Naročnina a Imtrosgrto: V« leta K 2-50, V> leta K 5-—, celo leto K 10-— a BeaHjo:	.	K 3-56,	„	K ?•-,	„	K 14-- a mL Inozemstvo:	.	fr. 4-20,	„	fr. 8-20,	„	fr. 16-80 a Ameriko celo leto 3-25 dolarje.		V Ljubljani, v četrtek dne 5. maja 1914. Uredn!5ttfb Ih upravništvo: Frančiškanska ulica štev. io, I. nadstropje.			Oglasnina za 6 krat deljeno mm vrsto enkrat ^ vin. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Štev. 19.	Posamezna številka 22 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake in vojake 8 kron.		Leto IV.
Vsak naročnik dobi letos jeseni brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1915. Za vsake pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino za vsako sliko.						
Naročniki „Tednika“ dobe tudi „Knjižnico Sl. II. Tednika”, 5 elegantno vezanih knjig za samo 8 K in kot nagrado še mnogo drugih knjig po znižanih cenah.
Iz bojev v Mehiki: Vojska Zjedinjenih^držav je vdrla v mehikansko mesto Veracruz in po hudem uličnem
boju premagala mehikansko vojaštvo.
MILJUTIN JOVANOVIČ:
Moj sluga Bogomir.*
Oni štirje dnevi, v katerih smo bili krvave, nečloveške boje, mi ostanejo večno v spominu. Še sedaj, ko vam to pripovedujem, se stresam od vizije onih grozot, prelite krvi, pomandranih človeških teles, — a po ušesih mi še zveni grom topov, treskanje mitraljez, človeški kriki in hreščanje kosti. In še danes se čudim, da nisem zblaznel od strašnega napora živcev.
Topla junijska noč je bila, polna zvezd in lahki poletni zefiri so se poigravali nad tihim selom pod nami. Le tupa-tam je prekinilo grobno tišino tajinstvene noči pasje lajanje tam doli v selu, ali komaj slišno frfotanje nočnih ptic, ki so pole-tavale preko našega taborišča.
Nekaj sto metrov pfed nami so bile naše predstraže. Temne silhuete stražnikov so se kretale kakor strahovi po grebenu, čegar obrisi so se razločevali na obzorju.
Moralo je biti krog polnoči. Ležal sem na svitku slame poleg ognjišča, pri katerem je kuhal moj sluga črno kavo. Spanec mi ni hotel leči na trudne trepalnice in zatopljen v premišljevanje, sem zrl na nebo, po katerem je trepetalo ne-broj jasnih zvezd. Pod menoj so se razprostirale po bregu dolge, nepravilne vrste naših šotorov, in takrat se mi je zazdelo, sam ne vem zakaj, da vidim mesto taborišča — groblje. Izpod napol raztrganih šotorov se je čulo težko sopenje utrujenih spečih ljudi in pogostokrat so trgali preplašeni kriki spečih vojnikov nočno tišino. Žalostne, mrtvaško bele so se mi zazdele vrste platnenih hišic, ki-so celih deset mesecev spremljale srbske vojnike od Kumanova do Jedrena, od Prilepa do Drača.
Hosta, naložena na ogenj, je prasketala in veselo je vrela voda v posodici.
Gledal sem svojega slugo, čegar obličje so obsvetljevali rumeni plameni. Počrnelo, mučeniško lice, že davno neobrito. Zmršeni lasje so mu padali na široko čelo, a pod čelom mrzlični blesk dveh plavih očes. Verno, kakor kak zgodovinski rokopis, je pripovedoval ta obraz o trpljenju zimske vojne, o spavanju na snegu in dežju, o dolgih pohodih, nočeh na predstraži, neznosni vročini na Ovčjem polju, o žeji, gladu in strašni epidemiji.
»Ali naj Vam napravim slajšo kavo, gospod kapitan?«
»Kakoršno hočeš, Bogomire.«
»Dobro! Zase bi napravil vročo kakor krop, in če bi imel strup, bi ga skuhal in popil,« je govoril sluga s pridušenim glasom.
»A zakaj to, človek? Ti mar že presedajo muke te vojne? Ne vidiš li, da trpimo vsi, da nisi sam?«
»Bog varuj, gospod kapitan, to ne. Druga muka mi teži dušo. Povedal bi Vam, pa kaj bi Vas zanimala tuja bol?!«
Iznenadilo me je govorjenje Bogomi-rovo. Bil je najveselejši vojak v moji četi, smejal in šalil se je neprestano. Ves bataljon ga je poznal in vsi so radi občevali ž njim. Rojen je bil v Levču in imel vse lastnosti ljudi onega kraja: lepo dušo, plave in poštene oči, ljubezen in nadarjenost za godbo, nenavadno razvit čut za izpolnjevanje svojih dolžnosti. Čeprav priprost seljak, me je vendar takoj
* Belgrajska „Politika" je razpisala nagrade za najboljše sličice iz balkanskih vojn 1. 1912. in 1913. Odbor za kritiko (med drugimi prof. dr. Jovan Skerlič) je prisodil prvo nagrado tej črtici.
najbolj zanimal izmed vseh drugih tristo ljudi moje čete in vzljubil sem ga. Pri obleganja Odrina je bil neko noč na predstraži ranjen v prsi. Skoro tri mesece je ležal v bolnici v Mustafa-Paši, odpotoval nato domov, da popolnoma ozdravi in se vrnil v četo koncem maja. Ker sem videl, da je zelo oslabel, vzel sem ga za slugo, da bi mu prihranil in olajšal težko službo. Takoj sem opazil, da se je melanholičen in nezadovoljen vrnil od doma. Trudil se je, da bi bil vesel kakor prej, a šala in smeh mu nista prihajala več od srca. Osobito poslednje dni pred fatalnim napadom je bil moj Bogomir žalostnejši, nego kdaj preje. V njegovih kretnjah se je videlo nekaj negotovega, oči so izgubile vedrino in postal je molčeč.
Radoveden sem bil, kaj je vzrok njegove tuge, zanimalo me je, kaj se dogaja v njegovi priprosti duši. Vojna pretvarja človeka v krvoločno zver samo takrat, kadar je v samoobrambi prisiljen, da se bije, v drugem pogledu pa ga napravi otročjega: postane lahkoveren, pobožen do bigotizma in radoveden za vsako malenkost. Vojna zbližuje ljudi:	intimne
stvari zaupamo človeku, s katerim se nikdar prej nismo srečali, a je sedaj v trenutku nevarnosti poleg nas in mi delimo ž njim vse trpljenje, grozote bitke in bližino smrti.
In ta lepa južna noč, ko je šumela pod nami Lakavica, je omehčala mojo dušo, da je postala dostopna za nepoznano bol mojega priprostega vojnika.
»Ali Ti tako misliš o svojem poveljniku, Bogomire? Morda pa morem prav jaz razumeti Tvojo nesrečo in Ti pomagati. Zakaj skrivaš pred menoj svoje muke?«
In medtem, ko je v odmerjenem ritmu jezdila preko nas noč, mi je s tihim, zamolklim glasom pripovedoval svojo zgodbo.
Pred njegovim povratkom v četo mu je žena smrtno obolela. V vasi je divjal tifus. Z brati živi v prepiru zaradi imetja. Dvoje otrok ima. On se je moral vrniti v vojsko, a ženo je ostavil bolno doma v oskrbi starikave, bolehne matere. Otroka sta mala in slabotna; sinček hodi šele v drugi razred ljudske šole. Premoženja ima precej, a sedaj je treba požeti žito. Dokler je bila žena zdrava, se je gospodarilo za silo; nekaj sama, nekaj s posli in deco, a sedaj?!...
»Pred tremi dnevi sem dobil pismo. Omehčala je moja nesreča srce starejšega brata, pa mi piše: sešteti so dnevi žene. Pravi, da je ostala samo kost in koža ...«
In da bi prikril svoje razburjenje, je počel pihati v žerjavico, da so mu nabrekle žile na sencih.
»Pa zakaj mi nisi tega prej povedal? Evo, pustim Te na dopust takoj jutri!«
On poskoči od tal in se postavi pred mene. Raven kakor bor, roke iztegnjene ob stegnih stoji pred mano, ko da bi bil na raportu v vojašnici.
»Samo tega ne, gospod kapitan! Ze sedaj mi očitajo tovariši, da sem se zredil. A vem tudi to, da je naša straža tu večje vrednosti, nego vsa moja hiša. — Čul sem pred nekaj dnevi, ko je narednik Mirko čital časopise, da nam hočejo Bolgari vzeti, kar smo dobili od Turkov. In da mi sedaj družba reče: Evo ga, Bogomira, zopet se je umaknil?! Ostati hočem pri vas, dokler nas vseh ne razpuste!«
Da nisem imel častniških epolet na ramenih in kokarde na čepici, poljubil in objel bi bil tega priprostega seljaka in mu stisnil žuljavo, počrnelo roko.
Prikril pa sem v sebi čoveka in rodoljuba in pohvalil s hladnim vojaškim glasom in z nekolike stereotipnih fraz njegovo junaštvo in požrtvovalnost do domovine.
»Gledati hočem, gospod kapitan, da zaslužim pohvalo!« je odgovoril z isto vojaško frazo, ki jo predpisuje pravilo ...
Bolno, zverinsko ječanje je zdajci pretrgalo nočno tišino. Neki vojnik je prihitel k meni zasopljen, preplašen.
»Gospod kapitan, naš podnarednik Adam je obolel na koleri. Tam leži v šotoru, zvija se in prevrača.«
Pohitel sem doli. Vojniki iz podna-rednikovega šotora so poskakali ven in zrli preplašeno okrog sebe. Dal sem odgrniti šotor in posvetil z električno svetilko na ležišča. Izbuljenih oči, modrih ustnic in lic se je zvijal na kupu slame moj nesrečni Adam, — najmlajši in najboljši podčastnik čete. A bili smo že otopeli in vajeni pojavov te strašne epidemije. Na platneni rjuhi so odnesli nesrečnika, slamo smo sežgali in odveli vojnike iz onega šotora od čete...
Bila je dve po polnoči.
Utrujenih korakov sem stopal k svojemu šotoru, poleg katerega je dogoreval ogenj. Tanek stebriček dima se je vzpenjal navzgor v mirno ozračje.
Povsod je bilo še tiho. Izmučeni in utrujeni so spali vojaki v najslajšem jutranjem snu. Daleč tam na vzhodu se je pojavila bela proga na nebu, oznanjevalka zore.	'
In naenkrat je sinila na iztoku pri naših predstražah ogromna svetloba, ognjen plamen, od katerega se je vžgal ves hori-cont, za tem takoj topovski grom, drugi in tretji — nato tuljenje iz tisočev človeških grl in pretrgani poki pušk od naše strani. Zadrhtelo je mirno ozračje od pr-skanja šrapnelov, ki so se kakor nebrojni bliski svetlikali v noči.
Kar smo slutili, a česar nismo mogli verjeti, se je začenjalo.
Napočil je trideseti junij...
Na našo divizijo, ki je čuvala nesorazmerno bojno črto tridesetih kilometrov, so udarili Bolgari v oni noči zavratno, z davno pripravljenim načrtom, z gosto maso cele armade.
Linije naših predstraž, tanke in razvlečene, so poskušale zadržati naval —- a vsi ti divni junaki, ki so sanjali o skorajšnjem povratku v svoje domove, so padli poklani in razmrcvarjeni od nožev.
Zadaj pri rezervi je nastala zmeda. Vojniki so hiteli iz šotorov, prepadeni, iznenađeni, trombe so klicale k nastopu, topovi in vozovi z municijo so se postavljali z največjo naglico na svoje pozicije.
Začela se je neenaka borba.
Tri dni smo kakor zbesneli branili korak za korakom zemlje, umikali se z mesta na mesto. Kakor divje zveri, okrog katerih gori stepa, smo udarjali na levo in desno na zidove bolgarskih polkov. Ginili so nam vojaki z mrzkim nasmehom na ustnicah, častniki so ugibali vse mogoče, da ne dožive sramote ujetništva. Z rokami smo vlačili topove in mitraljeze, ne zmeneči se za točo granat in šrapnelov. Solnce nas je peklo in žeja morila, zrak je zadišal po razpadajočih truplih, po sveži človeški krvi in mesu. Gledali smo z višin, kako podivjani neprijatelji prebadajo z noži naše ranjene tovariše, ki so ostali pred nami in jih zaklinjali za požirek vode. Vrelo je v nas od besa in studa. Vsak izmed nas je nosil na čelu in v očeh zapisano usodo: umreti!
(Konec prihodnjič).
Pozdrav in pozdravljanje.
(Koristno poglavje za vsakogar.)
Pozdrav ni nič priučenega, marveč nekaj prvotnega; najdemo ga pri vseh kulturnih in nekulturnih narodih. Ustvarila ga ni kultura, nego je samo predrugačila njegove oblike.
