaturah in napravah pa bodo lahko uspešni le dobri strokovnjaki, kar pomeni, da bo treba še bolj poglobiti lastno znanje. Včasih, ki prihajajo, bodo odločali inovativnost, kvaliteta in spoštovanje dobavnih rokov. Le tako bomo lahko obdržali naš ugled in ostali trdno zasidrani na svetovnem, pa tudi na domačem tržišču. Vse to pa mora biti seveda podprto s kvalitetnim in še bolj agresivnim trženjem, ki vse bolj pridobiva na pomenu. Uspešno gospodarjenje bo zahtevalo tudi večjo odprtost, oziroma pripravljenost za sodelovanje z domačimi in tujimi partnerji na podlagi samoupravnih sporazumov o sodelovanju doma in dolgoročnih kooperacijskih pogodb na tujem. Tak naj bo Donit jutri. In, če pogledamo, kaj je nastalo v štiridesetih letih praktično iz nič, so to povsem realni cilji za naslednje desetletje, torej do petdesete obletnice naše delovne organizacije. KATARINA CERAR in del proizvodnje danes v istem TOZD. POROČILO KRVODAJALSKE AKCIJE 15. 8. 1986 v Kamniku OZD ali KO RK prijave vpisi na odvzemu krvodajalcev 1. STOL 133 179 2. Titan 91 110 3. KIK 36 55 4. Svilanit 39 34 5. Donit 6 17 6. Svit - elektroelementi 7 19 7. DES-elektro _ 3 8. RKMotnik-Špitalič 6 3 9. Rudnik Kaolina - 3 10. Utok 11 8 11. Zarja 10 11 12. Alprem 4 4 13. RKKamn. Bistr.-Črna 3 4 14. Kočna Kamnik - 1 15. Zdravstveni dom — 1 16. PTT — 3 17. GG-Kamnik 4 4 18. Ideja 2 2 19. Srednja vas-Šmartno - 3 20. Integral - delavnice 4 4 21. RK Komenda 20 17 22. Sob občina 4 4 23. Komunalno podj. _ 2 24. ŽITO 6 4 25. RUDP -i 1 26. SENŠRM - Kamnik-WZ 1 4 27. Eta - 1 28. Dom upokojencev - 3 29. RSNZ 1 1 30. VPLj - 1 Skupaj 377 507 VLADO PODGORŠEK iz Zarje jt daroval kri že kar dvaintri-desetič, prvič leta 1951. Udeležuje se rednih krvodajalskih akcij, pa tudi na izredne klice se rad odzove. Na vprašanje, če je kdaj pred odvzemom v dilemi je odločno odgovoril: »Za humana dejanja ni pomislekov in dilem!« (toto: Simšič) Akcija je bila izjemno uspešna po številu krvodajalcev. Bila pa je precej daljša čakalna doba, kakor smo predvidevali po predhodnih prijavah. Krvodajalci so bili izjemno razumevni, tako so mnogi po vpisu mirno in potrpežljivo počakali kar dolgo. Organizacija Rdečega križa se vsem krvodajalcem prisrčno zahvaljuje za veliko požrtvovalnost. S tem krvodajalskim dnem, 15. 8. 1986, smo tudi za leto 1986 izpolnili plan krvodajalstva za občino Kamnik. Skupni plan po republiškem programu 1986 je 1.500 krvodajalcev (6 dni akcije po 250 na dan) Doseženo: akcija odkloni odvzemi 5 dni januar 1032 33 999 1 dan 15. 8. 85 507 46 461 klicani v I. polletju 98 - 98 1.637 79 1.558 RKS OO KAMNIK v m m praznik v Komendi Po domače pri Repanšku v Homcu se je prijavilo 17 ljudskih godcev, letos že eden več in prihodnje leto (menda so organizatorji že zdaj naročili lepo vreme) jih bo najbrž še več. Zvezi kulturnih organizacij občin Domžale in Kamnik In gostilna Repanšek v Homcu so za soboto in nedeljo, 23. In 24. avgusta pripravili prireditev, katere osrednji del je bil (tudi zaradi vremena) tekmovanje ljudskih godcev iz obeh občin. Za soboto napovedan nastop ansambla Lojzeta Slaka in pevca Janka Ropreta je bil zaradi dežja odpovedan, nedeljsko prireditev pa so organizatorji kljub nevihti - zaradi grmenja in močnega naliva so morali godci in gledalci lekaj časa vedriti - le uspeh izpeljati do konca. Lani je bila prva takšna prireditev, letošnjo so & opremili z naslovom tradicionalna. In ne brez vzroka: lani Prijavilo se je torej 18 ljudskih godcev iz obeh občin: Ivan Lindič, Roman Habjanič, Breda Horvat, Alenka Zaje, Milan Resnik, Stane Kreča, Jože Opalk, Pepca Blejc, Srečko Vrtnik, Tone Habjanič, Slavko Semprimožnik, Ferdo Baloh, Franci Korošec, Ignac Okom, Tone Rozman, Lojze Jagodic, Janko Kokalj in Marko Zavasnik. Priznanja so dobili vsi tekmovalci, posebne nagrade so podelili Najmlajšemu (10 let) najstarejšemu (79 let), pa najboljši ženski (dobre so bile vse tri, čeprav je nagrada pripadla Pepci Blejc), še Posebne nagrade - z njimi se je posebej izkazala Melodija Mengeš " pa je dobilo pet najboljših. Zmagal je Milan Resnik (na sliki) opremljen z nagradami, pred Srečom Vrtnikom (podobno uvrstitev s*a dosegla teden kasneje na tekmovanju godcev na Pokljuki, Namreč 1. in 3. mesto), tretji je bil Franci Korošec, četrta Pepca Blejc, peto mesto sta si delila Breda Horvat in Tone Habjanič. V počastitev praznika občine Kamnik sta aktiv mladih zadružnikov iz Kamnika in konjeniški klub Komenda pripravila zanimiv kmečki praznik v Komendi. Mladi kmetje so se pomerili v košnji in pospravljanju sena ter vraznih zabavnih igrah. V sprevodu smo pokazali, kako so nekoč opravljali kmečka dela. Videli smo mlatiče s cepci, mlačev s starimi mlatil niča mi in »pajkni«, peko kruha v kmečki peči. Pred številnimi gledalci pa so se zvrstili tudi najmodernejši stroji, med katerimi je zbujal pozornost najnovejši kombajn za pšenico, ki te dni že pridno žanje na poljih v bližnji in daljni okolici Komende. Vrhunec kmečkega praznika so bile konjske dirke, kjer sicer niso nastopali znani Slaviči iz Pomurja, vendar so bile kljub temu zelo zanimive, saj niso bile obremenjene s favoriti, ki jim bi že vnaprej pripisali zmago. Ker je bila prireditev zaradi slabega vremena prestavljena za en teden, je bilo število udeležencev v dirkah nekoliko okrnjeno. Na sporedu so bile štiri dirke. V denarnem handicapu na 1600 m za 2-letne kasače je zmagala 2-letna kobila LADY LU-CY na najetih Vlada Jančigaja z Brda, sledia pa sta ji Leja z Romanom Potočnikom (Grosuplje) in AJS z domačinom Mirom Omanom (KK Komenda). Praznik Volčjega potoka V Volčjem potoku smo 25. ju-hja že šestič zapored praznovali krajevni praznik. Letošnje praznovanje je vsebovalo kar nekaj novosti, potekalo pa je v galeriji Janeza Repanška v Rudniku. Najprej je bila slavnostna seja skupščine KS, na katero so bih vabljeni vsi krajani. Praznovanja se je udeležil tudi gost iz OK SZDL Kamnik, sekretar Rudi Ptajtar. Ob tej priložnosti sta za dolgoletno in požrtvoalno družbenopolitično delo v KS Volčji potok prejela priznanje Stanka Str • nad in Jože Tomelj. Kulturna