Stari Grki so si zaklicali, kadar so se sešli ali ko so se poslavljali:	»Veseli
seK< To je gotovo značilen dokaz za življenjsko naziranje Grkov, ki se jim je zdelo veselo uživanje vsega lepega najlepši namen življenja. »Ave« (pozdravljen), »vale« (zdravo) je pozdravljal Rimljan, v čigar čim dalje večji državi so ljudje neprestano prihajali in odhajali, se danes pojavljali, a jutri zopet izginjali.
Izraelci, prvotno pastirski narod, ki se je pomikal s kraja v kraj ter živel stoletja v suženjstvu, večkrat tlačen in preganjan, niso poznali dražjega na svetu, kot mir. »Mir bodi z vami« se je zato glasil njihov pozdrav. Ko jih je usoda razgnala in razkropila po svetu, tedaj so se spoznavali med seboj po besedah »mir bodi z vami«.
Krščanstvo se je začelo razširjati po svetu in ime odrešenika je postalo geslo in znak bratstva. »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« so se tiho pozdravljali že v času preganjanja kristjanov, in »Amen na veke«, so odgovarjali. Ta pozdrav se je ohranil še do danes v mnogih narodih. Prav posebno je v navadi pri nas na kmetih. — »Z Bogom« pravita Francoz in Italijan, in tudi Slovenci smo si prikrojili italijanski »a Dio« v »adijo«.
Narodi, ki prebivajo ob morju in se mnogo vozijo, se poslavljajo z željo »vozi se dobro!« »Fare well«, pravi Anglež, »Farwall« Šved, »Farvel« Danec in »Vaarvel« Holandec.
Jako značilen je pozdrav Rusov »Praščaj!« (Oprosti). V njem se kaže pravi značaj Rusa; mešanica mehkosrčnosti in rezkosti. Zdi se kakor da hoče, ko odhaja, prositi odpuščanja za morebitno žalitev, ki jo je nehote izrekel.
Slovani, posebno Poljaki in Slovenci, si žele zdravja, ko se snidejo ali kadar odhajajo. »Pozdravljen«, »na zdravje«, »zdravo« in pa »dober dan — Bog daj!«, to so naši navadni in najlepši pozdravi. Sedaj običajni »klanjam se« smo povzeli od drugih, tujih narodov.
Razun teh in mnogih drugih izrekov igrajo veliko ulogo pri pozdravljanju tudi kretnje. Pri civiliziranih narodih je skoraj splošno v navadi, da se poklanjajo in odkrivajo. Stikanje rok je baje nemški običaj ter je znak zaupnosti. Poljubljanje rok damam je francoska in nemška navada, ki so si jo prisvojili tudi Poljaki in Čehi. V zadnjem času pa so tudi Slovenci začeli posnemati to, dasi je tako pozdravljanje v popolnem nesoglasju in protislovju z njihovim značajem. V času, ko se borimo za žensko enakopravnost, naj bi se poljubljanje rok pač odpravilo ali do skrajnosti omejilo. Zdi se mi, da je poljub na roko za onega, ki ga da, skoraj vedno nekaj poniževalnega, in naj bi bil zato samo izraz posebnega spoštovanja, velike ljubezni, izredne hvaležnosti in udanosti, ne pa običajen pozdrav, ki ga je deležna že skoraj vsaka ženska, da le nosi moderno obleko in klobuk. Pri Rusih je bila včasih navada, da je gospod poljubil dami čelo namesto roke; danes pa se je ta običaj že skoraj popolnoma umaknil poljubljanju rok.
Pozdravi nekulturnih narodov so jako različni. Turek, dasi je že stoletja v Evropi, si je vendar ohranil šege in na-
vade orijenta. Njegov pozdrav docela odgovarja njegovemu značaju:	resno in
slavnostno prekriža roke na prsih in se nakloni. Prebivalci Severne Afrike tudi polagajo roko na srce in poljubljajo v pozdrav lice pozdravljenca. Divji in buren, kakor njegovo življenje, je pozdrav Beduina, ko prihrumi na iskrem konju in tikoma pred pozdravljencem izstreli svoje orožje.
Lapi in Otahajci si podrgnejo nosove drug ob drugega, ko se srečajo, to je njihov pozdrav. Zamorci ob Gvinejski obali pa se pozdravljajo z dleskanjem rok. Nekatera indijanska plemena Severne Amerike pa v pozdrav strahovito zatulijo.
Prvotni pozdravi posameznih narodov so v tesni zveži z njihovim bistvom in značajem. Danes pa hite ljudje brezbrižno drug mimo drugega in se pozdravljajo, ne da bi pri tem kaj mislili. Pozdrav ni nič več simbol najplemenitejših čustev, ki polnijo človeštvo: izraz spoštovanja, prijateljstva in ljubezni, marveč
Narodna noša v Makedoniji: Krščanska Makedonka iz Seresa v novi Grčiji.
prazna forma, ki ne pove ničesar. Še manj. Način pozdrava in odzdrava je čestokrat izraz nadutosti, ošabnosti, domišljave puhlosti. Koliko je ljudi, ki ne znajo — ali nočejo —, pravilno odzdravljati ter v zahvalo za udan ali prijazen pozdrav jedva vidno pokimajo z nosom! Drugi zopet izzivajoče čakajo na pozdrav onih, ki so morda v življenju slučajno ostali za spoznanje nižje in niso dosegli dovolj visoke družabne stopinje, a so po zaslugah, pameti in omiki višje kot domišljave ničle! V tem oziru se posebno odlikujejo nekatere žene odličnih ali bogatih mož, ki odmerjajo svoje pozdrave in od-zdrave natančno po činovnem razredu svojih soprogov ali po številu svojih tisočakov.
Pozdrav in odzdrav sta termometer inteligence, srčne izobrazbe in plemenitega oziroma surovega čustvovanja človeštva. Pozdravljaj vedno vidno in dovolj glasno, ne vsiljivo, brez ošabnosti, a tudi brez drzne domačnosti! Odzdravljaj prijazno in slišno! Ako pa ti kdo na vljuden
pozdrav le hladno kimne in nemo povesi nos, tistega ali tisto poslej tudi ti prezri! Le tako se ti ne bo treba sramovati lastnega poniževanja.
PH. MR. FEDOR GRADIŠNIK:
Difterija in tetan.
(Nekaj o imuniteti in seroterapiji.)
Še danes se spominjam prav živo onega časa, ko sem kot šestleten deček ležal bolan za difterijo. Kakor da je bilo včeraj, se mi zdi. Dobro še vem, kako sem se tresel, kadar je prišel zdravnik k moji postelji, me pogladil po glavi, mi nato pogledal v usta, ki sem jih od bolečin komaj odprl ter začel rogoviliti z dolgim čopičem po mojem goltancu. Kričal sem, stokal in jokal, a vse ni nič pomagalo. »Če hočeš živeti, moraš malo potrpeti«, je dejal zdravnik ter me mučil dalje. — In ta procedura je trajala tri do štirikrat na dan več kot en mesec. Difterija, ki je v devetdesetih letih epidemično razsajala po vsej Evropi, je bila tisti čas smrtnonevarna otroška bolezen, za katero je umrlo nad 80 odstotkov otrok. Edino zdravilo, a še to jako nerodno in nezanesljivo, je bila jodova tinktura.
Samoobsebi umevno je, da so se razni učenjaki trudili, izumiti sredstvo, s ka-katerim bi bilo mogoče zatreti to strašno bolezen, ki je zahtevala leto za letom ogromno žrtev.
Slednjič se je posrečilo asistentu Ko-chovega zavoda za infekčne bolezni Emilu Beh ringu najti povzročitelje difterije. Zdaj se je natanko vedelo, kakšni so bacili difterije, ki jih je Behring umetno gojil ter prenašal na razne živali (kunce, pse, konje etc.). S temi zastrupljenimi živalmi je delal najrazličnejše poizkuse, toda zaman; najti ni bilo mogoče nobenega sredstva, ki bi bilo zanesljivo ozdravilo difterijo.
Tu sta prišla francoska učenjaka Roux in Jeršin na novo teorijo, ki jo je potem Behring z velikanskim uspehom praktično uporabil pri svojih nadaljnih študijah in poizkusih. To je teorija o i mu-tt i t e t i. Če se vbrizgava poskusnim živalim dalje časa stopnjevaje, spočetka v malih, potem vedno v večjih dozah strup, postanejo te živali sčasoma za dotični strup neobčutljive in jim tudi večja množina, (ki bi drugo, dotičnega strupa še ne vajeno žival umorila), obsolutno nič ne škoduje. — Narava in konstitucija živali se je privadila strupa in je postala zanj popolnoma neobčutljiva. To je dejstvo, ki ga vsaki dan lahko opazujemo. Kdor je enkrat prestal kako težko bolezen n. pr. le-gar, je vdrugič sploh več ne dobi ali pa se pojavi le redkokdaj in v mnogo lažjem štadiju kot prvič. Znano je, da nekateri ljudje prenesejo jako velike množine arzenika, ki je silno hud strup. Na Štajerskem je mnogo ljudi, ki so z zavživanjem malih in potem vedno večjih in večjih doz arzenika postali za ta strup popolnoma neobčutljvi. 0-15 do 0-30 gramov arzena povzroča v normalnih razmerah absolutno smrt, kdor pa je na zavživanje tega strupa vajen, prenese prav lahko G’50 in več. Isto je pri morfiju in drugih strupih. Organizem je postal po daljšem zavživa-nju enega in istega strupa zanj neobčutljiv ali — i m u n.
To dejstvo je uporabil Behring za svoje nadaljne študije in je končno prišel do sledečega zaključka:	Z daljšim
zavživanjem enega in istega
strupa se tvori v organizmu protistrup, ki paralizira prvega in ga stori neškodljivega.
To svojo trditev je dokazal z mnogimi poizkusi: Injiciral je strup v malih dozah raznim poizkusnim živalim ter do: gnal, da ne postane samo organizem dotične živali sam neobčutljiv ali imun,
ampak da dobi polagoma k r i dotične živali lastnost protistrupa.
Praktično uporabnost svoje iznajdbe je poskusil pri dveh boleznih s sijajnim uspehom: pri difteriji in pri tetanu.
Imuniziral je z daljšimi injekcijami povzročiteljev difterije konje ter iz njih krvi izločil protistrup, ki ga je nato injiciral na difteriji bolnim otrokom. V par dneh po injekciji so bili otroci zdravi. — Tako je čez noč postala ena najstrašnejših bolezni nenevarna.
Ta protistrup se pripravlja na sledeči način:	Konjem se vbrizgava dalje časa
strup difterije; na ta način postanejo sčasoma napram njemu i m u n i in v njih krvi se tvori takozvani serum ali protistrup. Po gotovem času se tem konjem pušča kri, iz katere se izloči serum, ki se napolni v stekleničice določene velikosti. Dobivanje seruma je v oskrbi c. kr. serotera-pevtičnega zavoda na Dunaju. Enkratna injekcija tega seruma ozdravi bolnika v dveh do treh dneh; — seveda se mora poklicati zdravnika o pravem času.
Behring je poizkušal na sličen način dobiti tudi protistrup drugih nevarnih bolezni, kakor raka, tuberkuloze etc., toda doslej se mu to še ni posrečilo.
Vsekakor pa je že s tem, da je iznašel sredstvo proti difteriji in tetanu, postal eden največjih dobrotnikov človeštva. Letos je slavil svojo šestdesetletnico. Zdelo se mi je umestno, da se ga spomnimo na tem mestu tudi mi s tem, da seznanimo širše sloje našega ljudstva z enim največjih činov našega stoletja.
Steckenpferd-lilijmomlečne mile
prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Priznanostna pisma. 157 Po 80 h povsod.
Ženski vestnik.
Ženstvo in šport. Ni še dolgo tega, ko so se bavili z različnimi, človeškemu telesu koristnimi športi skoraj izključno le moški. Nekaj desetletij sem šele se zanima za šport tudi ženstvo. Telovadba, plavanje, veslanje, sankanje, drsanje, tenis, hribolazništvo ter razni drugi pametni športi so ženskemu telesu prav tako potrebni in koristni
kakor moškemu. Seveda ne sme pri, izvajanju teh športov igrati častihlepno tekmovanje nikake uloge. Ženstvo, zlasti ono, ki mnogo sedi, naj se bavi s športom edinole zato, da si utrdi svoje telo in si ohrani gibčnost ter pfožnost udov, vztrajnost srca in splošno zdravje. Vse to bose-' žemo s sistematično telovadbo, s skakanjem, te-
kanjem i. dr. Vsaka ženska, pa naj ima še toliko dela, bi si morala zjutraj in na večer vzeti nekoliko časa, da si umije telo z mrzlo vodo ter da telovadi vsaj nekaj minut, najbolje v svežem zraku. To okrepi telo, pospešuje pravilni krvni obtok, množi elastičnost in veča odporne sile. Ženska, ki hoče ostati dolgo časa mlada, sveža in zdrava, se mora baviti s takim ali sličnim pametnim športom. Razume se, da naj ne bo ta
šport našemu ženstvu namen in vsebina življenja, marveč samo sredstvo, s katerim si ohrani in poživi življenske sile. V Berolinu nameravajo uprizoriti i. 1916 velike »Olimpijske igre« po vzorcu nekdanjih iger, ki so jih izvajali Grki v stari Olimpiji. Nemško ženstvo se že danes pripravlja na te berolinske »Olimpijske igre«, ki hoče takrat tekmovati z moškimi v teku, skoku, metanju sulic in diskov i. dr.