komisija OO ZSMS Volčji potok je pripravila lahek, poletni program z zanimivimi glasbenimi vložki. Za popestritev so poskrbela tri ritmična dekleta, ki so našim krajanom pričarala novosti s področja izraznega plesa. Krajani so po dolgem času spet prijetno poklepetali o vsakdanjem delu in skrbeh, ob golažu in pivu. Mladinci so poskrbeli še za prijetno zaključen večer. Organizirali so smešne igre: vlečenje vrvi, vožnja s samokolnico, streljanje s fračo in podiranje praznih steklenic. Najboljši v posameznih igrah so prejeli nagrade (knjige, steklenice). Na enkratno razpoloženje na slovesnosti, je gotovo vplivala narava in sam prostor, ki nam ga je ljubeznivo odstopil tovariš Janez Repanšek. V počastitev krajevnega praz-. nika so mladinci naše OO ZSMS organizirali delovno akcijo v Rudniku. Namen akcije je bil ureditev okolice in notranjosti že pred leti obnovljenega partizanskega bunkerja. Predsednik komisije za delovne akcije Mirko Škrjanec je bil z udeležbo na akciji več kot zadovoljen. Mladi so s svojim delom potrdili, da tradicije NOB v vseh krajih naše domovine ne zamirajo, pač pa ponekod celo oživljajo. Prebivalci naše vasi pravijo: »Delo združuje ljudi in jih plemeniti.« V. K. Prireditveni prostor na dvorišču gostilne Repanšek je bil prijetno urejen, domačen, kakršni so bili rudi gostitelji prireditve. Povezovalec programa, napovedovalec in humorist Boris Kopitar, je vzdušju dodal piko na i. Le obiskovalcev je bilo nekoliko manj kot lani -menda so slutili nevihto. Mlatiti s cepci so zbudili posebni pozornost obiskovalcev kmečkega praznika v Komendi V časovnem handicapu za 3-12-letne kasače, s temeljem 1:28 se je na prvo mesto uvrstila Deta z vozačem Damjanom Zupanom (KK Bled) pred Nepaom na vajetih Lojzeta Gorjanca(KK Brdo) in Diplomatom na vajetih Tineta Jagodica (KK Komenda). V 3. dirki - časovni kandicap za 3-12-letne kasače na 2000 m s temeljem 1:36 je prvi pritekel skozi cilj Fison na vajetih domačina Ivana Kosca, druga je bila Kaja z vozačem Francem Slabe-tom (KK Brdo), tretja pa LIB z vozačem Stanetom Dovganom (KK Brdo). Pri kmečkih vpregah pa je ciljno črto prvi dosegel Mišo na vajetih domačina Di-mica. Prvim trem najbolje uvrščenim na posameznih dirkah je častne nagrade pokale podelil predsednik KK Komenda Lojze Lah. F. S. Odmevi, polemike... Do kdaj tako? Prihajali so v urah, ko velika večina ljudi počiva. Prvi so pozdravljali z »dober večer«, zadnji pa »dobro jutro«. V noči, ki jih je združila v pričakovanju istih ciljev, so se jim utrinjale različne, včasih tudi bogokletne misli in besede. Dokler je kraljevala noč, so se poznali le po številkah, kot v težkih časih konspiracije, spoznali pa so se v prvem jutranjem svitu. Nekateri so imeli s seboj zložljive stole, dodatno obleko, pa tudi kave v termovkah ni manjkalo. Videti je bilo študente, upokojence, delavce. Za raziskovalca javnega mnenja kar reprezentančna skupina občanov, vendar ni bilo nikogar, ki bi ga zanimalo, čemu nekateri ljudje že od 11. ure zvečer čakajo. Omenjene situacije se ponavljajo vsakega prvega v mesecu. Kraj dogajanja: TRGOVSKO PODJETJE KOČNA KAMNIK - POSLOVALNICA KURIVO. Kljub temu, da so težave v preskrbi s kurjavo, bi se lahko izognili neljubim situacijam ob vpisovanju m plačevanju premoga z boljšo organizacijo. Tako pa je možica občanov odvisna od volje posameznikov, ki odločajo o načinu, kako priti do kurjave. Za navadnega občana, brez VIP, je ta pot poveza na z dolgimi urami čakanja na milost, da lahko vnaprej plača premog, za katerega pa ne ve kakšne kvalitete, bo. Za nekatere starejše občane je tudi dokaj tvegano ponoči prenašati velike vsote težko prihranjenega denarja. Znano je, da se vsakega prvega v mesecu da vplačati omenjene količine premoga. Ker je v obtoku veliko bankovcev z manjšo vrednostjo (500 DIN), premog pa drag, se prodajalec z vsako stranko zamudi okrog 4 minute. Vsak si lahko izračuna, koliko časa bo čakal od 7. ure naprej, ko se' prodaja začne. Prej (pred sedmo) pa je za uspešni izid potrebno čakati vsaj dve uri. To je težko opravičljivo zapravljanje časa in živcev. Če bi distribucija premoga potekala še vnaprej tako kot do sedaj, si vodstvo »KOČNE«, pa tudi pristojne službe na občini, Iki so posredno tudi zadolžene za Jtovrstno preskrbo, gotovo ne bodo pridobile simpatij. Marjan Burja Sprijazniti se pač moramo - a vse prevečkrat! Neprijetno je nekaterim staršem s svojimi otroki vred ob začetku letošnjega šolskega leta. Vsi krajani Duplice, sigurno pa tisti, ki imamo otroke, smo težko čakali na popolno osemletko, oz. nov prizidek k Osnovni šoli na Duplici. Vesel si, če imaš otroke skupaj v isti šoli, da lahko hodijo skupaj, poznaš tudi učitelje v šoli. Pa žal ni tako. Prvi otrok hodi v Kamnik, nje- fpv mlajši bratec pa na Duplico, e srečo imaš, če sta vsaj v isti, izmeni. Tudi šokov otrok ob prehodu iz 4 v 5 razred ne smemo prezreti: le po dva ali trije sošolci so ostali skupaj, ostalo vsi novi. No, pa to ni nič slabega, če bi sedaj ponovno ne razbijali razrede oz. nekatere poslali nazaj na Duplico, nekatere pa pustili v Kamniku. Verjetno prav razmišljam: k kdo je planiral nov prizidek k OŠ Duplica, da ni preštet vseh otrok, ki spadajo pod Duplico in so že 4 leta hodili v Duplico! Navsezadnje smo krajani Duplice z veseljem glasovali za samoprispevek, saj smo vedeli, da gre večji del za novo OŠ. Da za vse ne bo prostora v tej šoli, pa ni nihče povedal. Z. Č. Komisija je ocenjevala izvirnost, melodičnost, tehniko in splošni glasbeni vtis oziroma je delala po posebnem pravilniku. V njej sta bila znana glasbenika Vita! Ahačič in Miha Dovžan, ki sta obisko-' valce tudi razveselila s krajšim nastopom. V komisiji je sodeloval Stane Habe, dolgoletni direktor glasbene šole v Domžalah, pa še Majda Golob, pedagoginja v tej šoli, Tomaž Štrukelj iz mengeške Melodije in urednika obeh občinskih glasil Matjaž Brojan in Jana Taškar, in še dva izžrebana gledalca. Ocene je natančno beležil Ivan Sivec, eden od vestnih in zagnanih organizatorjev. JANA TAŠKAR fotografije VID REPANŠEK Komisija za delovna razmerja