Ženske zahtevajo ženitovanjski urad. Iz New-Vorka poročajo: V državi Illinois so ženske vo-lilke dosegle, da se morajo zapreti vse točilnice alkoholnih pijač. To jim je dalo poguma, da zahtevajo sedaj ustanovitev žennitovanjskega urada v Chikagu, ki naj bi imel med drugim tudi nalogo, da bi zahteval od vsakega moškega, ki se hoče oženiti, odgovor na sledeča vprašanja: »Ali izvršujete kak poklic, ali rokodelstvo? Ali imate stalno službo? Koliko služite na mesec?« — Kdor zasluži manj kot 75 K na teden in nima poleg tega še drugih dohodkov, se ne sme oženiti. Zenito-vanjski urad bi tudi moral prepredati zakon med mladoletnimi. Dobrodelni zavodi so polni žrtev prezgodnjih zakonov. Neodgovorni mladeniči se ženijo v trenotkih hipne zaljubljenosti, ko se naveličajo odgovornosti, pa zapuščajo svoje žene. Tako je mnenje Američank. Velika večina moških pa meni, da ženske zahtevajo preveč od svojih mož in so zato navadno one krive nesreče v zakonu. Ameriki je treba žensk, ki bi začele tam, kjer so nehale njihove babice in se zadovoljile s skromnim domom ter bi se ne branile dela v hiši. Današnje ženske pa zahtevajo sijajnega, razkošno opremljenega stanovanja in pariških toalet. Zato so zakoni vedno redkejši in vedno manj srečni.
Zdravnica v Trstu. Tržaško namestništveno svetništvo je dovolilo gdč. dr. Evelini Wa\vicz, da sme izvrševati zdravniško prakso.
Silvija Pankhurstova v Budimpešti. Starejša hči znane angleške sufragetke, Silvija Pankhurstova je dospela v Budimpešto, kjer je priredila v sredo 15. aprila predavanje o štrajku z gladom, o prisilnem hranjenju v zaporih ter o ženskem pokretu na Angleškem. Iz Budimpešte je šla Pankhurstova na Dunaj, odondot v Berolin in še ne-
katera druga nemška mesta ter povsod zanimivo predavala. V Draždanih je tudi nameravala predavati, a je ondotna policija predavanje prepovedala.
Težko stališče kmetice. Včasih je bila kmetu in kmetici' največja nesreča Ostaviti zemljo svojih očetov ter iti v tujino s trebuhom za kruhom. Danes pa je drugače. Kmečki fantje hite v Ameriko, na Nemško ali kamorkoli za boljšim, dasi
Odbor slovenskega telovadnega društva „Sokola" pri Sv. Jakobu v Trstu: (1) Starosta Engelman, (2) podstarosta Dimnik, (3) načelnik Jezeršek.
težjim zaslužkom. Tudi dekleta ne marajo ostajati doma, kaj bi, ko je na kmetih življenje tako težko! Pa niti ženina ni dobiti doma. Kar je mladih fantov, ki bi prišli pri možitvi v poštev, so skoraj vsi na tujem. In tako gredo tudi kmečka dekleta v svet za boljšim, udobnejšim življenjem. Kmetica že dolgo ne dobi več lahko dobrih hlapcev, pa tudi dekel ne. Tako mora kmetica oprav-
ljati skoraj vsa dela sama; sama oskrbuje dom, polja, živino, skratka vse. Saj mora, ko ni nikogar, da bi jej pomagal; niti za drag denar ne dobi ' poslov. Gospodar je tudi čestokrat z doma, v tujini pri drugem zaslužku. Kaj čuda, da pri takih razmerah vse beži s kmetov. In če tudi ima kmetica deklo, ravnati mora ž njo kakor z gospodično, sicer jej uide že naslednjega dne. Prva mora biti zjutraj pokonci in zadnja zvečer v postelji. Naj bo bolna, betežna, najsi je pred kratkim prebila porod, to je vseeno; žival ijna počitek, kadar ga je neobhodno potrebna, samo ženska dela, četudi že omaguje pri delu. Saj če bi ona, gospodinja, prenehala, tedaj bi počivalo vse. Na kmetih pa ni časa za počitek; vsaj spomladi, poleti in v jeseni ne. Počivati je možno kvečjemu pozimi, pa tudi takrat najde pridna gospodinja, ki je delavka za vse, polne roke dela. Vlada bo morala kaj radikalnega ukreniti, da se razmere na kmetih izpremene, saj je kmet glavni steber države.
Naše slike.
Cesarjeva bolezen. Že štirinajst dni trepečejo avstrijski narodi zaradi bolezni, ki se je lotila našega starega vladarja. Cesar se je prehladil, imel je nevaren katar, hudo je kašljal in bati se je bilo, da se pridruži pljučnica. V cesarskem gradu Schdnbrunnu na Dunaju živi visoki bolnik, še v bolezni neuklonljiv in vedno enako delaven, dan za dnem pri uradnih poslih, kakor bi bil čil in mlad. Silna energija našega cesarja je občudovanja vredna. Zdaj prihajajo zopet ugodnejše vesti iz Schdnbrunna: kašelj ponehuje, katar se je zmanjšal, spanje ponoči je mirnejše. Splošno vlada nada, da je cesar že izven nevarnosti, dasi še ni popolnoma zdrav. Že več tednov ni zapustil cesar Schonbrun-na, iz čegar prekrasnih soban prinašamo danes par slik.
Rokopis sv. Jeronima. V zakladnici grada Maria Stein pri Kufsteinu na Tirolskem so hranili rokopis na 12 pergamentih, ki jih je baje lastnoročno napisal sv. Jeronim. Rokopis je le majhen ostanek debele rokopisne knjige, ki je imela baje vsaj okoli 496 strani. Rokopis je imel poprej grof Ivan Frankopan na otoku Krku,
kjer je danes le še velika razvalina gradu. Ko je Frankopan 1. 1482. umrl, so knjigo raztrgali in 12 pergamentov je zašlo v grajski arhiv Maria Stein, od ondi pa v mestno knjižnico v Trident, kjer je še da-
nes. Rokopisu je priložen list z opombo: »Dieses puech hat Sant Jeronimuss mit aigner hant geschriben in Crabatischer sprach.« Dva pergamentna lista iz iste knjige imajo v deželnem muzeju v Innsbrucku. Naš rojak, skriptor dunajske dvorne knjižnice, slavist Jernej Kopitar je prvi preiskal tridentske liste in dognal,
da je rokopis staroslovenski, bržčas v jeziku starih koroških Slovencev, da so črke glagolske in da je vsebina pobožna. Kopitar je spisal o teh listih svojo študijo »Olagolita Clozianus« 1. 1836. Grof Cloz (1777—1856) je bil posestnik gradu Maria Stein pri Kufsteinu in je hranil stari rokopis. Kopitar je trdil, da je rokopis vsaj iz leta 1047., a morda še starejši. Lista v Innsbrucku je pregledal prof. Fr. Miklošič 1. 1880. in napisal enako študijo. L. 1893. pa je oba fragmenta obdelal prof. dr. V. Vondrak na Dunaju in napisal češko študijo. Danes prinašamo faksimile po fotografiji zadnje strani fragmenta v Innsbrucku. Bela ploskev je bila izrezana še pred zapisom, ker je vsebina besedila nepretrgana. Jeronim je bil 1. 340. v Stridonu v Dalmaciji rojen in je bil Slovan. Mnogo je potoval in prevajal iz grških cerkvenih pisateljev. Rokopis je nastal bržčas v dobi 407—420, ker je deloval Jeronim še pred Cirilom in Metodom. Glagolitska pisava je starejša kot cirilica. Ciril je umrl 868. leta. Žunkovič trdi, da je jezik Je-ronimovega rokopisa kraško primorski dialekt, kjer se slovenščina in hrvaščina mešata. Slavisti in zgodovinarji se bodo s tem rokopisom še mnogo trudili; kaj je resnica, pa se seveda ne da dognati z absolutno gotovostjo.
Kako se čita Jeronlmov rokopis. Z
glagolskimi črkami pisani rokopis, ki ga prinašamo na 6. strani lista, se čita takole:
... silo dast ti nedolžne, ubalu, eši, i prokaženje očištalši, i slje-pije tvoriši prozrjeti i ina mnoga čudesa takova tvoriti. Za ti li dobrije djetjeli sje mzdi vzalši emu.
Čto hoštete mi dati set i az vam prje-dam i. w. neistovstvo velikoe pače že \v srebrolubstve vse se zloe to s-tvorilo est, ne ujedjeti i sebe iskrniti i tjelesnago običaje ... itd.
Odbor »Sokola« pri Sv. Jakobu v Trstu. »Sokol« v Trstu in v tržaških predmestjih je prav posebne važnosti za narodno postojanko Slovencev, ki stoje v
najrezkeišem boju z nasilnim lahonstvdm. Veselo je za naš narod, da je tržaško Slovenstvo zavedno in delavno ter v svojem prepričanju neomajno. Uspehi Slovencev so vzlio sovražnosti Lahov in neprijaznosti osrednje vlade vedno večji, ker imajo dobre voditelje in vrlo narodno maso, ki se ne da korumpirati. Značajna in
Bolni naš cesar v svoji pisarni v SchOnbrunnu; pred njim njegov osebni zdravnik dr. Kerzl, v
ozadju zdravnik specijalist dr. Ortner.
Del salona cesarskega gradu v Schonbrunnu na Dunaju.
■I.r -
KraTt A. _X2jl as5> *-JV JSt-***&■.**!*& .-vs> / V-, i^iC-: is	/■»— .»4 ZV.v..'*.-v *4. UtK'-.'^-orr^ ^25»-

mrnsm^m
P P-- j—™
t~z^ztz7::^~
}zmm£wMk
'"rw
.	ea;..
• ■ ^ t/ P-VJU-? X ^ ;i rJ«	-J ^ r; -J.
■>vo ms&c-’-
ss A-.:r* ^ ^ d«*^
“ItSSlg
~ j? ■



p4
ai
•iiiiiihiiii«
i i
_ ______________________________________________________________________________.K: u
. iiš	'
Rokopis sv. Jeronima. Najstarejši, doslej znani glagolski spis. Faksimile zadnje strani fragmenta v
deželnem muzeju „Ferdinandeum11 v Inomostu.
junaška narodna predstraža radikalne na-cijonalnosti je »Sokol« pri Sv. Jakobu, kjer je mladina uprav vzorno zavedna. Odbor tega »Sokola« je vedno marljiv ter ima v svoji .sredi kar tri slovenske učitelje: starosta je Vinko Engelman, podsta-rosta Ivan Dimnik in načelnik Leon Jezeršek. Vrlemu društvu krepak Na zdar!
Odlikovana Slovenka po balkanski vojni. Prinašamo sliko ge. Angele Pucelje-ve iz Gor. Logatca. Ko je izbruhnila leta 1913. vojska med Srbi in Bolgari, se je gospa Puceljnova odpeljala v Beligrad in je ponudila srbskemu Rdečemu križu svojo službo. Z veseljem so jo sprejeli in jo dodelili 25. rezervni vojni bolnici »kneginje Jelene«, kjer je dva meseca zvesto in požrtvovalno izvrševala prevzeto nalogo. Ko so meseca septembra 1. 1. razpustili bolnico, so poklicali go. Pucelje-vo k direkciji srbskega Rdečega križa in so ji izrekli laskavo ustno zahvalo ter jo odlikovali s srebrno svetinjo za njeno požrtvovalno delovanje. Svetinja je izdelana v velikosti našega dvekronskega novca, nosi se na belo-rdečem svilenem traku in ima napis »Crveni krst 1912 —1913«. Čestitamo g. Puceljevi na častnem odlikovanju in ji želimo, da s človekoljubno požrtvovalnostjo pridobljeni spomin nosi s ponosom še mnoga leta.