Elektroelement n.sol.o., Izlake, TOZD Svit n.sol.o. Kamnik objavlja prosta dela in naloge 1. orodjarja 2. strugarja Pogoji: - poklicna šola širokega profila - vsaj eno leto delovnih izkušenj - dvomesečno poskusno delo - odslužen vojaški rok Delovno razmerje bo z izbranimi kandidati sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati v 8 dneh pošljejo na naslov: Splošna služba TOZD SVIT Kamnik, Bakovnik 4/a. SENŠRM — Delavska univerza Kamnik razpisuje naslednje tečaje: - tečaj nemškega jezika 2000 N - začetni, nadaljevalni - tečaj nemškega jezika za predšolske otroke - tečaj angleškega jezika - začetni, nadaljevalni - tečaj krojenja in šivanja - začetni, nadaljevalni J - tečaj strojepisja - tečaj strojnega pletenja - tečaj varstva pri delu - tečaj higienskega minimuma - skupinske instrukcije nemškega in angleškega jezika za dijake - vodeno samoizobraževanje za ekonomsko šolo - osnovno šolo za odrasle BIROSERVIS Popravilo biro strojev, blagajn in mikroračunalnikov (Sinclair in Commodore) VLADIMIR ŠKEDELJ, Podgorje 84 (poleg avtoelektri-čarja). Tel. 841-280. POPRAVEK V 13. številki Kamniškega občana z dne 21. julija smo v zahvali Viktorja Zoreta napačno objavili njegovo drugo ime. Pravilno je VIKTOR ZORE-UUBO. Za nenamerno napako se svojcem opravičujemo. Uredništvo ZAHVALA V 37. letu naju je za vedno zapustil brat JOŽE TORKAR Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za pomoč, darovano cvetje in izrečeno sožalje. Še posebna zahvala njegovim sodelavcem PTT Kamnik za številno udeležbo na pogrebu in lepe poslovilne besede, enako zahvalo gasilcem Tunjic za spremstvo, tov. Janezu Pregledu za lep poslovilni govor in g. župniku za pogrebni obred. Žalujoča brata Janez in Andrej ter drugo sorodstvo Tunjicc, Kamnik, Ljubljana, ZRN, Francija, ZDA, julij 1986 ZAHVALA Ob nenadni smrti naše drage žene, mame, stare mame, hčerke, sestre in tete MIHELE BODLAJ Iz Županjih njiv se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, nam izrazili sožalja, darovali čudovito cvetje in jo v tako velikem številu pospremili v prerani grob. Posebno zahvalo smo dolžni članom Gorske reševalne službe in pastirjem Male planine, kakor tudi pevskemu zboru in gospodu župniku za pogrebni obred. Žalujoči: mož Tone, sin Tone in hči Štefka z družinama, hčerka Cvetka in drugo sorodstvo Županje njive, Gozd, Volčji potok, Podgorje, Kamnik, avgust 1986 ZAHVALA V 65. letu življenja nas je nenadoma in prezgodaj zapustil naš dragi brat in stric JOŽEŠLEBIR iz Sp. Stranj 17 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem, so- rodnikom in pastirjem iz Velike planine za podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se članom Gorske reševalne službe Kamnik, dr. Šečerjevi, delavcem Stola in govorniku ob grobu. Posebna zahvala g. župniku in kaplanu za lep pogrebni obred, cerkvenim pevcem za lepo zapete pesmi in vsem, ki ste , našega Joža imeli radi in se poslovili od njega. i Žalujoči: vsi njegovi Stranje, Kamnik, Loke, Moste, avgust 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega skrbnega očeta, dedka in pradedka ANTONA JEGLIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste sočustvovali z nami, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, podarili toliko lepega cvetja in ga številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pevcem Solidarnosti, članu Društva upokojencev za poslovilne besede, župniku za cerkveni obred in cerkvenim pevcem za spremljavo na koru, zdravstvenemu osebju klinike dr. Petra Držaja za tmd in nego med očetovo boleznijo. Žalujoči: otroci z družinami Kamnik, 20. avgusta 1986 Lončarsko podjetje Komenda, p.o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. KV delavca za delo na stiskalnici za nedoločen čas Pogoji: poklicna šola III. stopnje ustrezne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok in 2-mesečno poskusno delo Pisne ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o izobrazbi pošljite 15 dni po objavi na gornji naslov. V SPOMIN V 25. letu je v prometni nesreči ugasnilo življenje naši sodelavki VERONIKI SKALIC Med nami je ostala praznina, ki jo je izpolnjevala s svojo vedrino Kolektiv ZD Kamnik ZAHVALA Ob boleči izgubi naše hčerke in sestre VERONIKE ŠKALIČ iz Vrhpolja 163 pri Kamniku se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, ji darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeno mnogo prezgodnjo zadnjo pot. Posebna zahvala sodelavcem Zdravstvenega doma Kamnik, dr. Iva-netiču za poslovilne besede, pevskemu zboru za petje in g. župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči: mama Marija, oče Jože, brat Jožko in drugo sorodstvo Vrhpolje, Kamnik, julij 1986 ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da je tiho od nas odšel naš dragi ata, brat, stric in stari ata NIKOLAJ TORKAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem in nekdanjim sodelavcem tovarne Utok za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in pomoč pri delu na kmetiji. Enako zahvalo izrekamo tudi ZZB NOV Kamnik, društvu upokojencev Kamnik, GD Tunjice za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem in g. župniku za poslovilni obred ter vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti in ga boste kakor mi ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi Tunjice, junij 1986 K počitku leglo je telo a delo tvoje in ljubezen pozabljeno ne bo! ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta CILKA DACAR Laseno v Tuhinju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, posebno še našim sodelavcem iz KIK, Stola, SDK in Nada Dimić Buzet za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti, gospodu župniku za lep pogrebni obred, ZB in njihovemu govorniku za tople poslovilne besede. Žalujoči: sinovi Slavko, Vencelj, Lipe, Franc, hčerke Cilka, Ivanka, Pavla, Kristina, Minka in Kani z družinami ter drugo sorodstvo . julija 1986 BRIGADIRJI - veterani s proge Šamac-Sarajevo, 3 Jelovške-Kranjske, trikrat udarne brigade, formirane v Kranju, september-november 1947 pripravljajo srečanje ob 40-letnici dela na progi. Da bi bilo na srečanju navzočih kar največ takratnih brigadirjev, prosimo, da sporoče svoje naslove do 10. 