f Stolni dekan dr. Ivan Mlakar. Dr. Ivan Mlakar je bil sin podravske ravani. Rojen je bil 5. jun. 1845 v Župečji vasi pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju iz veljavne kmečke hiše. Bil je ponosen na svoje kmečko pokoljenje. Njegova največja zabava je bila, ako se je mogel s kmetom pogovarjati, a njegova največja sreča, ako je mogel pohiteti na svoj rojstni kmečki dom. Gimnazijo in bogoslovje je študiral v Mariboru. V mašnika je bil posvečen 1. 1872. Kaplanoval je v Ljubnem v Gornji Savinjski dolini, pri Sv. Križu tik Slatine in v Konjicah. L. 1878. je bil poklican za podravnatelja v dijaško semenišče v Mariboru. L. 1879. je promoviral na graški univerzi za doktorja modroslovja. L. 1885. je postal ravnatelj dijaškega semenišča in ostal do 1. 1902. Tega leta je bil poklican v bogoslovje za ravnatelja bogoslovnice, katero službo je opravljal do leta 1909. Na bogoslovnim je poučeval dogmatiko od 1. 1881. do 1905. Leta 1895. je postal član stolnega kapi-telja lavantinskega, 1. 1907. stolni dekan. Obenem je bil v stolnem kapitelju pro-curator fiscalis, v zavodu čč. šolskih sester kn.-šk. komisar, predsednik Družbe lavantinskih duhovnikov, predsednik Dijaške kuhinje, predsednik Slovenskega društva ter član premnogih cerkvenih, do-
brodelnih in narodnih društev. Bil je sicer izredno nadarjen, a bil je tudi izredno marljiv. Sq dobe v njegovem življenju, ko se človek začudi, da je mogla to delo vršiti samo ena oseba. Tako je bil dolgo časa obenem profesor v bogoslovnici, ravnatelj v dijaškem semenišču, urednik »Slovenskega Gospodarja« in urednik dvakrat na teden izhajajočega, v nemškem jeziku, a v slovenskem duhu pisanega lista: sSudsteirische Post«, za katerega je moral večkrat napisati vse, od prve do zadnje črke. — Pogreb se je vršil dne 18.
aprila popoldne. Vkljub slabemu vremenu je bil pogreb velikanski, udeležilo se ga je mesto Maribor ter tudi mnogo kmečkega ljudstva z dežele. Duhovnikov je bilo 76 in vsi bogoslovci. Knezoškof je sam blagoslovil krsto, vodil sprevod v stolno cerkev ter tamkaj opravil z duhovništvom in bogoslovci običajne molitve. Pri tem veličastnem pogrebu so bili zastopani vsi državni in drugi uradi, častniški zbor, veliko meščanstva, skorodane vsa mariborska slovenska inteligenca, narodna društva, premnogo osebnih čestil-
Dramatika američanskih Slovencev v Black Diamondu Wach. v Severni Ameriki: Prva slika kaže osobje v burki „Ne kliči vraga«, druga slika pa
osobje v burki „Poštna skrivnost*1.
cev dragega rajnega od blizu in daleč. Razven bogoslovcev na stotine dijaštva, učenke in gojenke zavoda šolskih sester ter v velikem številu mariborske gospe in gospodične in drugo občinstvo. Pokojnik je bil blag, plemenit mož, ki je umrl kot revež, ker je razdal vse, kar je imel. Čast njegovemu spominu!
Makedonka. Kako krasna dekleta in kako slikovite, dragocene narodne noše z bogatim srebrnim in zlatim nakitom so v osvobojeni Macedoniji, kaže naša slika. Te narodne noše so izdelki domače obrti ter so deloma iz volne, deloma iz svile. Tudi nakitje izdelujejo Makedonci sami. Seveda se nosijo Makedonke samo ob posebnih prazničnih prilikah tako bogato. »Slovensko žensko društvo« v Ljubljani priredi letos meseca avgusta razstavo jugoslovanskih ženskih ročnih del in noš. Nadejamo se, da bomo videli takrat tudi noše s slovanskega juga.
Vojna v Mehiki. Že štiri leta ni v Mehiki miru. Najprej so bili ondi divji in krvavi politični boji za predsedniško mesto; Porfirij Diaz, dolgoletni predsednik je moral bežati, njegovega naslednika Madeira je Diazov sorodnik ustrelil, končno je postal predsednik kruti general Huerta, proti kateremu so začeli vstaši pod poveljstvom propalic Ville in Carranze pravo vojno z vsemi grozovitostmi revolucije. Zdaj se je zaplela še Unija (Zjedinjene države) v me-hikanske državljanske boje. Mehikanci so namreč zaprli nekaj američanskih mornarjev, a jih na zahtevo predsednika Wilsona hitro izpustili. Wilson je nato zahteval, da dajo Mehikanci še ameriški zastavi zadoščenje in da jo pozdravijo s streljanjem iz topov. Energični Huerta pa je izjavil, da tega ne stori, ker američanske zastave ni razžalil nihče. Ošabni Wilson je dal nato nekaj mehikanskih luk (Veracruz, Tam-pico i. dr.) blokirati; poslal je večino ameriških bojnih ladij, da so zaprle mehikan-ske luke, izkrcale mornarje in vojake ter zasedle nekaj važnih mehikanskih mest. Vzrok nove vojne je torej na videz prav smešno malenkosten; toda Zjedinjene države hočejo Huerto odstraniti in spraviti Mehiko kolikor le možno pod svoj vpliv. Mehika se je namreč zadnja leta vezala
Aeroplan za potnike. Najnovejši aeroplan, ki ga je izumil inženjer Sikorski. V njem se more voziti 12 oseb v višini 1560 m nad zemljo. Rusko vojno ministrstvo je naročilo petero takih aeroplanov v vojaške in vojne svrhe. X Sikorski med ruskimi častniki, uradniki in inženjerji.
Mehikanski konjiki se odpravljajo iz Veracruza naproti prodirajoči mornariški vojski Zjedinj. držav.
preveč z Japonsko in z Anglijo, česar so se Zjedinjene države zbale. Anglija ima v Mehiki že mnogo železnic, rudnikov in zlasti mnogo jam kamenega olja. Seveda vse to Mehiki drago plačuje, toda obenem ima Anglija v Mehiki velik vpliv, ki izpodriva vpliv ljubosumnih Zjed. držav. Japonci pa se vežejo z Mehiko, da bi omejili premoč Zjed. držav na suhem in na morju. Ustava v Mehiki je aristokratska in sovražna demokratskim Američanom. Tako tli sovraštvo med Unijo in Mehiko že dolgo ter je zdaj izbruhnila na dan. V istini gre boj za to, kdo bo gospodar nad Mehiko: ali Zjed. države ali Japonska. Dne 21. aprila zjutraj je severno ameriška eskadra blokirala Veracruz; poveljeval je
ameriški admiral Flechter, ki je izkrcal okoli 6000 mornarjev in vojakov. Po ulicah se je vnel divji boj. Mehikanci so izpustili celo zločince, da bi Se ubranili Američanov, toda odpor je bil zaman. Poveljnik Mehikancev, general Maas se je umaknil v hribe, kjer čaka pomoči. Vse verakruško uradništvo je pobegnilo, vse javno življenje je prenehalo. Tudi obmorsko mesto Tampico so zasedli Američani. Mesto Veracruz leži v nezdravem podnebju visoko nad morjem na peščeni ravnini ter ima le nekaj starih utrdb. Veracruz ima nad 30.000 prebivalcev, 7 cerkev, 4 samostane, nekaj bolnic, 1 gledišče in 1 areno za borbe z biki in petelinje boje. Veracruz ima odprto luko in odtod je
f Stolni dekan dr. Ivan Mlakar, umrl dne 17. aprila t. 1.
glavni izvoz srebra, zlata, kave, cukra, vanilije, kožuhovine, kož in tobaka iz Mehike. Blokada je ves ta izvoz prekinila in je za trgovino velikanska škoda. Tudi Tampico je nezdravo mesto ob ustju dveh rek in med lagunami. Ondi izvažajo kovine, drogerije, kože, drva, volno in lan. Južnoameriške države posredujejo za mir. In res je zdaj nastalo kratko premirje. Ustaši so deloma za Huerto, deloma za Wilsona. Gotovo je, da bodo imele Zjed. države težek boj z Mehiko, ki se bori za svojo svobodo in neodvisnost. Naš list prinaša nekaj slik iz te vojne in iz Mehike; nekaj pa jih še prinese. Za naše evropske pojme so razmere v Mehiki divje in surove, vojaštvo barabsko in ves način bojev je uprav indijanski. A vojna je povsod sramota za kulturni svet, ki obsoja nasilstva in morije.
Pevsko in dramatično društvo »Triglav«. Iz Black Diamonda Wach. v Severni Ameriki nam pišejo:	Po dolgem
jakinje zanimajo za dramatiko, je bila dokaz obilna udeležba. Rojaki in rojakinje, le tako naprej, da se bomo še večkrat lepo domače zabavali! Bodimo prepričani, da nas bo občinstvo gmotno podpiralo.
Turška žena v javni službi. Carigrajska vojaška oblast je za negotov čas ustavila izdajanje ženskega tednika „Kadinlar DtinjassU (Svet žene). Tozadevni odlok velemožne vojaške oblasti pravi, da je glasilo turških naprednih žen prinašalo stvari, ki so nasprotovale navodilom visokega vojaštva in se pregrešilo proti zakonom. Pa kaj je spravilo stroge vojaške odločilne kroge v toliko jezo? Prva številka drugega letnika ženskega lista „Kadinlar Diinjassi" je prinesla skupinsko sliko mohamedanskih telefonistk ter še posebe — groza in škandal — fotografijo Vedre Osnam hanume, ki je odbornica „Turške družbe za obrambo ženskih pra-. vic“. Razim tega ima list še več por-j tretov svojih sotrudnic med drugimi' tudi sliko učiteljice Velkis ŠefkeC hanume, ki je kot prva mohame-f danka letela z aeroplanom v zrak.j In vse te dame so fotografirane raz-g kritih obrazov, kar je za starokopitne! turške birokrate še 1. 1914. veliki greh. List je prepovedal general, stric 1 vojnega ministra, ki ima polnomočje! še iz časa vojne z Bolgari. Ustavljanje neprijetnih listov je v Čari-' gradu nekaj čisto navadnega. Turški nazadnjaški krogi so prav taki kakor evropski: žena ne imej svobode. A turška žena mora delati v javnosti, če hoče dostojno živeti, saj vse nočejov v harem, a še več jih niti ne more tja. Zensko vpra-1 šanje je socijalno, krušno, a konservativni Turki se ga boje načeti.
Stroj za valjenje piščancev. Prinašamo sliko aparata za valjenje piščancev, ki ga je napravil g. Leopold Hufschmid, gozdar na Hrušici, za lastno uporabo. Aparat ni iznajdba Hufschmidova, temveč le posnetek aparatov valjenja s segretim zrakom. Kdor količkaj ume mizarsko delo, si sličen aparat napravi lahko sam z malimi stroški. Kakor je razvideti iz slike, je ves aparat enostavna omarica, katere sprednji del je steklen in ima potrebna vratiča, da se potegnejo police lahko vunkaj. Spodaj je nameščena kurilna priprava, v kateri gori ves čas valjenja pe-
sno od aparata je s steklom pokrita omarica, kamor se iz valilnega aparata spuščajo piščeta in imajo pri valilni temperaturi več prostora za tekanje. Valilni čas za piščeta znaša 21 dni; temperatura prvih 10 dni 38° C, proti koncu 39—40° C. Paziti se mora tudi na vlažnost, katero se meri z hygroskopom. V začetku mora znašati vlažnost 30%, pozneje 40—50%.
Odlikovana Slovenka v Belemgradu: Ga. Angela Puceljeva, ki je delovala dva m.-seca pri srbskih vojaških ranjencih v belgrajski bolnici.
(Fot. V. Kompare v Logatcu.)
Za en nasad je potrebno 100 oplođenih in ne čez 14 dni starih jajc. Pri natančni pazljivosti je uspeh zasiguran do 90%. Hufschrnid je dobil od 100 jajc s pomočjo opisanega aparata 60 piščancev.
Razne vesti.
Smrt zagrebškega nadškofa. V nedeljo 26. 4. je po daljši težki bolezni umrl v 81. letu svoje starosti zagrebški nadškof, dr. Josip Juraj Posilović. Pokojnik je bil rojen leta 1834. v Ivanič gradu kot sin ubogega čevljarja. Gimnazijo- je študiral v Zagrebu. Po zrelostnem izpitu je vstopil v zagrebški duhovniški seminar, kjer je bil leta 1858. posvečen v duhovnika. Kasneje je študiral na vseučilišču na Dunaju, kjer je postal doktor bogoslovja. Ko so leta 1874. ustanovili na zagrebškem vseučilišču bogoslovno fakulteto, je bil Po-
Mehika, glavno mesto mehikanske republike, eno najlepših mest sveta. Krasna glavna ulica ,Paseo de la reforma', dolga skoro 1 uro med samimi palačami.