9. 1986, na OK SZDL Tržič, Trg svobode 18. Srečanje bo predvidoma konec meseca septembra. ZAHVALA Ob tragični izgubi našega ljubljenega moža in attja VLADA GOLOBA se zahvaljujemo reševalcem, dr. Bernotovi, svojcem, kolektivu KIK in šole Stranje, gasilcem, sosedom, prijateljem, znancem, govornikom za poslovilne besede, pevcem Lire, godbi na pihala, družini Krt, duhovniku za lep obred, številnim planincem in vsem, ki ste s svojo prisotnostjo ob slovesu dokazali, da cenite njegovo plemenito življenje in delo in želite lajšati našo bolečino. Hvala za izraze sožalja, podarjeno cvetje in tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija in otroci Marjeta, Danilo, Vladka in Alijana Mekinje, julija 1986 , ZAHVALA V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, skrbni oče, ded in praded VALENTIN VIDIC upokojenec Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjena cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi ČD Nevlje, poveljniku, tovarišu Osenarju za ganljive besede slovesa, kakor tudi gasilcem in praporščakom ostalih GD, pevcem Solidarnosti, cerkvenim pevcem, govornikom: tovarišem Mer-čunu, Modicu in Vrhovniku s strani ZB ter g. župniku Pivcu za prelep pogrebni obred. Žalujoči: žena Francka in otroci z družinami Kamnik, Mekinje, Nevlje, Ljubljana, julij 1986 ZAHVALA Ob tragični izgubi našega dragega sina, brata, strica in bratranca PETRA KRIVCA (Janeščovega Petra iz Bistričice) se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, sorodnikom in sodelavcem za pomoč v težkih trenutkih, podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo kolegu Tonetu in vsem drugim prijateljem, direktorju Komunalnega podjetja ter tovarišici Rosani za poslovilne besede ob odprtem grobu, oddelku Kliničnega centra CIT za ves trud, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Bistričica, Kamnik, Stolnik, Nasovče, Kranj, Naklo, Zalog, Komenda, julij 1986 ZAHVALA Mnogo prezgodaj, v 57. letu starosti, je od nas odšel dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast ALOJZ LAMPE Globoko čustveno pretreseni z veliko nedojemljivo bolečino nimamo besed, s katerimi bi se vsem iskreno zahvalili, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in počastili njegov spomin ter nam nesebično pomagali. Vsem iskrena hvala za vse! Žalujoči: vsi njegovi CRNA KRONIKA Julijska vročina nam ni prizanesla Zaradi prevelike časovne odmaknjenosti smo se odločili, da kroniko meseca junija preprosto izpustimo, tako da so pred vami ie zgode in nezgode najbolj vročega poletnega meseca. Kljub vročini in dopustom se prometna situacija v Kamniku ni umirila, prav tako se ni zmanjšalo število kaznivih dejanju in kršitev javnega reda in miru. Se posebej alarmantno je število težjih prometnih nezgod in pa število mrtvih v njih, to se je v poletnih mesecih povzpelo do številke 3. Želja miličnikov kot tudi nas vseh joj: da bi krvni davek na naših cestah zmanjšali, česar pa ne bo mogoče, če se bomo vozniki bolj ravnali po lastnih kot po prometnih predpisih. Zato so možje v modrem že močno poostrili kontrolo, kar pomeni, da so represivni ukrepi dobili prednost pred preventivnimi. Se posebej so se »zapičili« v kolesarje in voznike koles z motorji, saj prav ti s svojo neraz-1 sodno vožnjo povzročajo največ težav v prometu. Prometne nezgode - 30 Če bi šteli prav vse praske in odrgnine, ki so na avtomobilih nastale zaradi neprevidnega obračanja in vzratne vožnje, bi lahko podvojili število PN. Ker pa je namen kronike - opozoriti udeležence v prometu, ne pa se »bahati« s čim večjo številko, se bomo omejili na trideset. 1. 7. bo ostal v spominu Jožetu P. z Duplice, saj je na regionalni cesti Moste-Kamnik zakrivil PN. V bližini gostilne Grošelj je v blagem levem ovinku delno izgubil oblast nad vozilom in zapeljal v bankino na desni Komunalno podjetje Kamnik obvešča da v skladu z družbenim dogovorom o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev v letu 1986 od 1. 7. 1986 dalje veljajo naslednje nove cene za: VODARINA: - gospodinjstvo - gospodarstvo KANALŠČINA: - gospodinjstvo - gospodarstvo ODVOZ SMETI: - gospodinjstvo (mesečno) - poslovni prostor - manipulativni prostor ENOST. RAZ. REPR. REPR. m3 24.- 5.- m3 39- 5- m3 13.- 3.- m3 23.- 3- 900.- 75.- m3 9- 3.- m3 3.- 3.- Obvestilo borcem in aktivistom NOV občine Kamnik Svet počitniškega doma Banjole je na svoji razširjeni seji dne 28. 7. 1986 obravnaval predlog penzionskih cen za posezono t.j. od 5. 9. 1986 dalje. Za posezono so določene naslednje posezonske cene: Nastanitveni objekt čas letovanja 5. 9. do 15. 9. do 15.9.86 25.10.86 4.350 4.100 D-l., D-lll., podpritl. D-ll. 4.100 3.850 A-blok, B-blok, NR, podpritl. D-l. 3.700 3.500 Vikend hišice 3.100 Člani ZB NOV, ki so SAMOPLAČNIKI, imajo na te cene od 5. 9. 1986 dalje popust 1.000 din. Akontacija, ki se vplača pri rezervaciji sobe je 5.000 din. Avtobusni prevoz stane 2.900 din. Sobo v Počitniškem domu Banjole morate rezervirati najmanj 40 dni pred nameravanim letovanjem. Višina regresa za člane ZZB NOV v zdraviliščih Strunjan, Šmarješke in Dolenjske Toplice je 1.000 din na osebo na dan. Podrobnejše informacije lahko dobite v pisarni Občinskega odbora ZZB NOV Kamnik. OO ZZB NOV Kamnik utok, tovarna usnja kamnih TOZD Usnjena konfekcija, ki je v sestavi delovne organizacije Tovarne usnja Utok Kamnik objavlja na podlagi 10. člena pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge: 1. vodenje proizvodnje tapetništva v obratu Mengeš 2. več delavcev za ročna dela v galanteriji Pogoji: pod 1.: - 4-letni program SUI tapetniške smeri ali tapetniški delovodja - 3 leta delovnih izkušenj v tapetništvu pod 2.: - 2 ali 3-letni program SUI galanterijske smeri, - 3 mesece delovnih izkušenj (tudi možnost priučitve). Pisne prijave z dokazili pošljite v splošno-kadrovski sektor Tovarne usnja Utok Kamnik, Usnjarska 8, Kamnik v 8 dneh od objave. strani vozišča. Nekaj metrov je po njej lovil ravnotežje s svojim vozilom, zapeljal nazaj na vozišče, ga prečkal in oddrvel naprej po travniku. Dvem ali trem pastem se je spretno izognil, ni pa mogel preskočiti jarka, padel je vanj in v njem obtičal do prihoda miličnikov. Pri sunku se je voznik težko poškodoval, saj so ga odpeljali na operacijo v UKC Ljubljana. Med vožnjo čez drn in strn, zaradi katere ga bodo miličniki seveda predlagali v postopek, je dodobra razbil svoj avtomobil, kar v primerjavi s telesno poškodbo niti ni tako pomembno. 