čakanju so se tudi tukajšnji rojaki in rojakinje začeli zanimati za napredek in izobrazbo slovenskega naroda ter so s pomočjo pevskega in dramatičnega društva »Triglav« uprizorili dne 22. februarja t. 1. dve narodni šaljivi igri »Ne kliči vraga!« in »Poštna skrivnost«. Da se rojaki in ro-
trolejska svetilka. V sredi je valilni prostor, sestoječ iz dveh predelov, višji s polico za vlaganje jajec, nižji za tekališče že izvaljenih piščancev. Gorenji del aparata, ki služi le za regulacijo temperature, je izpolnjen z eno vrsto opeke in ima nekoliko odprtin zaradi ventilacije. Na de-
silovič imenovan za rednega profesorja. Leta 1876. je postal škof senjsko-modruški in kot tak si je pridobil za hrvatski narod nevenljive zasluge. Leta 1894. je namreč izposloval pri takratnem papežu Leonu XIII., da se je zopet uvedla v vsi senjsko-modruški škofiji glagolica, to je staroslovenska služba božja. S pastirskim pismom z dne
25. marca 1894 je Posilovič razglasil to znamenito pridobitev hrvatskemu narodu. Za študij staroslovenskega jezika je ustanovil dva posebna seminarja v Senju in v Požegi. Kmalu na to je bil imenovan za nadškofa zagrebškega in hrvatskega metropolita. Vstoličil ga je Strossmayer. Kot nadškof se v politiko ni mešal. Ker je bil silno dober in radodaren, so opetovano izvabili iz njega lepe tisočake. Podpiral je reveže, bolnike in nabožno slovstvo. Ko je jel vedno nevarneje bolehati, mu je bil imenovan leta 1911. dr. Ante Bauer za nadškofa pomočnika. Ta je tudi postal sedaj njegov naslednik na stolici zagrebškega nadškofa in hrvatskega metropolita. Mrtvo truplo pokojnega nadškofa so balzamirali. Pogreb je bil 30. 4. dopoldne ob 9. Položili so ga v grobnico zagrebških nadškofov v katedrali.
Pred sto leti — kakor dandanes. Naskok cele Evrope je bil potreben, da so premagali enega samega Napoleona; 11. aprila 1814. se je moral zaradi izdajstva nekaterih svojih nehvaležnih generalov cesarski kroni odpovedati in se odpeljati v pregnanstvo na otok Elba. A premislil se je, ušel z Elbe, se vrnil na Francosko ter zopet osvojil večino francoskih src. Neznačajnost časopisja se najbolje zrcali v pariških dnevnikih iz dobe, ko je Napoleon zapustil Elbo in se bližal Parizu. Takole so pisali francoski žurnalisti o Napoleonu:
28. februarja: Zver je ostavila svoj brlog.
- 7. marca: Korziški požeruh se je izkrcal v zalivu Juan.
9. marca: Tiger je dospel v Gap.
11. marca: Pošast je v Grenoblu.
16.	marca: Tiran je potoval skozi Lyon.
17.	marca: Usurpator je le še 60 milj od Pariza.-
18.	marca: Bonaparte se bliža z velikimi koraki, a v Pariz ne dospe nikdar.
19.	marca: Napoleon pride jutri do naših nasipov.
19. m’arca: Cesar je dospel v Fontainebleau.
21. marca: Nj. cesarsko in kralj, veličanstvo se je včeraj vrnilo v Tuilerije med svojimi zvestimi podaniki.
Rdtgenovi žarki proti jetiki. Slavni ruski pisatelj Maksim Gorkij je obolel na pljučih, in zdravniki so dognali, da ima jetiko. Gorkij je tudi bljuval kri, se je silno potil ter bil zelo slab. Preselil se je v Iltaijo na otok Capri. Tam ga je po-setil zdravnik Mannchin, ki ga je rontgeniziral v presledkih štirikrat zaporci. Čutil ni pri tem nič bolečin. Gorkij trdi, da je zopet zdrav, ker se je »redil, ne kašlja nič več in se ne poti. Zdaj živi v Petrogradu. Rontgenovi žarki so torej zdravilo zoper jetiko.
Grofica ustrelila vojaka. V Onegliji v Sev,
Italiji se vrši sodna obravnava proti grofici Tiepolo-Oggioni, soprogi stotnika Ferruccia Oggioni, ki je baje v silobranu v San Remu ustrelila častniškega slugo svojega moži Quin-tilia Polimantija. 27 letna grofica je izredna krasotica, 23 letni častniški sluga Polimanti je bil nečak znanega profesorja Murrija iz Bologne, katerega sin Tullio in hči Linda sta svoj čas umorila Lindinega moža grofa Bonmartinija. Grofica Tiepolo-Oggioni trdi, da jo je Polimanti nadlegoval s svojo ljubeznijo ter je usodepolnega jutra, ko je bila grofica še pri toaleti, udrl v njeno spalnico in jo hotel objeti itd.
Grofica se ga je branila z vso silo in baje sta se dolgo borila t končno se mu je grofica iztrgala, zgrabila možev revolver in mu zagrozila, da ga ustreli.
Besno strastni sluga pa se je zasmejal, razprostrl roke in hotel iznova planiti na grofico. Ta pa je ustrelila in zadela slugo v usta. Bil je takoj mrtev. Preiskava je našla v kovčgu sluge več fotografij, medaljon ter pisma in razglednice, ki jih je dala ali poslala lepa grofica mlademu slugi. —
Pisma so pisana zelo prijazno in izdajajo več, kakor da je bila grofica slugi le gospodinja. Slutijo, da je imela grofica s slugo grešno razmerje. Grofica vse taji in izkuša dokazati, da je medaljon in fotografije sluga ukradel, pisma pa da so nedolžna. Obravnava se vrši dalje in zanima ves svet, ker roman med grofico in slugo je vendarle nenavaden.
Mehikansko ženstvo za vojno. Mehikanske revoluviie skoro ne bo več; ves narod je edin proti Zjed. državam in složen v obrambi za svojo domovino. Tudi ženske, Mehikanke in Indijanke, hodijo v dolgih izprevodih po Mehiki ter vzklikajo: »Vojna, vojna!« Nad 5000 žensk se je po-
Mornariški vojni oddelki si grade na mehikanski meji šotorje. Šotorišče vojaštva Zjed. držav ponoči pred prodiranjem na mehikansko ozemlje.
nudilo za aktivno vojaško službo in so pripravljene bojevati se za domovino. Toiej isti pojav, ki smo čitali o njem v času balkanskih vojn.
Dunaj — Berlin. Lani je prišlo na Dunaj le okoli 650.000 tujcev, večina Avstrijcev; v Berlinu pa je bilo v isti dobi 3 in tri četrtine milijona tujcev. Vzrok? Na Dunaju ni toli prijetno in življenje je mnogo dražje kot v Berlinu; razen tega je v Avstriji premalo denarja, da bi mogli ljudje za zabavo potovati na Dunaj, ki je postal vrhu vsega še politično nestrpen ter kaže vsak čas svojo sovražnost do narodnosti, ki niso nemške.
Koliko velja poset kraljev? Angleški kralj in kraljica sta poselila Pariz. Zdaj je neki list izračuni!, koliko veljajo francosko republiko taki po^ seti. L. 1902 šo plačali za troške sprejema ruskega carja poldrug milijon frankov; 1. 1|704 za poset laškega kraljevskega para 300.000 irankbv; 1. 19-15 za sprejem španskega'kralja Alionza 740.000 frankov, 1. 1913. za sprejem istega kralja le 250.000 frankov, za sprejem srbskega kralja 1. 1912 so potrošili 200.000 frankov, za sprejem danskega in angleškega kralja I. 1914. pa 400.000 frankov. Obiski kraljev so torej za Francijo zelo dragi, in čim več dni trajajo, toliko dražji so. Seveda pa Pariz ob teh posetih mnogo zasluži, ker prihajajo gostje z 'dežele v celih trumah ter so vsi hoteli, vse gostilne in vsa gledališča polna.
Valilni aparat: Piščanci se izvale^brez koklje v tem^strojčku.[ (Fot. Val.^Kompare.)
Številke, ki jih ima vsak naročnik „Slovenskega Ilustrovanega Tednika" na ovoju poleg naslova, so za nas velike važnosti. Zato prosimo, da vsak, kdor hoče karkoli od upravništva, navede vedno svojo številko. Posebno velja to glede vplačevanja naročnine, reklamacij in spremembe naslova. Z navedbo številke se nam pleh-koči poslovanje in naročniku se lahko takoj in po želji ustreže.
EMIL GABORIO:	10. nadaljevanje.
Izgovor krivca.
Markiza je mahnila z roko, kakor bi Ka prosila, naj ne govori dalje. Nato je sedela molče dolgo časa in razmišljala o nečem razburljivem, kakor je pričal njen obraz. Končno pa je dvignila glavo in ga pogledala.
»Poslušajte, kaj vam imam povedati. Ako bi bili prišli s takšno ponudbo k očetu moje vnukinje, bi bil poklical slugo in vas ukazal vreči čez prag. Moja dolžnost bi bila pravzaprav, storiti takisto. A jaz ne morem. Stara sem in zapuščena. Premoženja skoraj da nimam, in usoda moje vnukinje mi je v težko skrb. To naj me opraviči. Za nobeno ceno ne bi hotela jaz, ravno jaz, nasvetovati Klari, naj se omoži v nižji stan. Ravnajte vi sami zase. Zame je že več kot dovolj, da ne storim ničesar zoper vaše namere. Približajte se torej moji vnukniji in izkušajte jo pridobiti zase; ako poreče rade volje da, potem se hočem vdati s težkim srcem.«
Dabiron je hvaležno prijel markizo za roko in ji poljubil suhe prste. Imenoval jo je najboljšo in najplemenitejšo, kar je ženskih na svetu; od radostne razburjenosti se mu je vrtilo v glavi.
»Prezgodaj se veselite, ljubi Dabiron,« se je branila markiza. »Vaša zmaga še vendar ni dobljena. Mati vam je bila plemenitega rodu. Vaš oče pa je bil navaden gospod Dabiron. Misel, da naj nosi Klara tako neznatno ime, mi je uprav strašna, in kolikor jo poznam, bo težko da pripravljena k tolikšni žrtvi.«
Trdo in ostro, so mu zvenele te besede v ušesu še nocoj, ko je sedel skoraj čez leto dni sam in samcat v svoji sobi.
Takrat pa je menil, da je že vse dobljeno, ako le markiza ne nasprotuje. Niti za hipec ni dvomil, da si nakloni Klarino srce. Premagoval je svojo plahost in se izkušal snraviti pred njo v pravo luč. Umel jo je zabavati s kramljanjem, ki je bilo pri njem čisto nov talent. Uspeh ni izostal in mala je bila zares čimdalje pri-Ijudnejša. Vsled tega se je razvijal tudi on vedno svobodneje. Naposled je občevalo dekle z njim povsem nestesnjeno, kakor z bratom, vzlasti na izprehodih po njihovem velikem vrtu. Mnogokrat se je moral premagovati, da ni stisnil nežno njenega komolca k sebi, ali da je ni poljubil na plave lase, ki so ji vihrali mehko okrog sencev. Presenečala pa ga je čudna raznovrstnost Klarinih razpoloženj: zdaj je bila polna otroške brezskrbnosti, zdaj malobesedna in otožna. Enkrat jo je vprašal, kaj pomeni to, a ni mu hotela povedati. »To je moja skrivnost. Skrivnost, ki je niti babica ne pozna.«
Naposled, ko sta sedela nekega toplega avgustovega večera skupaj v hladnici, ji je sklenil priznati nagnjenje svojega srca. Nenadoma je prijel deklico za roko — smelost, ki si je ni bil dovolil še nikoli. Klara ga je pogledala začudeno.
»Oprostite mi,« je začel; »preden sem si drznil dvigniti k vam svoj pogled, sem govoril seveda z vašo babico... Klara, ali še vedno ne razumete, kaj hočem? Ena sama besedica iz vaših ust me more storiti najsrečnejšega ali najnesrečnejšega človeka na vsem vesoljnem svetu.«
Zjasnilo se ji je mahoma. Zakrila si je obraz z rokami in zaplakala. »Oh, kako sem nesrečna!« Nato je prišlo na dan: veselila se je, da je našla v njem človeka, na katerega bi se mogla nasloniti kakor na brata. Nje ljubezen pa je oddana drugemu.
Sodnik je izkušal premagati svojo lastno bol. In v svoji zmedi je izrazil za-
čudenje, kdo bi mogel biti ta človek in zakaj se še ni oglasil pri babici in za-.prosil njene roke.
Povedala mu je zaupno, da je spoznala ljubljenca svojega srca pri gospo-
Turška žena v javni službi. Muzlimanske telefonistke v Carigradu z angleško ravnateljico. Turška dekleta nezakritih obrazov, a v turških ženskih plaščih z modernimi mufi.
dični de Orejon, prijateljici stare matere, in da se še zdaj pogosto shajata pri tej dami, ki sta ji zaupala svojo skrivnost. Dabiron je dvomil, če je ta mož resnično
vreden, dobiti njo, v kateri bi bil našel on vso svojo neizmerno srečo. Toda ona je branila ljubimca, češ, da se protivijo njuni sreči razmere, ki jim zdaj še ni kos. On da je sin rodbine izmed najodličnejših na Francoskem. To, samo zase, še ne bi bilo zapreka, da ni njegov oče trd in zakrknjen, ohol aristokrat, ki hoče množiti sijaj svojega imena tudi z vedno naraščajočim bogastvom; on gotovo ne bi dovolil, da se mu oženi sin z revnim dekletom. Ob tej priliki je povedala tudi ime svojega ljubimca: bil je vikont de Komaren.
Vsega, kar mu je pripovedovala še nadalje: o ponosni in trdi strogosti očetovi in o sinovem ljubečem spoštovanju do njega, ni mogel smatrati Dabiron za opra-vičbo in zadosten vzrok, da mladi vikont ni priznal odločno in pogumno svoje ljubezni. Teh svojih dvomov pa ni smel izraziti natančneje, drugače bi se bilo zdelo, da prihajajo njegove besede samo iz srca zavrženega tekmeca.