14. 7. se je po Zikovi ulici z osebnim svtomobilom peljal Boris S., njemu nasproti pa kolesar Dušan M.; Boris, z močnejšim strojem, kolesarjeve vožnje ni pretirano upošteval, saj mu je izsilil prednost in že sta bila skupaj. Dušan se je pri padcu precej poškodoval, saj so ga odpeljali na nuđenje pomoči v Ljubljano, voznika avtomobila pa so kazensko ovadili. Ta primer kaže, da »pravice močnejšega« le ne moremo povsod uveljavljati. 18. 7. se je v drevo na Medvedovi ulici zaletel Marko R. iz Kamnika. Še pred nezgodo se je od KIK-a proti centru dokaj negotovo peljal z ukradenim avtomobilom. Pod to negotovost lahko štejemo njegovo opazno vinjenost, neprimerno hitrost in dokazano nepoznavanje prometnih predpisov (vožnja brez vozniškega dovoljenja). Zaradi teh nepravilosti je najprej vozil cik-cak po vozišču, ko pa mu je bilo te vožnje dovolj, se je prisilno ustavil ob »neprimerno« postavljenem drevesu, Marko bo o svoji vožnji verjetno še nekaj časa razmišljal, saj kazenska ovadba in cel kup storjenih neumnosti le nista kar tako... Kazniva dejanja — 21 Julija je bilo v primerjavi z majem nekaj manj kaznivih dejanj, kar pa ne pomeni, da je bila tudi nastala materialna škoda manjša, saj so se poleg tatvin koles ter koles z motorji pojavile še tatvine zlatnine in denarja, pa tudi drv, kar kaže, da tudi zima ni več tako daleč. 7. 7. je pozno ponoči na PM poklical občan iz Zikove ulice in miličnike opozoril na neznanca, ki naj bi si s prižgano baterijsko svetilko ogledoval parkirane avtomobile. Nagla intervencija miličnikov je dala otipljiv rezultat, ki mu je ime Boris M., je pa iz Lukovice. Pri fantu so našli že ukradeni kasetofon, zato so ga odpeljali s seboj in prijavili. , 10. 7. so miličniki v hotelu Planinka presenetili tri Zagrebčane, ki so v eni od hotelskih sob igrali karte za denar. Tega so jim proti potrdilu zasegli, sprijazniti pa so se morali še s prijavo sodniku za prekrške. Kdo od treh je najboljši hazar-der miličniki niso povedali, saj so igro predčasno prekinili. 15. 7. se je na PM oglasil Dušan D. iz Kamnika' in prijavil KD, ki so ga na javnem kopališču izvršili neznanci. Odmontirali so namreč šest reflektorjev in jih odnesli neznano kam. Člani Pla^ valnega kluba Kamnik so preko Dušana izrazili željo, da se storilci odkrijejo, saj namigovanja o njihovi krivdi bolijo in so povsem brez osnove. 21. 7. je gangsterski napad doživel Ciril K. iz Kamnika. Medtem ko je spal pred prižganim televizorjem, sta v stanovanje vdrla dva maskirana neznanca, oborožena z nožem in pištolo. Gospodarja hiše sta še vsega omotičnega zvezala, potem pa nemoteno preiskala stanovanje in ga oplenila. Preden sta jo s plenom pobrisala na varno, sta onesposobila še telefon in onemogočila takojšnjo intervencijo milice. Postopek še traja. Javni red in mir — 19 Večjih kršitev spet ni bilo, sporov in pretepov med ožjimi sorodniki, sosedi in sodelavci v tovarnah pa ni ohladilo niti vroče in soparno vreme, niti pogoste popoldanske nevihte. Skrb zbuja tudi podatek, da so se pojavili številni poskusi samomorov ... 5. 7. so iz Zdravstvenega doma sporočili, da so nudili pomoč Slavku V. iz Komende zaradi poškodb, ki mu jih je prizadejala Društvo upokojencev Kamnik objavlja prosta dela in naloge 1. točaja - vodja okrepčevalnice 2. dveh točajev v okrepčevalnici Pogoji: pod 1.: gostinski delavec s strokovnim izpitom ali diplomo pod 2.: lahko priučeni gostinski delavec s strokovnim izpitom Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Stanovanja ni. Pisne ponudbe poslati na naslov: Društvo upokojencev Kamnik, Kolodvorska 5. Industrija platnenih izdelkov Induplati r.o., Jarše, p. Domžale vabi k sodelovanju več kvalificiranih in nekvalificiranih delavk oz. delavcev za delo v proizvodnih obratih v Jaršah in Radomljah (tkanje in barvanje tkanin, sukanje, predenje, dvojenje in šivanje tkanin). Kandidati morajo imeti uspešno končano osnovno šolo, zaželen pa je končan srednji ali skrajšan program usmerjenega izobraževanja tekstilne smeri. Bodočim novim sodelavcem nudimo: - organizirano uvajanje v delo - možnost za dodatno izpopolnjevanje - stimulativne osebne dohodke - solidno raven družbenega standarda (pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj, povračilo stroškov prevoza na delo in iz dela, topel obrok med delom, možnost letovanja v počitniških domovih v Umagu in na Mali planini ter zdravstvene storitve v ambulanti). Zainteresirane kandidate vabimo, da se v zvezi s podrobnejšimi informacijami oglasijo v naši kadrovski službi, bodisi pisno ali telefonsko na naslov: INDUPLATI r.o., Jarše, p. Domžale, Zg. Jarše 21, 61230 Domžale, tel. 721-911. žena z večjim kozarcem. Za vsak primer so ga odpeljali še na KC v Ljubljano, kjer je bil nekaj časa varen pred težko ženino roko. 10. 7. so se pretepali v restavraciji Stol na Duplici. Najprej sta se iz neznanega vzroka spoprijela Uljko Š. in Izet M. iz Kamnika. Ker s tem pretepom še nista zadovoljila strasti, sta začela tepsti še ostale goste, še pred prihodom patrulje pa sta pobegnila. Pa ne za dolgo... 15. 7. je na milico klicala Irena N. in povedala, da okrog hiše straši in razgraja neznan moški. Miličniki so odšli na kraj, zaščititi nemočno žensko, vendar ta ni bila potrebna, saj je domnevni razgrajač Vlade A. iz Most obležal na njenem dvorišču. Fant se je odločil za počitek zaradi prehude alkoholne utrujenosti in ni niti oviral prometa, niti se ni nedostojno vedel, zato so se ga miličniki usmilili in ga brez prijave napotili domov. 30. 