Klari, ki ga je prosila, je obljubil, da ne izda skrivnosti markizi; to se je razu-
Humorist le dobrotnik človeštva, zlasti v današnjih težkih in čmer-nih časih Redek je že postal iskren smeh. A človek potrebuje veselja in smeha, kakor luči in zraka. Tega nam daje humorist s svojim duhovitim šaljivim, zafrkljivim in karikiranim pripovedovanjem. Tak humorist je naš Rado Murnik, ki je izdal v 1. zv. „Knjižnice Slov. Ilustr. Tednika" svoje veleza-bavne Lovske bajke in povesti. Vzemite in berite ! Smejali se boste od srca.
Nadležne dlake
na obrazu in po rokah odstrani v 5 minutah
Dr. A. Rixov odstranjevalec dlak, popolnoma neškodljiv, zanesljiv uspeh, ena pušica K 4’— zadošča. Razpošilja strogo diskretno Kos Dr. A. Rix, Labo-ratorium, Dunaj IX., Berggasse 17/0. — Zaloge v Ljubljani: Lekarna pri „Zlatem jelenu“, par-fimerija A. Kanc, in drogerija
Zajamčen uspeh, drugače denar nazaj
Zdravniška izjava o izvrstnem vplivu.
Bujno lepo oprsje
dobite, če rabite
med. dr. A. Rixovo prsno kremo
oblastveno preiskano, jamčeno neškodljiva. Za vsako starost hiter, zanesljiv uspeh. — Zunanja raba. — Pušica za po skušnjo K S’—, velika pušica, ki zadostuje za uspeh K 8’- Kosm. Dr. A. Rix Laborat , Dunaj IX., Berggasse 17/0 Raz pošilja se strogo diskretno. Zaloga v Ljubljani: Lekarna „pri Zlatem Jelenu, parfimerija A Kanc in drogerija „Adrija“.	142

Fabiče Lactee ESestle
AlfMENT COMPLET poi'R les ENFANTS
Poskušnje Nestlčjeve moke za otroke se dobivcjo popolnoma zastonj pri Henri Nestle, Dunaj I., Biberstrafie 82.
!! Za birmo !!
Priporoča se tvrdka
H. SUTTNER
Ljubljana 5, Mestni trg 25.
Nizke cene, solidna in dobra postrežba.
f.HMtun |>rotokolirana tovarna —.....— ur v Švici. ----------
Izredno ploska remontoarka duble zlata kavalirska ura
7 kron.
Izdelana je tako, da se težko loči od prave zlate ure. Jako lep, z roko rezljan plašč na pero, v nežnih barvah, kovinast številčnik z arabskimi številkami in sekundnim kazalcem. Točno uravnana in jamčeno točno idoče pravo švicarsko kolesje. Izviren poroštven list za 3 leta. Cena 7 kron (porto 70 vin.). Brez carine proti povzetju razpošilja tvornica ur	265
Jakob Konig, Dunaj, III.|373, Lowengasse 37 A.^
melo samoposebi. Zbral se je, dasi z neznosno težavo, in ostal tudi nocoj še do konca večera, poslednjega, ki ga je preživel v tej hiši, ob igralni mizici stare markize, ki je izrazila ponovno svoje začudenje nad njegovo nepazljivostjo.
Dolge tedne in mesece se je boril sam s seboj, da bi izruval iz svojega srca ljubezen do Klare. Toda ni se mu posrečilo. Celo med uradnimi posli mu spomin nanjo ni dal miru. Nekega dne, po mnogih neprespanih nočeh, je prejel poziv mlajšega znanca, naj poseti z njim klub, v katerem je vedel, da najde tudi vikonta de Koma-rena. Nikoli pozneje si ni mogel razložiti, zakaj je bilo takrat mahoma sklenjeno v njegovi duši, da umori roparjp svoje sreče. Oblekel se je skrbno, in ko se je odpravil v klub, je vzel s seboj samokres.
Prijatelj mu je pokazal v klubu temnolasega mladega moža, ki je sedel za svojo mizo in čital časopis. Bil je vikont de Komaren. Dabiron je stopil trdnih korakov proti mlademu možu, ki je dvignil v tem trenotku svoj pogled. Ko pa so se srečale njiju oči, je sodniku nenadoma uplahnil pogum. Obrnil se je in ne da bi se ozrl, je hitel iz dvorane, prijatelj pa je gledal osuplo za njim.
Mladi grof ni slutil, kako blizu je šla smrt mimo njega.
Dabiron pa je bil komaj dobro na ulici, ko ga je pograbila omotica. Omahnil je in se zgrudil brez zavesti.
(Dalje prihodnjič.)
Opozarjamo na inserat modne in športne trgovine I. Kette, v Ljubljani, Franc Jožefova cesta št. 3, kjer dobite vse potrebščine za gospode in dečke v veliki izberi in po ceni.
Ali naj otroke hranimo naravno ali umetno? Samo naravno, ako je materi le količkaj mogoče. Šele v sili in osobito ob času odstavljanja pride v poštev umetni hranilni preparat, ta pa mora biti potem tudi res dober, da jamči za zdrav in krepak dojencev razvoj. Edino znano in od vsakega zdravnika nasvetovano hranilno sredstvo je Ne-stle-jeva moka za otroke, ki se dobi v vsaki lekarni ali drogeriji po K 1:80 z škatljo. Pokušnja zastonj pri Henri Nestie, Dunaj L, Biberstrasse.
Darila za god, birmo, božič, novo leto in druge prilike in sicer darila v zlatu, srebru, ni-kelnu itd. ima v veliki izberi H. Suttner v Ljubljani št. 5. Oglejte si zalogo ali pišite po cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto!
Ni skoro Slovenca, ki bi ne poznal stare domače tvrdke F. Čuden v Ljubljani. Le pri njej sc kupi zanesljivo idoče ure, fine uhane, prstane itd. po zmernih cenah.
Kdor plača, lahko zahteva. Pri trgovcu zahtevajte vedno dobro blago, kajti le. tako je vredno svojega denarja. Kadar kupujete kavni pridatek, zahtevajte odločno samo Kolinsko kavno primes, kajti ta je najboljši kavni pridatek sploh, o čemur se je gotovo prepričala že vsaka naša gospodinja, ki je s Kolinsko kavno primesjo napravila le en sam poizkus. Izvrsten okus, prijeten vonj in lepa barva so znaki kave, ki ji je pride-jana Kolinska kavna primes.
Predno naročite obleko svojim otrokom za birmo, pišite po cenike J. N. Šoštarič, prva slovenska spodnještajerska razpošiljalna trgovina,
Maribor, Gosposka ulica št. S, ki se vam pošljejo brezplačno. Postreženi bodete točno v splošno zadovoljnost. Uverili se bodete, da tako trpežnega in dobrega blaga po tako nizkih cenah ne dobite nikjer v tujini. Postreže se vam . pa tudi z vsem drugim blagom.
Obetajo se dobri časi onim cenjenim čitateljem, ki k žrebanjem dne 14. in 15. majnika naroče izborno skupino 5 srečk z glavnimi dobitki 715.000 kron ozir. frankov in lir na 62 mesečnih obrokov po K 5-25, ali manjšo skupino 3 srečk z glavnimi dobitki 335.000 kron oziroma frankov in lir na 62 mesečnih obrokov po K 3-25, kajti že en sam glavni dobitek jim odvzame skrb za bodočnost, dočim se jim v srečnem slučaju zamorejo pripetiti tudi še nadaljni glavni dobitki. — Pojasnila daje inv naročila sprejema glavno zastopstvo Češke industrijske banke v Ljubljani 3.
tiT' - .i f' Iži »
Prijatelje našega lista
ob novi belokranjski železnici in po vsej Belikrajini prosimo, da nam pošljejo slik o ondotnih krajih, nošah, stavbah in drugih krajevnih zanimivostih, da seznanimo rojake z nov o otvor j enim slovenskim svetom!
Fizikaiicno-terapevtičM ambulatorij
za živčne in druge bolezni, primarija DR. I. ROBIDA.
Ljubljana, Dalmatinova ulica st. S (zraven Kmetske posojilnice) od 11. do 12 in od 2. do 8
Zdravljenje z elektriko, masažo, svetlobo in toploto.
Visoko frekventni toki, čveterostanične električne kopeli, franklini-zacija, termopenetracijsko zdravljenje, vibracijska in konkusijska 22 masaža. Specijelno zdravljenje živčnih bolezni.
Lepo posestvo
se takoj proda po nizki ceni zaradi družinskih razmer na Mi-šačih hišna št. 9, od postaje Otoče 20 minut, od Marije pomagaj 40 minut, in od farne cerkve 10 minut. Posestvo ima vse orodje in živino. Hiša zidana, hlev obokan, vodovod v kuhinji in v hlevu, okrog hiše velik sadni vrt. Kupcu je na razpolago kupiti več ali manj posestva pod ugodnimi pogoji. Bil sem zapeljan zaradi slabega kupca, drugače bi bil že prodal 28. marca. Ponudbe na Ivan Šlibar, posestnik, št. 8 in 9 Mi-šače, p. Podnart.	268
Prodam
benciimotor
12 konjskih sil, ter žago in mlin s tremi kamni in dva cirkularja, vse stoječe, kakor je, ali pa da se cela naprava ven vzame. Zelo malo rabljeno. Obrniti se je na Franja Lenarčiča, Novavas pri Rakeku.	229
Najboljše
sredstvo zoper stenice in drugi mrčes je
„Morana'4
„Morana" uničuje temeljito stenice in njihovo zalego. Naroča se pri M. Škrinjar, Trst, Via Ferriera 37/1. 200 gramov stane 1 K. 117 Pri večjih naročilih po pust, trgovcem rabat.
Zastonj
dobi 2Va metra modernega blaga za bluze ali za robce za otroke 21	kdor narosi
5 kg pošt. zabojček žitne kave za 4 K 50 vin. ali 4 kg žitne in 1 kg fine figove kave za 4 K 70 vinarjev.
Vse pošilja tudi z 2Va m blaga vred franko po povzetju
Prva Severomor. Pražarna Žitne Kave v Postfelmovu.
(Severno Moravsko) Podpirajte podjetje v obmejnih ------ krajih. --------
Po grozovito
viso’ ib cenah plačujemo često
blag} za moške in ženske obleke.
Temu se lahko ogne vsak zasebnik, če naroča to kakor tudi
šlesfco platneno in pralno blago naravnost iz kraja tovarn •.
Zahtevajte torej, da Vam brezplačno pošljemo svojo bogato
zbirko pomladnih in poletnih vzorcev.
ki jih ram zopet vrnete v 8 dneh.
V zalogi imam samo najboljše
119	izdeLe.
SSa Franc Šmid,
Jagerndorf št.38. (Avstr. Slezija).
I L . ....... :ZZZZ7~1
= Hiša na prodaj. =
V So kanu pri Gorici na glavnem trgu in najlepši legi je na prodaj hiša z velikim številom sob in gospodarskih prostorov pokojnega Antona Mozetiča z renomirano gostilno s prostornim vrtom in vinogradom zraven. — Kdor želi to priložnost porabiti v svojo srečo naj se blagovoli oglasiti pri posestniku Ivanu Oblokarju v Solkanu.
267
!! Botri in botrice !!
Oglejte si pri nakupu tvrdko
DANIEL ZUPANC
1JUBLJANA, Sv. Petra c. 8
nasproti hotela Lloyd.
Trgovina z dragulji, zlatnino, srebrnino in urami.
Popravila se izvršujejo v lastni delavnici točno in najceneje.
Lastna izdelovalnica poročjnih prstanov v vseh oblikah. 26i
A. Goreč, Ljubljana
in vsak bo priporočal
pri svoiih prijateljih in znancih
Gorčeva kolesa
i96 odkrito in najtopleje.
Manufakturna trgovina
152
prej Franc Souvan sin
: LJUBLJANA :
/ • "
Mestni trg 22 nasproti lekarne.
Posebno bogata zaloga
sukna
za moška oblačila!!
Najboljši nakupni vir
modernih blago v
za ženske obleke iz svile, volne, delena itd.
Vedno zadnje novosti
= rut in šerp. =
Bogata zaloga
vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur. Izkušeno dobri šifoni, platni kotenine in drugo belo blago.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
1
SANAT ORIUM • EMONA /
i ZA NOTRANJE • IN-KIRURGlCNE ■ BOLEZNI.
■ PORODNIŠNICA.
J LJUBLtJANA-KOMENSKEGA-ULICA-4 k
JI 5ef-2dra/nk:primarij-Dr-FR. DERGANC a
V//A llTT1
ul ESS5iZž§»1	1 n r^i
Jakob Zalaznik
pekarija, slaščičarna in kavarna
^tari Irg št. 31
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
==— na zajutrfr. ===
Filijaike:
Mestni trg štev. 12 Kolodvorska ulica štev. 6.