7. je sosedom nagajal Jože G. iz Šmarce. Po njihovem dvorišču je namreč dirkal s traktorjem in jih hotel povoziti. Ko mu to ni uspelo, je odšel domov po psa, ki naj bi bolj temeljito opravil s sosedi kot traktor. Tudi to mu ni uspelo, saj so mu miličniki preprečili nadaljevanje neumnosti in ga odpeljali na PM, kjer so ga pridržali do i/trezni!vc. Najdeno Miličnik Logar je na Prešernovi ulici našel moško ročno uro. Poštarica Danica Osolnik je na PM prinesla 90 USA dolarjev, ki jih je nekdo pozabil na kamniški pošti. Tomaž Klemen je na PM prinesel najdeno vozniško dovoljenje. Miha Grohar je pri garažah ob železniški postaji Graben našel prazen gasilski aparat. Margareta Močnik je na Maistrovi ulici našla vrečko z osebnimi stvarmi srednješolca iz Mekinj. Miha Volkar je v javnem stranišču našel etui z več ključi. Franc Rus je pri spodnji bencinski črpalki našel žensko ročno torbico in otroški flanelast slin-ček. Mamice pozor! Milan Ungar je našel žensko ročno torbico. Francka Gradišek je prinesla na PM večjo vsoto najdenega denarja. Tončka Balantič je našla denarnico z vozniškim in prometnim dovoljenjem ter osebno izkaznico. Za konec pa še opozorilo vsem osnovnošolcem in njihovim staršem- Čas počitnic, ko so bili otroci bolj ali manj oddaljeni od prometnega vrveža v središču Kamnika, je minil, zato ne bo odveč posvetiti malo pozornosti tudi poti v šolo. Se posebej to velja letos, ko v Kamniku vlada nov prometni režim, s katerim prav gotovo še niso seznanjeni vsi šoloobvezni otroci. Med njimi je največ prvošole-kov, Id bodo vsaj prve dni potrebovali pomoč pri vami boji v šolo. S koristnimi nasveti jim bodo pomagali tudi miličniki, ki se bodo udeležili prvih šolskih ur, na katerih bodo orisali varno pot do šole. Če pa še to ne bo dovolj, bodo skupaj z učenci-prometniki varno usmerjali promet ob prometnih konicah (zjutraj od 7. do 8. ure in popoldne od 13. do 14. ure) in skrbeli, da se pri prehodu čez cesto ne bo komu kaj zgodilo. MATIC ROMSAK Krajevna skupnost Šmarca Trg padlih borcev 2 takoj honorarno zaposli administratora« za 3 ure tedensko v popoldanskem času. Pogoj — znanje strojepisja. SMRTI ŠKALIČ Veronika, fiziotera-pevtka iz Vrhpolja pri Kamniku, stara 25 let, GOLOB Vladimir, referent za notr. transport iz Mekinj, Neveljska pot 15, star 49 let, TORKAR Jožef, poštni manipulant iz Tunjiške Mlake 21, star 37 let, LEMUT Alojz, os. upokojenec iz Kamnika, Matije Blejca 12, star 79 let, VIDIC Valentin, os. upokojenec iz Kamnika, Kajuhova pot 3, star 81 let, POGLAJEN Valentina, druž. upokojenka iz Ljubljane. Pod topoli 23, stara 73 let, LAi VRIČ Ludvik, os. upokojenec iž Ribnice, star 89 let, HUM AR Katarina, upokojenka iz Nožic, Gostičeva 51, stara 85 let, ŽE-BOVEC Marija, km. del. iz Rudnika pri Radomljah, stara 72 let, AJTNIK Anton, os. upokojenec iz Šmarce, Gornji log 20, star 80 let, DACAR Cecilija, gospodinja iz l.asena št. 2, stara 86 let, URBANC Franc, inv. upokojenec iz Zg. Stranj, star 75 let, ŽIBERT Marija, druž. upokojenka iz Malega Rakitovca 2, stara 79 let, FLERIN Ludvik Andrej, skladiščnik iz Goričice pri Ihanu, star 47 let, BODLAJ Mihaela, kmetovalka iz Županjih njiv 24, stara 50 let, RA-UTER Maria Rosa, os. upokojenka iz Mekinj, stara 93 let, ŠLEBIR Jožef, os. upokojenec iz Spodnjih Stranj 17, star 65 let, JAGODIC Antonija, Dom upokojencev, stara 86 let, HUMAR Alojz, osebni upokojenec iz Go-diča 7, star 95 let, SCHNABL Frančišek, kmečki upokojenec, star 82 let PERNAT Johann, osebni upokojenec, avstrijski državljan, star 76 let. POROKE BERLEC Srečko, monter stolov iz Vasena in NARAT Silvi-ca, izdelovalka kravat iz Velike Lasne, ORAŽEM Darko, predmetni učitelj iz Šmarce in LE-BEN Amalija, višji upravni del. iz Kamnika, PAVLINIČ Tomaž, študent iz Zg. Stranj in ŠUŠTAR Bernardka, fin. knjigovodja iz Srednje vasi, STEHNI-ČAR Franc, električar iz Sel pri Kamniku in ŠLEBIR Helena, tkalka iz Stolnika, TORKAR Marjan, str. ing. iz Tujnic in VI-RiJANT Marinka, delavka v proizvodnji iz Gradišča v Tuhinju, PANČUR Franci, viličarist iz Hriba pri Kamniku in TAJN-ŠEK Ingrid, administratorka iz Kamnika, PERME Slavko, ta-petnik iz Ljubljane in POD-BREGAR Marjeta iz Raven pri Šmartnem. Popravek V prejšnji številki (štev. 13, 21. julij) je prišlo v prispevku Drugo kulturno družabno srečanje upokojencev do neljube pomote. Zapisali smo, da je Marica Brejc govorila o Mišku Kranjcu in njegovem delu, pravilno pa bi moralo biti o Prežihovem Vo-rancu. Za napako se opravičujemo. Uredništvo Dežurstva trgovin V soboto, 13. septembra, so dežura« od 7. do 19. are trgovine Metka, Šmarca, Moste, Stranje, v nedeljo, 14. septembra od 8. do 11. ure pa Metka. Naslednjo soboto 20. septembra, bodo odprte trgovine Market, Duplica in Komenda, v nedeljo, 21. septembra Market. Zadnjo soboto v septembru, 27., dežuraj© trgovine Zaprice, Šmarca in Moste, v nedeljo, 28. septembra pa Zaprice. Agroemona o. sub. o. Domžale TOZD Poljedelstvo govedoreja, o. sub. o. Domžale, 61230 Domžale, Levstikova 39, Slovenija, Jugoslavija Telefon: (061) 721-285, 721-239 Prodajamo teleta, črno bela, pasma HF težka do 120 kg, na enotah OE Pšata in OE Vodice vsak torek in četrtek od 7. do 9. ure. Kolesarska sezona še ni končana Turnir trojk odbojka rje m Kamnika Čeprav je vreme kolesarjem vse manj naklonjeno, pa ti še vedno neumorno obračajo pedala svojih konjičkov. Da vsi treningi vsaj v kamniški občini ne bodo zaman, sta poskrbela KO Kamnik in kolesarska sekcija TITAN-Kamnik, ki 13. 9. prirejata ob 10. uri 30 minut kolesarski kro-nometer, v počastitev 90 letnice DO »TITAN.* ' Te dirke se lahko udeležijo vsi kolesarji, zaposleni v občini Kamnik, in pa kolesarji poslovne skupnosti SI-KOP, katere član je tudi TITAN. Start bo posamičen, izpred gostišča Orel v Stahovici. Proga je gorska, dolga 8 kilometrov, z višinsko razliko približno 250 m. Ker je sama konfiguracija proge dokaj zahtevna, so se organizatorji odločili, da bodo s pomočjo organov javne varnosti v času tekmovanja izvedli popolno zaporo ceste. Vsi zainteresirani lahko pošljete prijave na naslov: Miran Premelč, TITAN-Kamnik ali pa se prijavite najkasneje do 15 minut pred startom prvega tekmovalca. Ce bi prišlo do nepravilnosti med dirko, kot so: vožnja v zavetrju, nepravilna oviranja itd., se lahko vsak posameznik ali pa njegova DO pritoži pri glavnem sodniku, ki bo na voljo še 15 minut po prihodu zadnjega tekmovalca v cilj. Naj namenim nekaj besed še nagradam in družabnemu delu prireditve. Prvi trije iz vsake kategorije dobijo spominsko medaljo, potem pa se bodo skupaj z ostalimi tekmovalci, sodniki in redarji zbrali v domu v Kamniški Bistrici, kjer bo družabno srečanje. 28. 9. pa boste Kamničani lahko spremljali še precej bolj kvalitetno dirko. Ciklo-pool, ŽTKO Kamnik in KD Kamnik pod pokroviteljstvom IP Alprem Kamnik namreč prirejajo ob 15. uri, na krožni progi Kovinarska -Ljubljana, kriterijsko dirko PO ULICAH KAMNIKA. Na njej bodo nastopili pravilno registriram tekmovalci v kategorijah - mlajši mladinci, starejši mladinci ter člani A in B. Borbe za čim boljšo uvrstitev bodo vsekakor zanimive, saj bodo tekmovalci točke osvajali vsak tretji krog Prva mednarodna avtokros dirka V Tunjicah pri Kamniku bo konec septembra druga republiška in prva mednarodna avtokros dirka, ki jo organizira AMD Kamnik. Nastopili bodo poleg domačih tekmovalcev še tekmovalci iz Avstrije, Italije. Madžarske in Češkoslovaške. Prireditev bo trajala tri dni in sicer od 26. do 28. septembra 1986. V petek, 26. septembra, bo ob 15. uri časovni trening za republiški kriterij. V soboto, 27. sep- tembra, bo ob 9.30 republiško prvenstvo; ob 15. uri istega dne pa uradni trening za mednarodni kriterij. V nedeljo, 28. septembra, bo ob 10. uri časovni trening za mednarodno prvenstvo in ob 14. uri veliki mednarodni avtokros finale. Glede na predvideno' veliko udeležbo domačih in tujih tekmovalcev lahko pričakujemo zelo zanimive boje predvsem v mednarodni konkurenci. Branimir Bitenc (leteči cilj) ter na cilju. Ker bo to zaključna prireditev KRITERIJA SLOVENSKIH MEST, bodo v Kamniku nagrajeni tudi najboljši tekmovalci. Slovesna podelitev priznanj bo v športni hali, kamor ste vabljeni vsi občani. Pozdravili boste lahko znane jugoslovanske kolesarje ter se po vsej verjetnosti lahko zavrteli ob vižah ansambla Avsenik. Kaj naj drugega rečem za konec, kot - pridite, ne bo vam žal!!! MATIC ROMŠAK Novembra spet mini počitnice za upokojence Zaradi velikega zanimanja upokojencev Društvo upokojencev Kamnik tudi v letošnji jeseni organizira MINI počitnice v Izoli od 3. 11. do 11. 11. in sicer: prvi del od 3. 11. do 7. 11. za ceno 18.950 din ah drugi del od 7. 11. do 11. 11. za isto ceno, 18.950 din Upokojenci lahko koristijo tudi oba dela skupaj za ceno 35.110 din. V ceno so vključeni vsi stroški penziona, zavarovanje, turistična taksa in vožnja iz Ljublane do Izole in nazaj. Prijavijo se lahko vsi upokojenci občine Kamnik v društveni pisarni Kamnik, Kolodvorska 5. Število mest je omejeno, zato bo društvo zbiralo prijave do polne zasedenosti ali najdalj do 15. oktobra 1986. STANE SIMŠIČ Mednarodna dirka v Holenburgu - smola našega tekmovalca V nedeljo, 24. avgusta, je bila kljub slabemu vremenu v Holenburgu v Avstriji mednarodna avtokros dirka. Tekmovanja so se udeležili tekmovalci iz devetih evropskih držav: Avstrije, Belgije, ZR Nemčije, Italije, Madžarske, Nizozemske, Češkoslovaške, Francije in Jugoslavije. Našo državo je zastopal tekmovalec iz Tunjic -Drago Vrhovnik (Pucin), član AMD Kamnik, na vozilu Volvo. Vrhovnik je imel probleme že na sobotnem treningu, ko mu je odpovedal menjalnik. K sreči mu ga je ob pomoči kolegov uspelo usposobiti tako, da je v nedeljo lahko vozil v mednarodni konkurenci. Vendar je že v drugem krogu moral odstopiti, ker je prišlo do ponovne okvare. Tokrat je odpovedala vodna črpalka. Vseeno lahko čestitamo njemu in njegovi tehnični ekipi za požrtvovalnost. V močni konkurenci in ob mnogih odstopih so zmagali Italijani pred ŽR Nemčijo in Avstrijo. Dobro so vozili tudi tekmovalci iz Češke in Belgije. Veliko število gledalcev, med njimi tudi mnogo naših, je videlo v mrzlem in mokrem vremenu na avtokrosu obilo atraktivnih prizorov in napetih situacij. Branimir Bitenc Planinski kotiček Trimski planinski pohod Že bolj za zaključek letošnje lanin-ske visokogorske sezone bo v nedeljo, 21. septembra letos trimski planinski pohod na Kokrško sedlo.- Odhod bo z rednim avtobusom iz Kamnika ob 7.25, oziroma ob 7.45 iz Kamniške Bistrice. Ta pohod je namenjen predvsem tistim ljubiteljem narave in planin, ki se sami bolj težko podajo v višje gore. Tako imajo idealno priložnost, da v primerni družbi obiščejo še Kokrško sedlo. Seveda pa so vabljeni tudi vsi, ki jim ne bo težko prepešačiti 3 do 4 ure in pri tem premagati 1192 m višinske razlike. Trim pohod bo vodil naš znani Hi-malajec in gorski vodnik MARJAN KREGAR ob pomoči članov AO Kamnik in GRS Kamnik. Vsem udeležencem priporočamo, da obujejo primerne čevlje in se tudi oblečejo V soboto, 26. julija, so že po dolgoletni tradiciji odbojkarji OK Kamnika pripravili turnir trojk, ki ga vedno prirejajo v počastitev občinskega praznika. Na njem je letos nastopilo 14 moških in 3 ženske trojke. Na, s prostovoljnim delom, lepo urejenih igriščih pri kopališču in igrišču na Vrhpolju so v celodnevnem tekmovanju po ogorčenih bojih slavili tudi letos domačini in sicer trojka: Marjan Novak, Grega Hribar in Mitja Matjan pred sicer odlično kombinirano trojko »TRIM«: Gorazd Kosmina (Pionir Novo mesto), Matjaž Pelan in Tomaž Škofic (oba P. Črnuče) ter Marko Čopi (Čib-Bovec). Na častno tretje mesto pred Izolo pa se je uvrstila trojka Triglava \z Kranja (Tilinger, Gunčar, Arenšek). Rezultati v predtekmovanju: I. Skupina Novo mesto - OK Kamnik II 2:0 (H, 10), OK Kamnik I - Novo mesto 2:0 (7, 0), Kamnik I - Kamnik II 2:0 (9, 2) II. skupina Triglav (Kr) - OK Kamnik III 2:0 (7, 9), P. Tabor (Lj) - V.P. Kranj II 2:0 (9, 11),_ Opozorilo! Vsi kandidati — prosilci za štipendije ali razlike h kadrovskim štipendijam iz združenih sredstev za šolsko leto 1986/87, ki še niso iz opravičenih razlogov oddali dokumentacije — vloge za štipendijo pozivamo, da to storijo takoj oziroma do 15. septembra 1986 in oddajo vlogo osebno strokovni