□	a
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaanaaaananaaaa
a
a
a
□
□
a
a
a
□
n
□
a
a
□
a
a
a
a
□
a
a
□
a
a
□
a
Pomladne novosti
v izgotovljenih oblekah
priporoča tvrdka
Maček & Ko.
Franca Jožefa cesta št. 3.
Sprejemajo se naročila po meri,
ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. železnice.
Solidna postrežba. Najnižje cene.
P
□
□
□
□
D
□
D
□
□
□
□
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
DpppppappppppDPPPPaPDPPPPpappppp
a	193	'	D
„SLAVI JA«
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fondi K 65,000.000'—. izplačane odškodnine in kapitalije K 129,965.304-25. Dividend se je doslej izplačalo nad K 3,000.000-—. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slov. narodno upravo.	62
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah, pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetja in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. — Zavaruje tudi proti vlomu.
Vsa pojasnila daje: Generalni zastop vzajemne zavarovalne banke „Slavije" v Ljubljani.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bodem letos o priliki 25 letnice obstoja E moje tvrdke prodajal r
1 birmanska darila
kakor: ure, verižice, obeske, prstane, uhane itd. po znatno znižanih cenah. Edina zaloga najboljših ur z lastno znamko „Tup“. — Lastna delavnica z električnim obratom za popravila in nova dela. 202
Lud. Černe, juvelirin trgovec
Ljubljana, Wolfova ulica št 3.
n

Ako kupujete pohištvo
zglasite se pri domači in najstarejši tvrdki te vrste, pri
Vidu Bratovžu
Sv. Jakoba nabrežje št. 19 in 27.
Tam boste postreženi z najboljšim blagom po priznano najnižjih cenah.
□□aDDaaaaaEmiiaiiDacmDcmaDDDDaEmna
□□
□
□
□
□
□
Modistka

□
a
□
□
p
□
□
□
□
a
□
a
D
□
□ O
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg št. 21
priporoča cenjenim damam svojo zelo povečano zalogo damskih in otroških slamnikov.
Popravila najceneje.
182
□□□□DBDaaPDappppapppppaaaapDPDDa
Skoro zastonj!
720 kosov le K 3-75.
Krasna pozlačena, 36 ur idoča precizijska anker ura z lepo verižico, točna za katero se jamči 3 leta, 1 moška svilena zavratnica, 1 igla podvratnica za moške iz bele masivne pale jamčeno ne-zdrobljive, 3 kosi finih žepnih robcev, 1 možki prstan z.imitiranim dragim kamnom, 1 ustnik z imitiranim jantarom, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, momentni fotograf, 1 fin zobotrebec iz štirih delov, 1 ženska brožka (novost), 1 par duble zlatih manšet, gumbov „Idealu s patentno za-pono, 1 čudovito lep album za podobe obsezajoč različne podobe najlepše na svetu, ki morajo zanimati vsakogar, 1 čudovito lep ženski vratni coljer iz orientalskih belih nezdrobljivih biserov, 20 finih dopisnih predmetov in še 620 različnih predmetov, ki so v hiši jako koristni, vse skupaj z uro ki je sama vredna tega denarja, velja le K S-75. Razpošilja po povzetju Eksportna trgovina „L O U V” R E“ 84 F. WINDISCH, Krakovo štev. 750. NB. Zamena dopustna ali denar nazaj.
□□□□□□□DDDCDaDD
Pridobivajte nam novih naročnikov!
DaaaDaaaaaaaDDD
Krasne spomladanske novosti g
dobro blago in po že priznano najnižjih cenah dobite
m PETER ŠTERK
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, la kakovosti moško, žensko in otroško perilo, najmodernejši moški klobuki in čepice. “j| Dalje čepice za dame, deklice
in otroke ter razni nakiti.
Vse potrebščine za šivilje itd.
Pozor stavbeniki! Pozor občinstvo!
Izgotovljene štedilnike
solidno domače delo, prodaja po jako nizkih cenah
Rudolf Geyer, ključarski mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 10.
priporoča TuSr vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, stopniščne in balkonske ograje, rastlinjake itd., ter vsa popravila.
iaaDaDDaDaaaaaaaaDaDDaaaaDDi
Singer
šivalni stroji so
neprekosljlvl v trajnosti In vsestranski uporabi.
Singer
šivalne stroje dobite samo v naših prodajalnah z S“
M3
izveskom".
SINGER Ko.
dein. družba šivalnih strojev
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. Novo mesto, Glavni trg štev. 45. Kranj, Glavni trg štev. 119. 3 Kočevje, Glavni trg štev. 79.
r
Umetna knjigoveznica
Ivan Jakopič
Ljubljana, Frančevo nabrežje 13
se priporoma za izdelovanje vsakovrstnih knjigoveških del. Izvirne platnice za vsakovrstne slovenske knjige. Vezanje knjig za bralna društva, čitalnice in knjižnice iz-gotavlja vedno po nizkih cenah.
Originalne platnice za liste: „Slovan", „Lovec", „Zgodbe sv. pisma", „Čebelar", „Dom in Svet", „Slovenski Ilustrovani Tednik" itd. itd. ima vedno v zalogi.
1


Postrežba točna.
Postrc
136
■bbb
Delo solidno.
JI
HIBIBI
GORCEVA
KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X
A.GOREC
LJUBLJANA MARIJE JERE: ZIJE CESTA ŠT.lfi NOVI SVET NASPROTI KOLIZEJA-ZAH-. TEVAJTE PRVI 5L0V.CENIK BREZPLAČNO
Pridobivajte
novih
naročnikov!
Za krošnarje, kramarje, preprodajalce in za vsako hišo. — Pri stiskanju lahko poškodovano 138
toiletno milo
pošljem vsakomur
5 kg za 6-50 K.
(50 do 62 kosov) dišave: vrtnice, mandelni, vijolice, glicerin, mošus, liijino mleko, zelišča itd. Najfinejši parfum v vseh dišavah steklenica 2 K. Razpošilja po povzetju največja parfumerij-razpoši-Ijalnica Fran Human, Dunaj II, Aloisgasse 3/35.
"Pri rrrn* ! Železni skladni stoli, mize in klopi so naj- T>/v 17/^1» f A UZiUI • pripravnejši in najtrpežnejši za gostilniške, ka- A UZiUI • varniške, hotelske, kakor tudi za privatne vrtove. Te vrste stoli so pripravni tudi za društvene prostore, čitalnice, društvene dome itd. Izdeljujejo se v poljubni velikosti in barvi po nizki ceni. Izvršujem tudi vsa ključavničarska dela.
Izdelovalec	244
IVAN ZORKO, Glince št. 220 pri Ljubljani.
—■■■ ... Oenihci se pošiljajo zaston-j in franlso.
Kdor ne verjame, naj poskusi,
da je novi „Osetov Silva vrelec44 pri Tolsto-vrški slatini pošta Guštanj res izvrstna zdravilna in osvežujoča namizna kisla voda, ki močno mozira in ostane čista in dobra.
Konkurira se lahko z vsemi slovečimi vodami. Poskusite, zahtevajte in naročite takoj.
03 §•
S 3
Oi
— rx
n
ALFONZ BREZNIK
80

učitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovnjak c. kr. deželnega sodišča. -
Sijubljana, Kongresni trg 15.
Naj večja in najsposobnejša tvrdka vsega glasbenega orodja, strun in muzikalij Velikanska zaloga in izposojevalnica klavirjev in harmonijev na avstrij. jugu.
Edina zaloga klavirjev:
Ehrbar, Bosendorfer, Hblzl, Heitz-^ man, Forster, Rud. Stelzhammer, Ge-§§ briider Stingl, Laub, Gloss, Czapka ~ in Hofmann na obroke od K 15‘— in 20'— naprej.
Mestna hranilnica ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3.
2>Tao večja, sloveaasl^a Harar^llualca I
Denarnega prometa koncem leta 1913	. . K VOOjOOO.OOO*—
Vlog............................... 43,500.000•—
Rezervnega zaklada..............„	1,330.000*—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
4
i| o
2

brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c« kr. deželne vlade.
::	Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. ::
KMETSKA POSOJILNICA A3/0/ LJUBLJANSKE OKOLICE
> r. z. z n. z.
v Ljubljani, >
obrestuje hranilne vloge po	/ ^	~ brez vsakršnega odbitka.	45
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.	Popolnoma varno naložen denar.	Rezervni zaklad: nad pol milijona.

lesene in kovinaste, okraski za krste, pregrinjala za mrtvaške odre, blazine, čipke, črevlje, oblačila, kakor tudi vse druge pogrebne potrebščine so najceneje pri Fr. Mar-golius, Beljak (Koroško). Iščem (Rakve) solidne zastopnike.	33
Fotografske L » aparate »
in vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi
fotomanufaktura in drogerija 9
v Ljubljani,
m	~w a £ oblastv. kon-
ADRIJA -
Šelenburgova ulica 5.
Temnica na razpolago. — Zunanja naročila z obratno pošto. — Zahtevajte cenike.	233
Obnovite -....-
= naročnino!
Fotografični atelier
VIKTOR
v Ljubljani, Bethovnova ulica 7, poleg „Kranjske hranilnice1* 238
se priporoča za izvršitev
modernih portretov.
Zelo ugodna prilika za
trgovce!	252
Radi preselitve se odda na Notranjskem sredi večjega trga, tik cerkve, na najlepšem prostoru enonadstropm hiša takoj v najem. V hiši se nahaja trgovina z mešanim blagom, trafika in kolki, pekarija, pivo in zganjetoč in izdelovalnica sodavice in pokalic. Žrtven hiše je lep, velik vrt s kegljiščem, hlevom, skladiščem in ledenico. Na željo g. reflek-tantov se tudi celo posestvo pod ugodnimi pogoji proda. Vprašanja sprejema upravništvo tega lista.
Automatiški lovilec za velike množice.
Telefon 23.446.
Za podgane K 4*—, za miši K 2'40 lovenje brez nadzorstva do 50 živali v eni noči. Ne vpliva vreme nanje in se nastavljajo sami. Past za ščurke, edina svoje vrste, vjame v eni noči tisoče ščurkov in grilov, po K 2*40. To najboljšo iznajdbo razpošilja po povzetju Fr. Humanu, Dunaj II., Aloisgasse 3/29. Mnogo priznalnih pisem. Svarimo pred manj vrednimi ponaredbami. V rabi so tudi po c. kr. voj. nalagalnih skladLcih.
Trgovina z usnjem
- ■ ■ na debelo in drobno ■.—
KAKrfigar. Ljubljana
Sv. Petra cesta štev. 21—23.
Telefon 96.	237
Prva slovenska industrija za ple-::	tarstvo na Primorskem ::
Ž. VIŽINTIN
I v Sovodnjah pri Gorici.
Najmodernejše mobilije za veže, verande, balkone, vrtove, kopališča iz peddig in indijske cevi, bambusa itd ::	po načrtih prvih umetnikov. ::
-o
-n
<
O
<
-1
V)
3
C5
Puch vozna kolesa! “1 »,r’ Ign. Vok
tovarniška zaloga šivalnih strojev in koles 227
Ljubljana, Sodna ulica štev. 7.
paaaaaoBDOooDaa
r Pili k P brošure, leillKC, knjige itd.
o natisne elegantno in okusno ter najceneje
Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
□□□□□□□□□□□□□□□
, . %
I Čevljarska zadruga v Mirnu I
■ Cene stalne in primerne, pn Gorici (Primorsko). Cene stalne in primerne. ■
Edina zadružna jugoslovanska tovarna čevljev.
Export na drobno: c?vlji ,s! .pf“'f'0 n?drobno
■	jako nizki konkurenčni ceni, to-
zadevni ceniki se pošiljajo na zahtevo brezplačno in franko.
Exp0rt na debelo: Cenj. trgovcem se pošilja blago po
r	primernih kondicijah in nizki ceni.
Lastne prodajalne:	^ prodajajo v lastnih p™.
r 9	dajalnah in sicer: v Gorici, Trg
sv. Antona št. 1 in Na Kornju št. 13; v Trstu, Bariera vecchia št. 38 in Via dei Rettori št. 1; v Splitu, Ulica Suhica; v Tržiču Blago pošteno! (Monfalkone), Corso Aquilea. Blago pošteno!
Vedeževalske karte
sloveče Lenormad, Pariz, največje vedeževalke sveta, s skrivnostnim ključem za razrešitev vsakršnega vprašanja Vseh 86 kart v etuiju le K r30 (tudi v pisemskih znamkah). Mih. Horo-witz, Krakovo, Ditla 61/E.	247
150.000 ur!
Vsled balkanske vojne sem primoran prodati 150.000 komadov imitiranih srebrnih ur. Anker-rem. kolesje teče na rubinih Te ure so bile določene za Turčijo z imitirano zlato verižico, komad po slepi ceni K 3, dva komada K 5 80, 5 komadov K 14' , 10 komadov K 27 —. Nihče naj torej ne zamudi prilike, da si nabavi te ure, ki se oddajajo v resnici napol zastonj. Naročite takoj, ker bo zaloga v najkrajšem času razprodana. 3 leta jamstvo. Razpošilja po povzetju	100
Centrala ur Podgorze
Postfach 10/130 (Avstr.)