službi za štipendiranje v Skupnosti za zaposlovanje, Kajuho-va pot 11, Kamnik. Triglav - Tabor 2:0 (8, 15), Kamnik III - V.P. Kranj II 2:1 (-9, 11, 11) m, skupina Izola - Črnuče 2:0 (11, 11), Žužemberk - OKK. Old Boys 2:1 (13, -12, 7), Izola - Žužemberk 2:1 (-7,15,10), Old boys - Črnuče 2:1 (-10, 6, 5) IV. skupina OK Kamnik IV - Trim 0:2 (-1, -4), ■Trim - V.P. Kranj I 2:0 (9, 9), Kamnik IV - V.P. Kranj I 1:2 (13, -1, -11) pomnale OK Kamnik I - OK Triglav 2:0 (6, 10), Izola - Trim 1:2 (12, -7, -5) Anale a 3. mesto Triglav - Izola 2:0 (8, 8) za 1. mesto Kamnik I - Trim 2:0 (14, 12) Končni vrstni red: 1. OK Kamnik I, 2. Trim, 3. OK Triglav, 4. OK Izola, 5. do 8. mesto: OK Žužemberk, P. Tabor (Lj), V.P. Kranj I, Novo mesto, 9. do 12. mesto OK Kamnik III. (Strajhar, Lap, Frontini), OK Kamnik - Old boys (Grega Podobnik, Janko Matjan, Vlado Debeljak), OK Kamnik II., OK Kamnik IV. 13. in 14. mesto V.P.,Kranj II in P. Črnuče. Rezultati odbojkark: OK Krim (prej Partizan Vič) - OK Črnuče 2:0 (12,5), OK Črnuče - OK Kamnik 2.0 (9, 2), Krim - Kamnik 2:1 (-9, 4, 5). Vrstni red: 1. OK Krim (Melita Sla-bajna, Boni Štele, G. Kerin), 2. OK P. Črnuče, 3. OK Kamnik. Čeprav letos niso nastopili sicer stalni gostje, igralci Bleda, in so manjkali igralci iz Savinjske doline, je bila tudi tokrat kvaliteta v povprečju zelo dobra. K tej so poleg najboljših Kam-ničanov odločilno prispevali zlasti številni dobri igralci z Dolenjske s Ko-smino in Bralcem na čelu, pa odlični igralci iz Kranja (tudi vojne pošte Kranj), ter seveda nekaj zelo dobrih Črnučanov in Ljubljančanov. Najboljši trije odbojkarji (od leve: Mitja Matjan, Grega Hribar, Marjan Novak). KARATE KLUB KOMENDA VABI KARATE-SAMOOBRAMBA-NUNCHAKU Okrepite si samozavest in vpišite se v karate klub, kjer treniramo od klasičnega karateja, samoobrambe, dihalnih vaj do obrambe s priročnimi predmeti. Vabimo prav vse občane, od pionirjev do starejših, saj imamo treninge prirejene tako, da lahko trenirajo pionirji, člani, začetniki, pa tudi tisti, ki že dalj časa trenirajo. Prav tako vabimo tudi nežni spol, saj v tem športu ni samo udarjanja, ampak še vse kaj drugega. Povezani smo tudi z drugimi klubi v Sloveniji in prirejamo prijateljske turnirje v vseh krajih Slovenije, tako, da se boljši lahko tudi izkažejo. Razen turnirjev imamo še prijateljska srečanja vseh klubov, npr. za Novo leto. Lahko si ogledamo video karate filme, udeležujemo se skupnih treningov na letni karate šoli v Umagu, ki jo vodi tehnični mentor SANKUKAI karateja v Jugoslaviji, tov. Vlado Paradižnik - 5. dan. Veščine karateja pa prikazujemo tudi na javnih mestih, v osnovnih šolah, na nogometnem igrišču. Treniramo v osnovni šoli Komenda dvakrat tedensko. Tam tudi vpisujemo nove člane. Vpis je vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure od 4. do 29. septembra 1986. Tam dobite tudi vse potrebne informacije. K. M. Prikaz karateja v OŠ Moste v počastitev dneva mladosti. Pionirja izvajata 4. serijo ippon kumite osnovne serije. Občinski pokal ■ ustrezno nadmorski višini 1793 m, pa tudi nekaj kondicije bo prišlo kar prav. Vsi pa si želimo še lepega vremena, saj v slabem vremenu pohoda ne bo. Plezalna šola Že več kot 10 let so se v Kamniku v tem času pojavili oglasi, ki so vabili k obisku plezalne šole AO Kamnik. Letos pa, vsaj za sedaj tako kaže, te ne bo. Starejšim članom AO se ne da prevzeti vodstva šole ali pa so preobremenjeni z dragim delom, srednja generacija se odpravlja v Himalajo, najmlajši pa nimajo ne volje in tudi ne potrebnih izkušenj, poleg tega pa tudi ne potrebne formalne izobrazbe - alpinistični inštruktor za vodstvo šole. Ker pa še ni vse popolnoma odločeno, naj pridejo vsi usti, ki jih zanima alpinizem ali pa samo plezanje, v četrtek, 18. septembra 1986 ob 19.30 vprosto-re Planinskega društva Kamnik, Kidričeva ulica 38, prvo nadstropje. Bojč lUTRANfE SPANJE ALI DOBER ZASLUŽEK? Raznašalci vsako jutro dostavijo Delo v 40.000 slovenskih domov. Res je, da vstajajo zgodaj, vendar je njihov delavnik že mimo, ko se večina drugih šele odpravlja od doma. Tam ob sedmih ali osmih zjutraj, odvisno od števila izvodov, ki jih morajo raznositi, so že prosti. Lahko se posvetijo učenju, študiju, gospodinjstvu ali pa kar konjičku. In če ste doma iz KAMNIKA in ste za dober in hiter zaslužek in ste se zanj pripravljeni odreči jutranjemu spancu, se oglasite v Dostavi Dela, Ljubljana, Titova 35 tel. 318-880 Tradicionalnega lovsko strelskega tekmovanja v počastitev praznika občine Kamnik, se je letos udeležilo devet tričlanskih ekip iz petih lovskih družin. Letošnje tekmovanje je v Kamniški Bistrici pri Junu pripravila lovska družina Stahovica. Lovci so se pometih' v streljanju na glinaste golobe, vsak tekmovalec je imel na voljo 15 golobov in v streljanju z malokalibrsko puško v tarčo srnjaka na 35 m stoje. Največ golobov je odstrelila I. ekipa LD Motnik (35 do 45 možnih) pri streljanju na srnjaka pa so se najbolje odrezali člani I. ekipe LD Kamnik. V skupni uvrstitvi (kombinacija) so se na prvo mesto uvrstili strelci I. ekipe LD Motnik in tako osvojili prehodni pokal občine Kamnik. Zbrali so 476 točk. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa LD Sela s 461 točkami in na tretje mesto ekipa Kamnik I. s 452 točkami. Najboljši posameznik v kombinaciji je bil Ivan Podgomik, LD Motnik (177 točk), sledila pa sta mu Jernej Strajhar LD Sela (175 točk) in ' Zdravko Vrankar LD Kamnik (174 točk). Zanimivega lovskega srečanja se je udeležil tudi Anton Ipavic, predsednik skupščine občine Kamnik, ki je s častnim strelom začel tekmovanje in ob zaključku s podelitvijo prehodnega pokala motniškim lovcem čestital vsem udeležencem k uspešnemu tekmovanju. (F. S.) Kamniški občan Montaža TV anten. Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194. KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Grčar, Janez Maleš, Anica Rak, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno -Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 -tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska |CGP Delo v Ljubljani.