Joghurt sir
za slabokrvne In bolehajoče 224 za želodcem.
Kos le 10 vinarjev.
ziator™meni kvafglji Št. 4. Poštni zabojček (ca 5 kg a 3 60 K). Kdor kupi 10 zabojčkov, 1 zabojček zastonj (tudi ob prejemanju posamič v t. 1.) Po povzetju od tukaj. Različni delikatesni siri. Jako fino čajno maslo, sveža jajca. - Cenik brezplačno.
Mlekarska razstava v Komotavi leta 1913.
Najvišje odlikovanje.
Si ovo maslo 6 dni staro, 1 tekmovalno nagrado; sirovo maslo 2 m staro, 1. tekmovalno nagrado; mehki sir, častno nagrado, trdi sir, 2. nagrado.
Molkereigenossenschaft
Oberbaumgarten.
Mazilo za lase
varstv. znamka Netopir napravi g. Ana Križa] v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski uLšt. 200 ali pa v trafiki pri cerkvi. V treh tednih zrastejonaj-lepši lasje. Steki, po 2 K in po 3K. Pošilja se tudi po pošti Izborno sredstvo za rast las.
Za gotovost se jamči.
Zadostuje samo ena steklenica. 2 Spričevala na razpolago.
Blago za obleke
moške in ženske naravnost iz tovarne zasebnikom po najnižjih izvirnik tovarniški k cenah.
Mične novosti zal spomlad in poletje izvrstnejše kakovosti.
: „Ostanki po slepi ceni.“ :
Zahtevajte našo zbirko vzorcev. Prva šlezka razpošiljalnica sukna
„SUDETIA“
Jagerudorf' 55,
Klrchenplatz I, Avstrijska Šlezija.
158
Edina primorska tovarna dvokoles
„Tribuna"
Gorica, Tržaška ulica štev. 36.
Zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orchestrijonov itd. 18
F. BATJEL, Gorica, ““'Vi:
Prodaja na obroke.	Ceniki franko.
iii-i^4oti^iut.>v»^-iii-papr8npa~Barrn~fc>zr4iHTi nav tvftf .111
A. Z ANKL sinovi
tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja v Ljubljani	85
priporočajo
oljnate barve, fasadne barve za hiše, kranjski firnež, karbolinej za les, karbo-linej za drevesa, mavec (gips) za podobarje in stavbe, čopiči za vsako obrt, kakor tudi vseh vrst mazila in olja za stroje = Zahtevajte cenike.	^—

II9^CI'SIIII*,K»7^£C)I
Nikdo naj ne zamudi
platneno, pavolno in volneno blago naravnost od izdelovalca naročiti.
Največja izbira
modnega ripsa z zidanimi efekti, platnenega in pa-voljnega posteljnega cajga, modernega cefirja za obleko in srajce, blaga za bluze, plavega druka, inletta, blaga za damske in moške obleke, brisač itd.
"VsKot ce Kćistoitj in frank®
razpošilja tvrdka	250
JAR. MAREK, tkalnica št. 56
Bistre! pri Novem mestu ob Metavi, Češko.
Zlasti bodete presenečeni, ako si 40 metrov sortiranih ostankov za 20 kron franko naročite. la vrste 40 metrov za_25 kron. Od ostankov se ne pošiljajo vzorci.
500 kron
Vam plačam, če ne odstrani moj uničevalec korenin Ria balzam Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev v treh dneh brez bolečin. Cena enemu lončku z jamstvenim listom K 1 —,3 lončki K 250. Stotine zahvalnih in priznalnih pisem.
Kemčny, Kaschau S (Kassa) I. Postfach 12/44. (Ogrsko.)
Ppo Paar TelegramzDunaja!
Za par K 8.
KOMMISSCHUH
r osla vilo zavarovano.
50.000 parov
komisnih čevljev,
ki so ostali zaradi prekasne dobavitve, sem se odločil čevlje, ki so pripravni za najhujše napore, razpošiljati par po
lastni ceni K 8#—•
Čevlji so iz najboljšega sirovega usnja, z močno zbitimi podplati, pete z železom podkovane in usnjenim jermenom. Ti čevlji so najtrdnejši in zaraditega še posebno priporočljivi za planinske dežele. Pri naročilu zadošča napoved mere v centimetrih ali številka. Zamena dovoljena. Razpošilja po povzetju krščanska izvozna trgovina čevljev	258
FRANC HUMANN
Za prepodajalce tncat 90 kron.
Oglas.
Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da sem oblastveno avtoriziran za izvrševanje vseh stavbenih del, kakor tudi stavbnih načrtov in proračunov. ELER IVAN, stavbeni podjetnik v Miljah - Muggia — Istra.	83
'• B«nisch
Najboljši češki nakupni vir. Naročila od 5 kg naprej franko.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega dobrega pulje-nega 2 K; boljšega 2 40 K; prima polbelega 2 80 K; belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; velefinega snežnobelega, puljenega S-40 K, 8 K; puha sivega « K, 7 K; belega, llnega 10 K; najfinejši prsni pub 12 K.
Zgotovljene postelje
menega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, SO cm široki, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem IS K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10, 12, 14 in IS K, zglavnlee 3, 3 50 in 4 K. Pernica 200 cm dolga, 140 cm široka 13, 14 70, 17-80, 21 K, zglavnlca 90 cm dolga, 70 cm široka 4 50, 5 20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, §radla, 180 cm dolga, US cm široka 12 80 in 14 80 K Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja, za neugajajoče se vrne denar.
S. BENISCH, Dešenlce 180, Češko.
Natančnejl cenik gratis in franko. 20
Fotografski aparati
iz lesa in kovine, sttokovnjaško konstruirani, ne iz lepenke, kakršne ponujajo nestrokovnjaki: Cene s ploščami, papirjem, kemikalijami in učnim navodilom, poštnina posebe Rečne kamere po K 1'60 in več Aparati s stativom K 620 „ „ Sklopne kamere po K 9'70 „ „ in dražje do	K 300’—
v najboljši izvedbi, odlikovani z avstr, državno kolajno. Priložnostna prodaja rabljenih aparatov in objektivov vseh znamk po najnižjih cenah. Ceniki prosto.
Elfr. Birnbaum, tovarna za kamere,
Hirschberg 164, Češko.	ie
-v-
Čuvajte se peg!
Vaše obličje
13 bo krasno, čisto in fino kakor alabaster.
I Pike, pege, izpuščaje, rdečico obličja in nosu,
, sive in rumene lise in vsak neprijeten ne-B dostatek odstrani zajamčeno v 6 dneh „Vlaji dicca baisamin". Steklenica K 2-50. Rationell H bals. milo K 1'20. Učinek je opaziti že po enkratni rabi.
* = Neprijetne dlačice -------
I z obličja in rok odstrani trajno in brez bo-■ testi v 3 minutah edini zajamčeno neškodljivi „Sattygmo“. Steklenica K 2'50
Bujno polnost-krasno
eno
posteljno perje
in puh.
1^
1 kg sivega puljenega 2 K ooljšega 2 K 40 v; prima polbelega 2 K 80 v,belega 4 K; prima belega puhastega 6 K; vel.e-Finega 7K, 8Kin9K60v; puha sivega 6 K, 7 K, belega prima 10 K; prsni puh 12 K. Najboljši češki nakupni viri
Naročila od 5 kg naprej franko. 17
:: Napolnjene postelje ::
iz gostonitega rdečega, modrega in belega nankinga, ena pernica okolo 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglav-nicama, vsaka okoli 80 cm dolga, 60 cm široka, polnjena z novim sivim, stanovitnim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10, 12, 14, 16 K; posamezne zglavnice 3, 3 50, 4 K. Pernica 200 cm dolga, 140 cm široka 13, 15*—, 18*--, 20 K; zglavnica 90 cm dolga, 70 cm Široka 4 50, 5, 5-50 K; spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka K 13-— in 15-— Razpošilja se po pozetju, od 10 K naprej franko ali če se plača naprej’
Maks Berger, Dtšenice štev. 196/4. Češki les ~ (Bohmemald).	-
Nikakršen rtzlko, ker je zamena dovoljena ali se pa vrne denar. Bogato ilustrovani cenik vse posteljnine brezplačno.
j = oprsje ==
B doseže vsaka slabotna dama v treh tednih.
I Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri-5 znalni dopisi zdravnikov in dam so na raz-I polago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino j krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste-! klenice univerzalnega sredstva Et - Admille I z navodilom 5 K. K temu posebni kremni izvleček „Vladicco“. K 2’—.
Nikako izpadanje las, nikake luskine!
s Poarine lasna mast
J oživlja in krepi lasne korenine tako, da se B lasje in brki krepijo in dobivajo krasno rast.
■	Uspeh zajamčen. Lonček 4 K, manjši 2 K.
[ Prodaja in razpošilja edino ord. kosmetični B	laboratorij
S W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752.
Tisoč in tisoč priznanj in zahval.
■	(Pozor na razna iz tujine priporočena slaba J in draga sredstva.) Za uspeh naših izdelkov
se jamči.
aBBBBBBBBflflBBBBBBBflBBBBBB9BBBBB
Čudovito zdravilo proti pljučnim boleznim!
Pisma bolnikov lekarnarju.
Nadporočnik Bela K____y piše: Pred dvemi
leti sem se prehladil pri nočni vaji, dobil sem pljučni katar, pozneje pljučno bolezen. Krčeviti kašelj in nočno potenje me je izredno slabilo in sem shujšal. Dobil sem dopust in jemal med tem mnogo zdravil, potoval sem tudi na jug, toda nič ni pomaga ki, nazadnje sem popolnoma obupal. Tedaj se; , čital v angleškem zdravniškem časopisu o slovečem pljučnem redilu Certosanu in si ga naročil. Rabil sem ga šest tednov po predpisu in sem čez dva meseca zopet živahen in krepak vojak. Pravijo mi, da izgledam zdrav kakor še nikdar in počutil se res nisem nikdar prej tako krepkega in srečnega.
Župnik R. B ... 1 v K ... m piše: Srčno Vas zahvaljujem, da ste mi poslali popis pljučnega redila Certosan. Nisem se mogel iznebiti dušlji-vega kašlja, ki me je rpučil z astmatičnimi napadi. Poskusil sem vse, kar so mi nasvetovali zdravniki in bolniki, a ni nič pomagalo. Certosan me ni v nekaj tednih samo ozdravil, marveč me je tudi bistveno pokrepil in sem pridobil na teži. čudovit je vpliv tega preparata, ki ima izvrsten okus. Blagoslavljam iznajditelja! Priporočam zdravilo vsakomur, ki ima podobno bolezen.
Velika originalna steklenica Certosana velja 5 kron. Dobiva se v lekarnah. Če bi ga tam jie bilo dobiti, ga naročite v glavni zalogi: Lekarna Josef von TOrdk, Budapešta, VI. Kirdly-12/e. utca	70
Modni salon M. Sedej-Strnad
priporoča cenjenim damam
slamnike le najfinejše izvršbe. Žalni klobuki vedno na razpolago.
Ljubljana, Prešernova ulica. Palača Mestne hranilnice. 208
F. ČUDEN
v lijubljani SOI. 212 IPrešernova ulica 1. je največja in najstarejša eksport. trgovina z urami, zlatnino in srebrnino.
Velik nov cenik
dobi vsakdo na zahtevo (brezplačno.
Lastna tovarna ur v Švici.
Letno se razpošlje več tisoč ur na vse strani.
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in strojev za pletenje 13 (Strickmaschinen).
Brezplačen pouk v vezenju.
Tovarna v Linču nsta-uovlj. 1867.
Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto.
Naročite si Knjižnico „Slov. Ilustrovanega Tednika44! Pet elegantno vezanih knjig dobite za samo 8 kron.
Za pomladansko sezono
najnovejše oblike in v priznano fini kvaliteti
priporočamo
zalogo črevljev 217
12-50 ANGLO-NOVAK, 1230
16-50 Ljubljana, Šelenburgova ulica. 16-50 ^. ....- ............... ' ............
obro in ceno kupite
Klobuke, slamnike, čepice, kravate, perilo, palice, dežnike, rokavice in vse druge modne in športne potrebščine za
gospode in dečke.
J. Kette
Ljubljana
Franca Jožefa cesta štev. 3.
□□ □□ □□ □□ □a □a a

Oglejte si konfekcijsko zalogo
v prvem nadstropju hiše Pred Škofijo št. 3 (zraven škofije) v podružnici tvrdke R. Miklauc
Blago dunaj-skega kroja.
„Pri Škofu".
Cene stalne : in nizke.:
Fine in cenejše obleke, suknje, ranglane in pelerine za moške in dečke. Lepe vrhnje jopice, ranglane (plašče) in vrhnja krila za ženske. — V trgovini najdete tudi veliko izbiro manufakturnega blaga, kakor blago za moške in ženske obleke, raz-====== lično posteljno opravo, lepe rute, šerpe i. t. d. i. t. d.	-
Oenils: na, zalrte-sro po pošti "brezplačno.
Solidna postrežftoa!
i-
T